SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LIX (53) • ŠTEV. (N°) 33 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 7 de septiembre - 7. septembra 2000 Protestirajo proti Kučanovemu pismu Nova generacija SLS z zaskrbljenostjo spremlja nedavne izjave predsednika drža-Ve Milana Kučana o slovenski državnosti, v katerih trdi, da predstavljajo sklepi Avnoja temelj in kontinuiteto slovenske državnos-tt' „To je bila po nestrpni izjavi Milana Kučana v govoru 28. maja, da politika, ki ne b° Upoštevala osvobodilnega boja kot temelja naše državnosti ali bi na njegovo •fiesto celo vsiljevala druge vrednote, nikoli ue bo ne slovenska in ne evropska, bo tUiek brez korenin, že druga isyava v zadn-J*h mesecih, ki poskuša izničiti temelje slovenske državnosti in reinterpretirati slo-vensko n^jnovejšo zgodovino v nasprotju s konstitutivnimi pravnimi akti slovenske države,“ je zapisano v uvodu izjave za Javnost, ki jo je na seji sprejel izvršilni odbor Nove generacije SLS. Izpeljevati slovensko državnost, ki temelji na človekovih pravicah in svobošči-nah ter na vrednotah demokracije in pra-vUe države, iz odločb kateregakoli organa totalitarne države FLRJ in pozneje SFRJ, in s tem vzpostavljati kontinuiteto med zločinskim totalitarizmom in novonastalo državo z demokratično družbeno ureditvijo Pomeni napadati in celo zanikati temelje, da katerih slonijo konstitutivni akti slovenske države, v nadaljevanju izjave med dru-8im ugotavljajo člani izvršilnega odbora.. »Zato se zdi abotna misel, da bi bili sklepi Avnoja temelj in kontinuiteta slovenske državnosti, sni je bilo celotno delovanje Avnoja in drugih organov FLRJ nasprotno samim temeljem ustavne ureditve RS.“ Po prepričanju članov izvršilnega odbo-ra je ci\j Kučanovih izjav ohraniti nedotaknjeno celotno mitologijo NOB in čim b°lj postaviti v ozaclje pomen demokratičnih, komunizmu nasprotnih gibapj in strank s konca osemdesetih in z začetka Bajuk ni šel Kučanu na led Predsednik vlade Andrej Bajuk je predsedniku države Milanu Kučanu 28. avgusta Poslal odgovor na vprašanje v zvezi s stališčem slovenske vlade do zahtev neka-terih avstrijskih politikov za odpravo avnojskih sklepov. F*remier je v pismu poudari. da si vlada prizadeva, da bi za sprejem Slovenije v EU, tako kot za vsako drugo državo kandidatko, veljali objektivni krite-Bli pripravljenosti za prevzem pravic in dolžnosti polnopravnega članstva. Stališče vlade je, da naj dvostranska vprašanja ne vPlivnjo na proces vstopa v EU. Slovenska vlada pozdravlja dosedanje Pradno stališče Avstrije, ki vstopa Sloveni-Je v EU ne bo pogojevala z dvostranskimi ^Prašanji. Od avstrijske strani pričakuje, da b° tudi v prihodnje ravnala v skladu s 'Akšnim stališčem. Vlada je seznanjena s stališči prvakov , vobodi\jaške stranke Avstrije in meni, da *šjave in pobude prvakov te stranke, če ne °dražajo uradnega stališča avstrijske vlade, be morejo biti predmet uradnega reagiranja slovenske vlade. Vprašanja morebitne diskriininatomos-1 Procesa denacionalizacije na Slovens-,eifi> ki ga predstavniki omenjene avstrjjs-e stranke postavljajo v zvezi z vstopanjem Slovenije v EU, je že obravnavalo Ustavno sodišče RS. Razsodilo je, da denacionalizacijska zakonodaja pri nas ni diskriminator-na in da je imel zakonodajalec utemeljen razlog, da je osebe nemške narodnosti, lojalne nacizmu, izključil iz denacionalizacije. Slovenska vlada v celoti spoštuje odločbo ustavnega sodišča. Vlada meni, da ni v i\jeni pristojnosti presojati zgodovine in da pretirana zazrtost v preteklost ni primerna, še posebej ne v času, ko se Slovenija pospešeno pripravlja na nov razvojni korak v okviru EU. Vlada izhaja iz spoštovanja temeljnih načel povojne demokratične evropske ureditve; poleg demokratične in svobodoljubne tradicije je to tudi tragična izkušnja dveh svetovnih vojn, treh totalitarizmov in iz tega izhajajoče zavračanje vsakršnega teptanja človekovega dostojanstva - bodisi na rasni, idejni ali razredni pripadnosti - ter delovanje v skladu z duhom temeljnih listin, ki so oblikovale povojno ureditev. Premier navaja Deklaracijo o štirih svoboščinah (1940), Atlantsko listino (1941) in Deklaracijo o osvobojeni Evropi (1945) ter dodaja, da iz teh osnov izhaja sodobno evropsko povezovanje, ki je v duhu sprave zmoglo preseči Nad. na 4. str. Kučan proti Peterletu devetdesetih let. „Pomeni poskus, da bi si sile kontinuitete, stranke, pravne in idejne naslednice totalitarnih organizacij ZKJ, ZKS, ZSMJ in ZSMS prilastile zasluge za slovensko državnost, se prikazale kot državotvorne in da bi še bo(j zavarovale interese in privilegije, ki so si jih uspele nabrati s pomočjo 50-letne nelegitimne vladavine." Dejstvo je, opozarja izvršilni odbor, da so prav te politične stranke in Milan Kučan najbolj ovirali osamosvojitev. „Milan Kučan na začetku devetdesetih let ni preprečil razorožitve Teritorialne obrambe RS, tako on kot politična opcija, ki ji je pripadal, pa se nista zavzemala za samostojno in neodvisno Slovenijo, ampak za Slovenijo kot del asimetrične federacije v jugoslovanskih okvirih. S tem pa sta nasprotovala dejanski osvoboditvi Slovenije." Nova generacija SLS odločno obsoja vsakršen poskus, da bi se slovensko državnost utemeljevalo v totalitarni komunistični Jugoslaviji. „Zanjo je pravi temelj državnosti RS na plebiscitu decembra 1990 izražena volja slovenskega naroda do ustanovitve neodvisne in samostojne države RS," je v izjavi zapisal izvršilni odbor in ob tem poudaril, da je bila osamosvojitev politični projekt Demosa ter da je o usodi novonastale države odločila desetdnevna vojna za Slovenijo. „Zato Nova generacija poziva vse pristojne institucije, naj sprejmejo ustrezne ukrepe, od predsednika Kučana pa zahteva