List
41.
Tečaj
LIV
i
Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto
40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni.
Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto
za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr.
Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic".

Ljubljani 9. oktobra 1896.
Politiški oddelek.

Domovinski zakon.
so bili v bistveni zadevi popolnoma jedini. Kar se je sicer govorilo, da naj bi država prevzela oskrbovanje
4
ubogih in drugih takih stvarij, se je govorilo jedino zaradi tega, da se malo olepša upiranje pravični stvari.
Rado se očita liberalnim stránkám, da so krive
tem zasedanju državnega zbora pride na vrsto krivičnega domovinskega zakona. Toda dogodek v du-nov domovinski zakon. Sedaj obstoječi domovinski zakon najskem mestnem zastopu je očitno pokazal, da tudi ka-
jim preosnova
je tako krivičen in nenaraven, da vsak nepristranski toliške stranke niso dosti boljše
kjer
sodeč člověk mora pritrditi, da je potreba, da se radi- domovinskega zakona bila v škodo. Nikakor se še niso kalno premeni. Vlada je tudi v tem oziru pokazala vso popele na kako vzvišeno stališče pravičnosti. Seveda kon-dobro voljo, kajti predložila je zbornici načrt zakona, ka- servativni zastopniki kmetskih občin so za preosnovo do-
teri
osnovan na pravični podlagi. Kdor deset let biva
tem
movinskega zakona, ker drugače bi jim volilci poslali ne-zaupnice. Kot zastopnike kmetskih občin se ni težko za
v kakem kraju, dobil bi ondu svoje domovinstvo. bi se prišlo v okom sedanjemu nenormalnemu stanju, da to stvar ogrevati, a drugače je pa pri zastopnikih mest.
se ljudje, ki so vse svoje moči pustili v mestih, na stare
Pri teh bi se
pokazalo, ali je jim sebičnost več, ali
leta gonijo na kmete, v njih domovinske občine, kjer jih pa pravica in skrb za nižje sloje prebivalstva
nikdo ne pozna, kjer niti rojeni niso. Ta zakon na velik upor mestnih zastopnikov.
zadel
Vso čast pa moramo izreči v tem oziru praškemu mestnemu zastopu. Dunajski mestni zastop je obrnil se
Mesta se boje večjih bremen. Tega mestni zastop- do vseh mestnih zastopov, da ugovarjajo določbi novega niki nič ne jemljo v poštev, da tudi tisti prebivalci, ki domovinskega zakona, da se po desetletnem bivanju v
nimajo domovinske pravice, pripomagajo k mestnemu raz- kakem kraju dobi domovinska pravica. V Pragi so povoju in tudi donašajo k mestnim dohodkom vsaj indi- dobne razmere, kakor na Dunaju. Veliko je ljudij s rektno. Posebno nasprotniki domovinskega zakona so na- kmetov se preselilo v mesto in se še vedno priseljujejo.
rodni Nemci. Ti ne nasprotujejo temu zakonu le iz gmot- Bremena bi se Pragi gotovo tudi znatno povekšala, da nih temveč tudi iz narodnih ozirov. Boje se, da bi se na se vsprejme novi domovinski zakon. Vzlic temu pa je
Češkem
»
Moravském in Šleziji potem češki živelj še hi- mestni zastop praški se že jedenkrát izrekel za to, da se
smislu odgovoril tudi dunajskému mestnemu zastopu. Praški
treje množil po nemških mestih in bi njih nemški značaj	z desetletnim bivanjem pridobi domovinstvo in je v tem přišel v nevarnost.
Nasprotniki domovinskega zakona so pa tudi du-	mestni zastop je liberalen, a je vzlic temu pokazal, da
naj9ki krščanski socijalisti. Ta stranka si je postavila za	ima več pojma o krščanskem socijalizmu, kakor dr. Lueger
nalogo, na krščanski podlagi izboljševati stanje srednjih	in njegovi somišljeniki.
in nižjih stanov. Vsaj tako se je govorilo po krščansko-
Kakor stvari sedaj stoje, ni dosti upanja, da
se
socijalnih shodih. Pravična preosnova domovinskega za- v sedanjem zasedanju řešil v zbornici poslancev novi dokona bi gotovo pripomogla v tem oziru. Pričakovali bi movinski zakon. Stvar, ki se že vleče toliko let, se bode
zatorej bili, da bode novi mestni zastop v tem oziru po- zopet odložila. Čas pred volitvami za rešenje te zadeve kazal svoje krščanskosocijalno mišljenje in brez ozira na tudi ni ugoden, ker morajo mestni zastopniki se ozirati bremena, ki zadenejo mesto, se izrekel za pravično stvar, na svoje volilce. Nadejati se hočemo, da najde novi do-
Toda mestni zastop se je skoro jednoglasno izrekel proti movinski zakon vsaj v novi zbornici več privržencev in spremembi domovinskega zakona. Protisemitje in liberalci se potem odvrne breme, ki sedaj tlači kmetske občine
404
ter odpravijo nadloge, ki izvirajo za delavski stan iz sedanjega domovinskega zakona.
w	- *•	«
Politični pregled.
Društvo »Sloga« v Gorici je dne 1. oktobra imelo svoj občni zbor in sklenilo sledečo resolucijo: 1.) Politično društvo „Sloga" spoznava in izreka, da jugoslovanski državni poslanci bodo tem uspešneje delovali za blagor bratskih na-rodov slovenskega in hrvatskega, ako v državnem zboru vza-jemno nastopijo, vsi združeni v eden jugoslovanski klub, in se nadeja, da to store čim preje. 2.) Občni zbor slovenskega narodno - političnega društva „S!oga" sprejema z obžalovanjem na znanje, da slavno c kr. okrajno glavarstvo v Grorici še vedno dopisuje županstvom v nemškem, torej nedeželnem jeziku, dasi je ves politični okraj slovenski, izvzemši županijo Ločnik z mešanim prebivalstvom, — in to vkljub jasni obljubi, dani na prošnjo vipavskih županstev. S toliko večjim obžalovanjem in presenečenjem pa sprejema na znanje novico, da isto c. kr. okrajno glavarstvo nalaga našim županstvom, ki so itak pre-obložena s posli izroČenega področja, naj prevajajo stránkám na slovenski jezik laske dopise okrajne bolniške blagajne, namesto da bi bilo jasno in odločno poučilo gospode uradnike
blagajne, kakošne so nji dolžnosti do slovenskega občinstva.
* ~ * "—i" ' b > t l ' ^
— Nalaga se prihodnjemu odboru, da protestuje s preložitvijo te resolucije pri visoki vladi proti takemu ravnanju c. kr. okraj nega glavarstva v Gorici in da prosi, naj se enkrat za vselej naredi konec takim odnošanjem v deželi. 3) Občni zbor slovenskega narodno - političnega društva „ Sloga" v Gorici dne 1. oktobra 1896. izraža svojo nejevoljo da visoko c kr. pravosodno ministerstvo ni ničesa ukrenilo vkljub mnogim z dokazi podprtim pritožbam od vseh stranij naše dežele in vkljub interpelaciji naših velespoštovanih gg. drž. poslancev proti nezakonito sestavljenemu letnemu imeniku porotnikov. Protestuje proti temu, da komisija pri okrožnem sodišču, ki sestavlja porotni imenik, odklanja celo take Slovence, ki poznaj