opravičilo slovenskemu narodu zaradi protidemokratičnega in protidržavnega javnega delovanja zoper same temelje slovenske države," zaključujejo izjavo člani izvršilnega odbora Nove generacije SLS. Veseli smo te izjave, saj kaže, da mladi v Sloveniji dobro poznajo način vladanja levice in nostalgične ideje Kučana in drugih njemu podobnih. Predsednik republike Milan Kučan je 28. avgusta obvestil zunanjega ministra Lojzeta Peterleta, da za zdaj ni podpisal ukazov, ki jih je v podpis prejel od predsednika vlade o razrešitvi petih slovenskih veleposlanikov v tujini. Peterle je namreč Kučanu predlagal razrešitev veleposlanikov pri Svetu Evrope v Strasbourgu (veleposlanica Magdale na Tovornik), Rimu (Peter Bekeš), Moskvi (Dušan Snoj), Tokiu (Janez Premože) in Buenos Airesu (Janez Žgajnar), ker jim je potekel delovni čas. Nekateri so ga imeli že podaljšanega npr. Janez Žgajnar v Buenos Airesu. Predsednik Kučan je nato zunanjega ministra pisno zaprosil za pojasnila, koliko časa nuj bi bila veleposlaništva brez svojih vodij in kdo so kandidati za mesta veleposlanikov, če so bile načrtovane zamenjave. Pisal je, da daljša odsotnost vodij diploma- tskih predstavništev ne prispeva h krepitvi dvostranskih odnosov Slovenije s tujino, ter opozoril na doslej ustaljeno prakso, da je bil predsednik republike pred odločitvijo o odpoklicu seznanjen s predlogi za nove veleposlanike. Hkrati pa je Kučan opozoril tudi na nepisana pravila držav z dolgo diplomatsko tradicijo, da vodij misij ne zamenjujejo tik pred volitvami, zato da bi o ustreznosti novih kandidatov za vodilna mesta v predstavništvih države v tujini odločala vlada, ki je dobila zaupnico Ijndi na volitvah. V načelu do parlamentarnih volitev predsednik Kučan zato ne bo imenoval novih veleposlanikov. Dejansko pa je med temi odpoklicanimi veleposlaniki več Kučanovih političnih prijateljev, ki jih tako skuša ohraniti čim dalj na svojih mestih, obenem pa še črni Peterleta, seveda z mislijo na volitve. Zunanji minister odgovarja Na tiskovni konferenci 3. septembra je zunanji minister Peterle pojasnil marsikatera vprašanja, predvsem je komentiral zadnja Kučanova politična vmešavanja, kar je za predsednika države popolnoma nespodobno in neprimerno. V zvezi z elementi, ki se v avstrijski koalicijski pogodbi nanašajo na Slovenijo in Avnoj, je minister pojasnil, da je prejšnjega ministra Dimitrija Rupla vprašal, kako je prejšnja vlada reagirala na te elemente. Takrat minister s tem ni bil seznanjen, čeprav bi morala slovenska oblast te-daj reagirati. A ni, zato je moraliziranje Zanimanje za volitve Ni novost, da se naša skupnost izredno zanima za potek dogodkov v Sloveniji; temu je priča tudi dejstvo, da se večina tistih, ki imajo slovensko državljanstvo, kljub zapletenemu postopku vestno udeležuje volitev in izraža svojo voljo. Tako tudi to pot. Predstavniki političnih strank med nami kot tudi razne ustanove aktivno delujejo, da bi čim več rojakov izpolnilo in poslalo zahtevek za vpis v posebni volilni imenik. Akcija teče zadnje tedne in je že rodila lepe sadove. Poleg tistih, ki so zahtevek poslali na Republiško volilno komisijo po pošti ali preko sorodnikov, je skupini, ki jo vodi Franc Zorec, uspelo zbrati in po osebnem dostavku že poslati v Slovenijo blizu 750 dodatnih zahtevkov. Ker pa se je pokazala možnost nove pošiljke, imajo vsi, ki tega še niso storili, možnost, da do te nedelje preko krajevnih zastopnikov ali v Slovenski hiši oddajo izpolnjene zahtevke. Po tem datumu pa bo dejansko nemogoče prošnje oddati pravočasno. To je torej zadnja priložnost. Ne zamudite jo. mesece kasneje nespodobno, je dodal. Glede denacionalizacije je minister še poudaril, da je slovenski zakon o denacionalizaciji relativiziral Avnojske sklepe, ker so med upravičenci zapisani tudi tisti, ki jih je zadel Avnoj. Slovenija je torej pod določenimi pogoji omogočila možnost za vrnitev imetja. Tako je bilo med sednj obarvna-vanimi in določenimi zadevami samo 18% negativnih, kar po Peterletu kaže na visoko stopnjo pozitivnih odgovorov pri denacionalizacijskih zahtevkih. Predsednikovo javno vprašanje pre-mieru Bajuku o stališču vlade do Avnoja je Peterle označil kot dokaz, da želi predsednik zadevo politizirati in Avnoj postaja po ministrovem mnenju uporaben za notranjepolitične obračune pred volitvami. Mislim, da ne bi ravnal prav, če bi s predsednikom razpravljal o veleposlaniških zamenjavah, je ob razhajanju mnenj s predsednikom glede zamenjave nekaterih veleposlanikov pojasnil minister in dodal, da ne v ustavi ne v nobenem zakonu ne piše, da se mora izvršilna oblast o tem dogovarjati s predsednikom države. „S tega vidika me predsednikova reakcija zelo čudi, ker teh pristojnosti po ustavi nima." Obisk državnega sekretarja Zorka Pelikana Med 7. in 10. septembrom 2000 bo obiskal Slovence v Argentini novi državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu, Zorko Pelikan. V tem času se bo udeležil raznih prireditev in sestankov, se srečal s predstavniki slovenskih društev, imel intervjuje z zastopniki radia in tiska ter obiskal nekaj šol. Čeprav v kratkem času, bo mogel poblizu spoznati življenje in ustroj naših skupnosti. Rezveseljivo je dejstvo, da je prvi obisk novega sekretarja izven evropskega kontinenta to pot prav med rojake v Argentini. STRAN 3: Razgovor z Andrejem Meletom Iz življenja Tone Mizerit Naša skupnos Na izrednem zborovanju SLS-SKD Slovenske ljudske stranke - območje Argentina in Južna Amerika so odborniki in člani odločili, da izstopijo iz omenjene stranke ter se vključijo v stranko Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka. Isto odločitev so sprejele sekcije v Mendo-zi, Bariločah in Miramaru. V soboto, 19. avgusta, je bila v cerkvi Marije Pomagaj maša, katero je daroval misijonar Jože Adamič CM. Na ta način so se naši mladi duhovno povezali s 15. svetovnim dnem mladih v Rimu, ki se je začel 15. avgusta na Petrovem trgu v Vatikanu in končal z evharističnim bogoslužjem v nedeljo, 20. avgusta. Tega srečanja se je udeležilo več kot dva milijona mladih katoličanov z vsega sveta. Med njimi je bilo tudi nekaj naše slovenske mladine iz Argentine. Isto soboto je bil v veliki dvorani slovenske hiše v Buenos Airesu XXXI. Pevsko glasbeni večer, kjer je nastopilo več zborov, solistov in ansamblov ob navdušenem sodelovanju mladih. V soboto, 26. avgusta se je začel v Slovenski hiši Poklicni orientacijski tečaj pod vodstvom lic. Metke Praprotnik Luna in v priredbi mladinskega odseka Zedinjene Slovenije. Prav tako v soboto, 26. avgusta je Slovenska kulturna akcija priredila predavanje dr. Janeza Zorca z naslovom: „Človek, namen ali naključje11. V nedelo, 27. avgusta, je bil v Carapa-chayu 37. mladinski dan. Pričel se je s tekmovanji, dviganjem, zastav in mašo. Po skupnem kosilu je bil kulturni program, Minister za zunanje zadeve Lojze Peterle je 29. avgusta pred srečanjem z avstrijsko ministrico za zunanje zadeve sprejel predstavnike Koordinacijskega odbora koroških Slovencev. Minister Peterle je zagotovil vso podporo slovenski manjšini pri njihovih pogajanjih z deželno in zvezno vlado in hkrati poudaril, da Slovenija od Avstrije pričaknje, da bo izpolnila vse obveznosti iz Avstrijske državne pogodbe. Peterle se je s predstavniki dogovoril še za jesenski posvet o obmejnem sodelovanju. DRUGA KOALICIJA Na delovnem sestanku so se 24. avgusta, sestali predstavniki vodstev SLS+SKD in koalicije Za boljšo Slovenijo, ki jo vodi Vitomir Gros. Na sestanku so opredelili temeije sodelovanja na jesenskih državnozborskih volitvah in oblikovali pogodbo o sodelovanju, ki jo bodo obravnavali in potrdili organi podpisnic pogodbe. Udeleženci sestanka pa so razpravljali tudi o ustreznih pripravljalnih vprašanjih za uspešen skupni volilni nastop. SLS-SKD NI ZADOVOLJNA Poslanec SLS+SKD Slovenske ljudske stranke Franc Potočnik je opozoril, da Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka (NSi) z izborom drugega dela svojega imena krši osmi člen zakona o strankah. Ta med drugim določa, da se mora ime stranke bistveno in nedvoumno razlikovati od imena že registrirane stranke in mora biti takšno, da državljank in državljanov ne spravi v zmoto. Po mnenju SLS+SKD pa se uporaba dodatnega imena Krščanska ljudska stranka ne razlikuje bistveno od Slovenska ljudska stranka. Zaradi omenjene nato prosta zabava. Isti dan je Rozmanovo zavetišče praznovalo 28. obletnico obstoja z mašo za dobrotnike in pokojne člane. Nato je bilo skupno kosilo. Prav tako v nedeljo, 27. avgusta, je bila v Slovenski cerkvi ura duhovnosti za vse starejše in mlajše rojake. V ponedeljek, 28. avgusta, je bila na Pristavi poslovilni koncert Komornega zbora Ave iz Ljubljane. V soboto, 2. septembra, je bilo v Slovenski hiši praznovanje 34. dneva Zveze slovenskih mater in žena. Pričelo se je z rožnim vencem in mašo, katero je daroval mons. Jože Škerbec. Sledil je koncert cerkvenih pesmi v jubilejnem letu v izvedbi SPZ Gallus pod vodstvom Anke Savelli Gasser. Pri srečanju ob čaju je mons. Škerbec povedal nekaj lepih misli, predsednica Zveze Pavlina Dobovšek pa se je zahvalila vsem dobrotnikom Zveze, odbornicam ter članicam za njihovo tiho a učinkovito delo med našimi rojaki. V nedeljo 3. septembra je bil na Pristavi 30. mladinski dan s športnim in kulturnim programom. Sledila je prosta zabava s sodelovanjem DJ in ,,Štirje fantje špilajo“. Dopoldne istega dne je bila v cerkvi Marija Pomagaj maša za pokojne generala Rupnika, dr. Hacina in sodelavce. Člani mladinske misijonske skupine Francka Grilj, Cecilija in Itati Grbec, Pavel Erjavec, Luka Skale, Karla Skvarča in Sandi Žužek so bili julija meseca na misijonski akciji v otroškem zavodu sv. Frančiška v kraju San Pedro v provinci Misiones. Tisk. ref. ZS kršitve zakona se bodo pritožili na pristojne institucije, V. d. glavnega tajnika SLS+SKD Jože Župančič pa je izpostavil, da bo prvi tabor po združitvi stranke v nedeljo, 10. septembra, na Snežnem stationu v Mariboru. Poudaril je, da pričakujejo visoko udeležbo, povabili pa so tudi pomembne goste ljudskih in krščanskih strank iz Evrope. Dejal je še, da se je na lokalni ravni združilo že več kot 90 odstotkov občinskih odborov SLS+SKD. SODELOVANJE NA VOLITVAH PO KOCBEKOVEM ZGLEDU Predsednika Združene liste socialnih demokratov in Krščanskih socialistov, Borut Pahor in Franc Miklavčič, sta po nekajmesečnih pogajanjih podpisala sporazum o sodelovanju na volitvah. Po Pahorjevih besedah stranki s skupnim nastopom ponujata „verodostojno, pozitivno alternativo sedanji vladi“, podpis pa je označil kot ,,velik obet in pomemben dogodek za politično kulturo na Slovenskem'*. Zgleda, da Miklavčiča ni spametovala Kocbekova usoda. LDS NA VOLITVAH LDS bo na letošnjih volitvah nastopila z najmočnejšo ekipo kandidatov, pri čemer v stranki upajo, da se jim bo kot kandidat, ne le kasneje kot premier, pridružil predsednik stranke Janez Drnovšek. Odločitev Drnovška bo znana do kongresa in konvencije LDS prihodnji teden. Na omenjeni seji, ki se je Drnovšek kijub napovedim ni udeležil, so se pogovarjali še o konstituiranju kongresa stranke, ki bo 8. septembra v Cankarjevem domu v Ljubljani, ter o volilnem programu in predlogih dopolnitve statuta stranke, ki jih bodo obravnavali na omenjenem kongresu. Argentina je kot okovana v škandal podkupovanja v senatu. Dnevniki ter radijski in TV programi polnijo prostor in čas z novicami o tem problemu. A vse je prazno, ker pravih novic ni. Čas teče, a kaže, da smo vedno še na izhodiščni točki. Nič ni jasno, nič prozorno. ČEZ EN MESEC AL’ PA DVA... Vsa afera se vleče skoraj že dva meseca. Osporavarii zakon delavske fleksibilizacije so sicer potrdili že 26. aprila, a obtožba korupcije je prišla na dan dobra dva meseca kasneje. Senator Cafiero je prvo obtožbo izrekel v senatu 12. julija na podlagi članka, ki ga je objavil jutranjik La Nacion. Potem so imeli v parlamentu kratek dopust, nato je zadevo prevzela komisija za institucionalne zadeve. 2. avgusta je senator Villaverde podprl Cafierov predlog, naj se stvar razišče. Podpredsednik Alvarez je zadevo vzel resno in začela se je gonja, ki ji ni videti konca. Ob vsem tem pa je važno, da imamo pred očmi nekaj zgodovinskih dejstev. Ne gre tu za prvo dvomljivo potrditev nekega zakona v argentinskem parlamentu, ne za prvi škandal, ko pade beseda podkupovanje". Na neki način je bila to skoraj ustaljena praksa, o kateri so javno govorili in razni časopisi tudi pisali. Kaj drugega so bile sicer razni ukrepi vlad, ki v eni ali drugi zbornici niso imele lastne večine? Dobro vemo, da so v takih primerih tako radikali kot pe-ronisti (če vzamemo zadrgo ustavno dobo po letu 1983) segali po poslancih in senatorjih provincijskih strank, da so dobili potrebne glasove. Ali kdo misli, da so bili ti glasovi zastonj? Govorilo se je sicer o raznih ugodnostih za zadevne province ali za poseben status teh provinc. In to je tudi neke vrste korupcija. Tudi kar se „osebnih ugodnosti" tiče, je bilo vedno govora o pomai\jkai\ju etike. Z drugega zornega kota pa se lahko vprašamo, če ni bilo popolno pomankarge etike imenovanje senatorje v zadnji dobi peronistične vlade, ko so jih nekaj imenovali neustavno. In prav dva izmed teh sta trenutno v središču škandala. Tedaj se je sicer o zadevi precej pisalo, a potem vse tiho je bilo". Dandanes Cafiero sam priznava, da ni predvideval, da bo njegova obtožba imela take posledice. Mislil je verjetno, da bo obtožba šla v notranjo komisijo, tam zaspala kot običajno, on pa se bo izkazal kot vesten senator, ki se bori za etiko in poštenost. Seveda, Cafiero ni računal na dva važna dejavnika: časnikarstvo in pa podpredsednika Alvareza. Časnikarji so afero zagrabili kot sestradan pes okusno kost, ker so za uspešnejšo prodajo dobrodošli škandali. Podpredsednik pa je videl priložnost, da se pokaže pred narodom in pred lastno stranko kot človek, ki mu je prvo etika in prozornost javnega delovanja. Ne smemo pozabiti, da sta on osebno in njegova stranka (Velika Fronta) politično in volilno zrasla prav zaradi obtožb korupcije Menemove vlade. V tem je šel tako daleč, daje v senatu prebral anonimno pismo s težkimi obtožbami proti nekaterim senatorjem. Obenem je storil vse, da se afera ne bi polegla in da bi raziskava šla naprej. Vendar po skoraj dveh mesecih napadov in umikov lahko ugotovimo, da o stvari ne vemo mnogo več kot pred dvema mesecema. In da tudi še nimamo nobene gotovosti, da bomo kdaj vedeli celotno resnico ali vsaj važen del resnice. ČLENI TEŽKE VERIGE Kaj se je zadrgi teden dogodilo? Najbolj važno je, da se je začel sodnijski postopek. Za raziskavo je zadolžen sodnik Carlos Li- poraci, ki je že zaslišal nekaj prič. Prvi je bil prav senator Cafiero, ki je sodniku celo posredoval imena treh senatorjev, ki naj bi po rgegovih informacijah prejeli podkupnino. Ti so: Ortega, Bauza in Pardo. Bivši popevkar, t.ukumanski guverner in kandidat za podpredsednika Ramon Ortega prisega na svojo nedolžnost; isto tudi Bauza, ki govori, da mu je Cafiero „zabodel nož v hrbet". Najbolj čudno pa je, da na Cafierovem seznamu ni senatorja Cantarera. Emilio Cantarero, zastopnik province Salta, naj bi v privatnem pogovoru s časnikarko dnevnika La Nacion priznal, da je prejel podkupnino. Sodnik Liporaci je najprej dejal (v sredo 30 avgusta), daje „šibkost dokazov totalna", a dva dni zatem (po razgovoru z dvema Časnikarjema omenjenega jutranjika) izrazil popolno prepričanje, da je bila korupcija res prisotna, in poslal v parlament prošnjo, da naj osmini senatorjem odvzamejo inmunite-to, da jih bo lahko event.uelno obtožil. V senatu obstoja namen, da sodniku ugodijo. Istočasno so ustanovili parlamentarno komisijo, ki naj s svoje strani razišče zadevo. A ta komisija je propadla, predno je sploh z delom začela. Radikali, ki so ustanovitev predlagali, se je niso hoteli udeležiti, edini fre-pasist, tudi ne, peronisti pa so končno tudi odpovedali sodelovanje. Glede sodnijskega postopka pa je tudi nekaj problemov. Eden zanimivih je ta, da je senator Pardo, katerega je Cafiero postavil na listo obtoženih in sodnik zahteval, naj mu vzamejo inmuniteto, član posebne komisije, ki naj sodi Liporaciju. Sodnik Liporaci je bil namreč že pred časom obtožen raznih prekrškov in postavljen na zatožno klop v senatu. Obtoženec naj sedaj sodi sodnikom-Bo to vplivalo na njegovo postopanje? RAZNI ODMEVI Zadeva odmeva v notranjosti strank. V peronizmu ali bolje v peronistični senatni skupini so najprej izjavili, da gre za .^stavni udar" proti predsedniku, češ da ga Alvarez skuša izpodkopati in izriniti. V vladni Povezavi se veča razpoka med radikali in fre-pasisti, a jo prikriva navidezno soglasje med predsednikom in podpredsednikom. Med narodom pa narašča mnerge, da je pač korupcija zasidrana v vseh demoklratičnih ustanovah, ne popušča dvom, da bo do razjasnitve prišlo, a vendar je opazno, da ljudje upajo, da bo ta primer le nekoliko pripomogel k javni etiki. Sodnijska raziskava se bo v prihodnji dneh osredotočila v vprašanju, od kje naj b> prišel denar za podkupnine. Sumijo razne vladne ustanove. Vendar se istočasno govori, da bi denar lahko prišel tudi iz krogov provladne CGT ali iz privatnih podjetij, ki so imela velik interes, da se zakon izglasuje. Medtem pa se svet vrti naprej. Gospodarski minister je sicer izjavil, da bo afera negativno vplivala na gospodarstvo, a pretekli teden je borza rastla kot že dolgo ne. K temu je gotovo pripomogla večja davčna nabirka preteklega meseca. Prav tako s o podjetniški krogi pozitivno sprejeli predsedniški dekret, ki odloča, naj državna podjetja in ustanove dajejo prednost kupovanju argentinskih izdelkov in storitev. V pri' meru iste cene in enake kvalitete imajo prednost domača podjetja Prav tako upajo, da se bo v kratkem uredila zadeva o izvozu mesa. Bolezen aftosa naj bi bila popolnoma omejena in trdijo, da ni prišla med argentinsko govedo. V septembru bo prišla posebna delgacija strokovnjakov iz Združenih držav Amerike, ki naj to potrdi in dovoli ponoven uvoz. To pa je nujno potrebno, ker frigorifiki ugotavljaj0' tj9 je izvoz padel za 20%. V sedanjem stanju Je to zelo negativno. Zgodilo se je PETERLE S KOROŠCI Slovenci BAMOS MEJIA 32. Mladinski dan BARILOCHE Slovenske smučarske tekme na Catedralu Slovensko planinsko društvo, ki povezuje bariloške rojake, je Medorganizacjjs-kemu svetu in slovenskim društvom poslalo vabilno pismo za srečanje na letošnjih smučarskih tekmah. Takole se glasi:, „Ob zaključku smučarske sezone, v okviru naših rednih dejavnosti, priredimo kot vsako leto slovenske smučarske tekme na smučišču Catedral. Omenjenih tekem se lahko udeleži vsak ne glede na starost ali smučarsko znanje in sposobnosti. Zelo bi nas veselilo, če bi lahko tudi Vi in člani vaših društev prišli na tekme, ki se bodo vršile v nedeljo, 24. septembra ob 13 hs. V nedeljo zvečer bi v Stanu priredili skupno večerjo in podelitev nagrad. Lahko Vam ponudimo prenočišče v našem Domu ter skupno večerjo in prevoz iz mesta Bariloche do smučišča. Vi bi si morali preskrbeti vožnjo iz Bs. As. in nazaj ter smučarske karte (cena smučarskih kart je $12. - na osebo). Prinesti bi morali s seboj spalno vrečo in smučarsko opremo, sicer obstaja možnost najema smučk po zelo ugodnih cenah. Prosili bi Vas, če nam lahko sporočite Vašo odločitev po faxu na številko 02944-427274 (podpredsednik Matjaž Jerman) ali po elektronski pošti (e-mail) na naslov: spdbariloche@email.com. Z veseljem Vas pričakujemo! Prejmite lep planinski pozdrav v imenu upravnega odbora SPD Mladinski dan je praznik, W ni pri srcu samo mladim, temveč vsem, ki se čutijo mlade. Izvedba programa, pripravljanje in posprava prostorov zavzame veliko časa. Mladi iz Slomškovega doma so se pravočasno lotili dela za praznovanje njihovega 32. Mladinskega dne. Po dolgih tednih, kjer so dnevi prehitro potekali, so irneli vse pripravljeno za sprejem gostov na nedeljo 12. avgusta. S seboj si moral prinesti samo dobro voljo. Takoj po maši, ki jo je daroval Franci CuKjati, so se začela tekmovanja, ki so se Prekinila le, ko je športnike in gledalce začelo ščipati v želodcih. Za nasititi lačne je bilo na razpolago okusno kosilo. Tako je mineval dan ob domači družbi in čakanju večernega programa. Ko se je dan nagnil, se je publika zbrala ° krog igrišča. Prve so nastopile osnovnošolke, ki so oblikovale različne figure ob glasbi , .Mambo n° 5“. Razdeljene v tri sku- pine so v rokah nosile bele, modre in rdeče „porras“. Pri seji, Kjer so načrtovali, kaj naj bi predstavili na kulturnem programu, so se zedinili, da bi radi prikazali dejstvo, da čeprav se današnja mladina rada giblje ob moderni glasbi, se tudi s veseljem zavrti ob zvoku polke ali valčka. Zazvenela je poskočna slovenska glasba in šest parov v narodnih nošah se je zavrtelo ob domačem ritmu. „Kako naj bi predstavili veselje, ki ga čutimo vsakokrat, ko se zbiramo v domu, čeprav nas ni veliko?" je bilo nasledpje vprašanje. Kdo naj bi boljše predstavljal to kot pnjac. V hipu je 16 klovnov, oblečenih v žive barve, skakalo vsepovsod. Remix modeme glasbe jim je držal takt. Kako ne bi vsi navzoči uživali ob sproščenosti, nerodnosti in veselju teh pa-jacov! Za konec točke pa še presenečenje: iz velike škatle so izpustili številne balone vseh barv, ko so okrasili temno nebo. Ogenj predstavlja ljubezen in utrp življenja. Ramoški fantje so pokazali svojo spretnost z baklami. Dvanajst jih je v temi tekalo po dvorišču in oblikovalo različne fi-Gibali so se posamezno ali pa po skupinah. Za zaključek so prikorakali z šestimi zastavami različnih barv, ki so na koncu zložili tako, da sta bile prepleteni sloven- Predsednik SFZ v Ramos Mejiji Aleksander Cestnik pozdravlja navzoče ska in argentinska zastava. Vsa ramoška mladina želi, da bi s veseljem in upanjem ohranjevali slovensko skupnost v Argentini. S to željo so se vsi nasto-pajoči znova pojavili na dvorišču za skupen pozdrav. Seveda za izvedbo tega mladinskega dne ni delala samo mladina, ampak priskočila je na pomoč vsa ramoška srenja. Vsem so se prisrčno zahvalili. Po razdelitvi pokalov sta predsednik Slomškovega doma Marjan Loboda ml. in Franci CuKjati izrazila čestitke vsej sodelujoči mladini in jim želela, da bi korajžno stopali naprej po začrtani poti. Za nedeljo pride ponedeljek s svojo odgovornostjo. Čeprav nam je bilo zelo prijetno, je bilo treba oditi na počitek in se pripraviti za rutino delovnega tedna. Na svidenje na naslednjem mladinskem dnevu! VG 12 RAZGOVORA Z ANDREJEM MELETOM LETA SO JIM VLIVALI V GLAVO V mesecu juliju je bil na obisku Andrej Mele, biokem ik, ki dela za medna rodno firmo Goodyear. Pred dvanajstimi leti so ga poslali v Luksemburg, leta 1997 Pa v Slovenijo. Andrej je bil v svojih študentovskih latih aktivni član naših mladinskih organizacij, prav tako žena, Pavla-Šonea roj. Andrejah. Torej nekdo, ki je živel, delal in niislil „po naše". Povabili smo ga na r'azgovor-intervju, da bi nam kaj povedal ° izkušnjah, ki si jih je nabral v zadnjih latih. Vprašanja so bila pripravljena, a lntervju se je sprevrgel v neformalni kle-Pd, iz katerih skušam izluščiti vsaj nekaj cvetk, misli, ki so lahko zanimive za naše bralce. Andrej je v slovenski družini živel v Argentinskem, latinskem okolju. Profesionalno pa je bil premeščen najprej v mrzli Serrnanski severni Luksemburg, na to pa v ndado državo pod Triglavom. Kako je doživljal te spremembe? Če rečeš nekomu, da bi šli po delu spit Pivo ali pa kavo, je v Sloveniji vsak za to, v Luksemburgu ga pa ne dobiš. Morda ga boš Hioral nagovarjati en mesec, da ti bo nekoč rekel: pojdiva!, pa še ti mu boš moral plača-*■*••• Tam se zelo malo ljudi poroči. In če se P°roči, imnjo zelo malo otrok, imiyo raje Psa. če se psa naveličaš, ga brcneš proč. Če Pa otroka naveličaš, ga ne moreš brcniti, i'r imaš potem probleme z zakonom. Zako- nodnja otroka ščiti. - Potem pa pride konec leta, božič, kje bi se družina dobila? Pri ta starih ne, ker so prestari. Torej: naredimo pri meni. Jaz dam vino, ti pa prinesi jedačo. Ampak lahko bi jaz več zapravil za vino, kot pa ti zajed. Potem pa se odločijo, da gredo v restavracijo. Vsak prosi, kar si želi, na koncu pa zračunajo, koliko je vsak zapravil ir, vsak položi na mizo, kolikor je sam zapravil. In to ni ekonomski problem, je problem v družini, tako živijo. Moramo pa razumeti, da je bila tri, štiri stoletja nazaj v Luksemburgu in okolici največja revščina Še zemlja nič ne rodi. V drugi polovici prejšnjega stoletja pa je bil nekdo na vladi, ki je rekel, naj bi se spet vrgli v rudarstvo. Kopali so rudo in začeli delati železarne. Iz železarn so potem umetna gnojila podarjati kmetom. In kmetje so videli, da je sicer majhna žetev naslednje leto bila večja. In tako so se preživljali do druge svetovne vojne. Po njej pa so imeli zelo brihtnega človeka, ki je rekel: edini način, da mi obstanemo, je, da moramo spraviti v Luksemburg tuje firme, da bodo tu zaposlile ljudi, pa bo rentabilno. In res so prišle General Motors pa še druge. Tam okoli leta 1960 je bil ta človek še zmeraj pri oblasti, pa se je zavzel, da je treba privabiti banke za investicije, da bi delali na isti način kot Švica. In v zadnjih letih so precej zrasli; zdajle je tam nekaj več kot dvesto bank. Pa na leto dobijo več kot dvesto prošepj z.a nove banke. Saj to so take banke, po tri, štiri osebe in veliko tega je prai\je denarja. A oni se niso spremenili. Oni bodo znali zračunati težke račune, v glavi bodo pa še vedno enaki, kot prej, ko so bili kmetje. Obstali so v tistem, zaprti. - Ko sem prišel iz Luksemburga z nemškimi striktnimi navadami v Slovenijo, sem si rekel: tukaj se je pa svet odprl. V Sloveniji pa sami pravijo: ne, tukaj sploh ni veseljačenja; moral bi iti še bolj na jug, tam šele zn^jo... In v Sloveniji čutiš zaprtost, o kateri, se govori? Ena stvar je iti na kavo in se pogovarjati o splošnih stvareh. Ampak ostane pri tem. Ti ljuclje so živeli pod pritiskom leta in leta in se težko odprejo. Njim so leta vlivali skozi lijak v glavo. ...Oni ne verjamejo. Meni na delu so rekli: daj mi kakšno branje, da bom lahko tebi verjel (o tem, ki\j je bil sistem prej in kaj je danes, kaj je demokracija in kaj je komunizem). Oni se težko odprejo. Oni pravijo: „Nam so povedali, da so pobijali vsi. In potem je prišel socializem in v socializmu ljudje kradejo, goljufajo; če bi potem prišli v komunizem, kjer je pa res, da smo vsi enaki, tisto bi bilo pa dobro. Do tistega pa še nismo prišli, ker je bilo še preveč slabih ljudi na poti". Da vidijo tako malo, je zato, ker so mu rekli: do tuk:\j! in mu zagradili v glavi možnost razmišljanja. Torej nisi več odprt in se bojiš razgovora. Pred leti smo imeli mnogo razgovorov o tem, kaj smo, kam spadamo, kaj se čutimo mi, potomci Slovencev v Argentini. V tvojem primeru se položaj obme (ali komplicira): kakšno je zadržanje sina emigrantov, rojenega v Argentini, pa preseljenega v Evropo - Luksemburg in nato v Slovenijo? V Sloveniji se počutiš kelperja? Ja in ne. To je odvisno predvsem od ljudi. Jaz se počutim Slovenca, danes mnogo bolj kot pa prej. Službo v Sloveniji sem dobil tudi zato, ker sem nekoč ob vstopu v Goodyear zapisal, da znam tudi slovenščino. Tisti, ki niso naši, pa čutijo, da jim hodiš v zelje. Ker tisti, ki so danes na višjih položajih, so (ja prišli, ker so bili v partiji, zaradi politične veze, znanstva, in - ne vsi - ampak mnogi vedo, da če ga danes s te pozicije dajo stran, ne bo vedel, k;ij bi delal. Torej morajo zakonodajo obdržati tako, kot je, da se jim ne bo stolček zamajal. Otroka — Andrej (15) in Tomaž (13)-sta začela redno šolo šele v Evropi. Otroka sta šla v Luksemburgu v evropsko šolo — tam je devet različnih jezikovnih oddelkov (v šoli je 3.000 učencev) -, in Nad. na 6. str. Nova Slovenija Status Slovencev brez državljanstva Odziv na ustanovitev Nove Slovenije (NSi) - Krščanske ljudske stranke, ki se je izrekla za vrednote slovenske pomladi in želi sodelovati s programsko sorodnimi političnimi strankami, je bil „hiter in močan", je na novinarski konferenci 1. septembra poudaril prvak NSi Andrej Bajuk. Stranka bo na letošnjih državnozborskih volitvah nastopila s samostojno kandidatno listo, predvidoma do začetka volilne kampanje pa bo s Socialdemokratsko stranko Slovenije (SDS) sklenila politično zavezništvo. Ob tem je Bajuk zavrnil očitke SLS+SKD Slovenske ljudske stranke, da je ustanovitev NSi povzročila ,.razkol na desnici" in izrazil prepričanje, da se bodo v Novi Slovenji „prepoznali vsi tisti volivci, ki bi morebiti na dan volitev ostali doma“. Kot je poudaril, je ustanovitev NSi „poziti-ven dogodek" v slovenski politiki, saj gre za stranko brez ,.hipoteke preteklosti", volivci pa se bodo na skorajšnjih volitvah lahko odločili, koga bodo podprli. Kot je v nadaljevanju povedal glavni tajnik NSi Marko Štrovs, je stranka - od njene ustanovitve je minilo manj kot me- Bajuk ni šel... Nad. s 1. str. delitve preteklosti. Iz tega duha ter na podlagi slovenske tradicije svobodoljubja in domoljubja ter svobodne plebiscitarne odločitve je zrasla tudi slovenska državnost, je še poudaril predsednik vlade v omenjenem pismu. Kot je opaziti, v odgovoru niti ni omenil Avnoja. Komentatorka v mariborskem Večeru je zelo jasno prepoznala Kučanove namere in je te tudi dobro komnetirala, kot sledi: Ko nekdanji zunanji minister Rupel trdi, da se je premie)• Bajuk v odgovoru na pismo predsednika Kučana o avstrijskih zahtevah glede Avnoja izognil ,,naši zgodovini in elementom, ki tvorijo osnove naše državnosti", kar da je igra z ognjem, to ni nič drugega kot podpora Kučanu. Bajuk je bil preprosto spreten. Ni se dovolil speljati na spolzek teren Slovenski diplomati so se 31. avgusta na Brdu pri Kranju zbrali na tradicionalnem, letos že sedmem posvetu slovenske diplomacije. Vključevanje v EU je prva naloga slovenske diplomacije, jim je v svojem nagovoru dejal Peterle. Slovenija je oddala pogajalska izhodišča za 29 od 31 poglavij in realno je pričakovati, da bo Slovenija, kot si je to zadala za cilj, do konca leta 2002 pripravljena na vstop v EU. Prvi diplomat je izrazil upanje, da bodo voditelji petnajsterice konec leta na vrhu v Nici le določili datume za vstop novih članic v EU. Glede zveze NATO bo prihodnje leto ključno, je menil vodja slovenske diplomacije. Treba bo pridobiti kar največjo podporo članic zavezništva, zlasti ZDA za slovensko kandidaturo. Sicer pa priprave za NATO potekajo normalno. Peterle je v svojem nagovoru izrazil prepričanje, da bodo slovenska diplomats-ko-konzulama predstavništva tudi v napetem notranjepolitičnem ozračju dobro opravljala svoje naloge in bodo oktobra uspešno izvedla volitve za slovenske državljane v tujini. Predsednik republike Milan Kučan je see dni - z 68. ustanovljenimi občinskimi odbori in številnimi iniciativnimi odbori ,,pokrila" že dve tretjini Slovenije. Po njegovih besedah je ..navdušenje tolikšno, da gre za reprizo leta 1990". V stranki so doslej prejeli 3500 pristopnih izjav, med člani pa naj ne bi bili zgolj tisti, ki so razočarani nad dogajanjem v slovenski politiki. Nova Slovenija bo, kot je zagotovil Štrovs, kandidirala v vseh 88. volilnih okrajih. Prvak stranke in premier Andrej Bajuk bo eden izmed kandidatov, kandidatne liste pa stranka še ni oblikovala v celoti. 5. septembra bo v Ljubljani ustanovitveni zbor mestnega odbora Nove Slovenije -krščanske ljudske stranke (NSi), ki se ga bo udeležil tudi predsednik stranke Andrej Bajuk. Sicer pa se je sestal iniciativni odbor za ustanovitev mestnega odbora NSi Ljubljana, v katerem je večina članov dosedanjega mestnega odbora SKD. Člani iniciativnega odbora so izrazili začudenje nad nedemokratičnim načinom ustanovitve mestnega odbora SLS+SKD Slovenske ljudske stranke v Ljubljani, saj se je ustanovne seje udeležila le peščica članov nekdanjega mestnega odbora SKD Ljubljana. slovenske polpreteklosti, v past, ki je bila čitljivo vstavljena v predsednikovo pismo. Poučen, da je ustavno sodišče o t.i. nedis-kriminatomi denacionalizaciji že presodilo, torej vladno mnenje o njej nima več prave teže, je odgovoril, kar je edino lahko: da vladi ni znano, da bi EU kakorkoli problematizirala pravne akte, na katerih temelji državnost katere od držav kandidatk, ali medvojne pravne akte, ki so obsodili okupatorsko in totalitarno zatiranje.... Pa tudi kakšne državniške modrosti ni mogoče prepoznati v tej epizodi. Tehtanje pomena Avnoja za slovensko državnost je Kučan naložil vladi, katere predsednik je enako kritičen tako do fašizma in nacizma kot do komunizma. Na Drnovškov naslov tovrstna zahteva ni nikoli prišla - Imajo torej prav tisti, ki so predsednikovo pismo označili za ideološki predvolilni manever, ki naj vladi pripiše poskus zatajitve enobejevske preteklosti? piše Vanessa Čoki v Večeru 30. avgusta. na sprejemu za udeležence posveta poleg že znanih glavnih strateških ciljev Slovenje spet ponovil glede Avstrije, da se Slovenja o Avnojskih sklepih ne bi smela pogajati. Zaradi pomena Avnoja za državnopravno kontinuiteto Kučan še pričakije odgovor vlade na rjegovo vprašarje. Ob tem je opozoril, da, „kdor se iz ideoloških in političnih razlogov odpovedije Avnoju, se od-povedije tudi pravnim temejem", kar pomeni gotovo političen napad na Bajuka in protikomuniste. Glede zamerjav veleposlanikov je Kučan povedal, da pri državah z razvito diplomatsko tradiejo ni v navadi postavjati tik pred volitvami novih vodj diplomatskih mis j in s tem posegati v manevrski prostor nove vlade, ki se obhloje po volitvah. V resnici pa si želi obdržati vrsto svojih levičarskih kolegov na diplomatskem mestu. Kučan je poudaril, da ni ovir za podpis ukazov o odpoklicu, če mu bo po volitvah pojasrjeno, kdaj bodo veleposlaniki nadomeščeni z novimi in kdo so kandidati. Sindikat slovenskih diplomatov je opozoril, da gre v spornem primeru za pogodbene diplomate, razen enega, in da po zakonu pogodbeni diplomati ne morejo Komis ja DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu je kot zainteresirano telo po več kot letu dni ponovno obravnavala predlog zakona o statusu Slovencev brez slovenskega državjanstva. Pred tem se je komis ja seznanila z mnenji Slovencev v zamejstvu in po svetu o predlogu zakonu, ki gaje leta 1998 predlagala skupina poslancev s prvopodpisanim Ivom Hvalico (SDS). Med razpravo so poslanci opozorili, da vlada in sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve še vedno nista podala svojega mnerja o predlogu zakona, je pa komisja doslej prejela mnenja posameznikov in društev iz Argentine, BiH, Francje, Avstrije, Nizozemske, Avstralje in Madžarske. Kot je dejal predsednik komisje Marjan Schiffrer (SLS+SKD), zamejci in izsejenci načeloma podpirajo predlog zakona o statusu Slovencev brez slovenskega držav- Takšnega uspeha tako kmalu, slab mesec po ustanovitvi Nove Slovenje - krščanske judske stranke, ni bilo pričakovati, komentira Mag rezultate redne mesečne javnomnenjske ankete Politični barometer, 30. avgusta 2000. Pri Zagožnovi SLS+SKD Slovenski judski stranki pa je v tem obdobju zaznati precejšen osip podpore. Če bi bile volitve jutri, bi za Drnovškovo LDS glasovalo 21,1 odstotka vprašanih (jul ja skoraj sedem odstotkov več), za Janševo SDS 8,7 odstotka, za ZLSD (stara part ja) 7 odstotkov, Bajukovi NSi bi glasove dalo 6,4 odstotka vprašanih, sledjo Zagožnova SLS+SKD s 3,7 odstotka glasov (prejšrji mesec je dobila skoraj dvakrat večjo podporo), Desus 2,3 odstotka in Jelinčičeva SNS 1,7 odstotka glasov. Za odgovor „ne vem, katero stranko bi volil" se je odločilo 42,5 odstotka vpraša- opravjati dolžnosti po izteku štiriletnega mandata. Veleposlaniki so imenovani na svoje mesto za določeno obdobje, praviloma do štirih let. Zakon o zunanjih zadevah dopušča, da se delo v tvjini lahko opravja največ osem let, predvsem zaradi možnosti rotacje z enega mesta v tujini na drugo mesto v tijini. Takšna ureditev je v skladu s splošno sprejeto diplomatsko prakso. Slednje veja za profesionalne diplomate ministrstva za zunanje zadeve, ki se po poteku mandata v tijini vrnejo na delo v ministrstvo. Sindikat opozarja, da je treba od profesionalnih razlikovati pogodbene diplomate in veleposlanike, ki so prišli na delo v diplomatsko-konzularna predstavništva izven MZZ in niso v rednem delovnem razmerju v ministrstvu. Ti diplomati, tudi veleposlaniki, lahko sklenejo z MZZ delovno razmerje za določen čas, ki ni daljši od štirih let, po izteku mandata pa svoje dolžnosti ne morejo več opravjati. Strahovi, da bi se bila Slovenja z Avs-trjo pripravjena pogajati o vprašarju de-nacionalizacje, na noben način niso upravičeni, je še izjavil diplomatom predsednik vlade Andrej Bajuk. Stališče vlade je jasno, je dejal Bajuk in pojasnil, da je ustavno sodišče že pregledalo slovensko zakonodajo na področju denacionalizacje in ugotovilo, da je v skladu z ustavnim redom, tega pa mora vlada spoštovati. Z dogajaijem zunaj meja Slovenje je treba biti seznarjen tudi zato, ker tam živi veliko Slovencev, je dejal premier Bajuk in se zavzel za krepitev vezi s Slovenci povsod po svetu. janstva, a so izpostavili t udi številna dopolnila in predloge, zlasti v zvezi s členi, ki določijo, kdo lahko pridobi status Slovenca brez državjanstva. Slovenci, ki živjo izven meja Slovenje lahko slovensko državjanstvo sedaj prido-b jo le na podlagi izredne naturalizacje. Ti postopki pa so, kot je na seji komisje pojasnil predstavnik MNZ, dolgotrajni. Povprečni časovni zamik, od dne, ko je prošija vložena, do začetka postopka za reševarje, je leto dni, saj mora MNZ pridobiti ustrezna mnerja; tudi od urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Državni sekretar Pelikan je ob tem dodal, da si na uradu zdaj prizadevajo, da bi zadeve pospešili. Od osamosvojitve, 25. 6. 1991, do 30. 6. letos je bilo slovensko državjanstvo na osnovi izredne naturalizacje podejeno 2107 osebam. nih, 5,8 odstotka se volitev ne bi udeležilo. Tudi rezultati Dnevnikove redne mesečne javnomnenjske ankete 26. avgusta kažejo, da bo Bajukova Nova Slovenja zanesji-vo parlamentarna stranka. Največ anketiranih po Dnevniku bi se odločilo za LDS (17,2 odstotka), drugo mesto bi si s 3,6 odstotka glasov delili SDS in ZLSD, za NSi je 2,6 odstotkov, za SLS+SKD bi se odločilo 2,4 odstotka vprašanih, za Desus 1 odstotek, za Jelinčičevo SNS bi glasovalo 0,4 odsototka vprašanih, za karkoli drugega bi se odločilo 0,2 odstotka vprašanih, na volitve ne bi šlo 13 odstotkov, medtem ko kar 55,8 odstotka anketirancev še ne ve, koga bi volili. Podobno ocena je objavilo tudi Delo. Kot je pokazala zgodovina, je treba v levičarskih med jih rezultate desnih strank povečati vsaj dvakrat. BAJUK NA PROSLAVI SOLIDARNOSTI Predsednik vlade Andrej Bajuk se je na povabilo pojskega premiera Jerzyja Buzka v Gdansku udeležil konference ob 20. obletnici pojskega sindikata Solidarnost z naslovom Ideja Solidarnosti kot dejavnik oblikovarja politike 21. stoletja ter vrha Evropske judske stranke (EPP). Premier Bajuk je na konferenci nastopil s posebnim referatom, v katerem je spomnil na pomembno vlogo Solidarnosti pri padcu komunizma v Vzhodni Evropi, ob tem pa opozoril, da vsi ciji še niso doseženi. Postkomunistične države, soočene z izzivi glo-balizacje, si morajo prizadevati za čim večjo solidarnost, znotraj dnižbe. S premierama Spanje in Malte, J. M. Aznarjem in E. F. Adamom, ter predsednico Evropskega parlamenta Nicole Fontaine pogovarjal o širitvenem procesu EU. NEMŠKI ZUNANJI MINSTER O SLOVENIJI V pogovoru s člani redakeje nemškega časopisa FAZ je nemški zunarji minister socialist Joschka Fischer dejal, da je bila s hitrim priznanjem Slovenje in Hrvaške storjena napaka, če se ozre na razpad nekdanje Jugoslavje. Nemško zunarje ministrstvo je Fischerjeve izjave pojasnilo z besedami, da te nimajo nikakršnega posebnega pomena, ampak da gre za Fischerjev pogled na takratne dogodke iz zgodovinske perspektive. Slovenja še naprej uživa vso nemško podporo pri vstopai ju v EU. SESTANEK DIPLOMATOV NA BRDU tniTTCTrinTtnTBr'T^ —itr-rn-rii'iiiiriiiiiin'niiiiiiiiiMiwyiiriiiMiiiiimiiiiiT^iriiMMWf* Velik uspeh Nove Slovenije MMMMNMHMMHMaMMM" iviMMiiiiiiiifWi«n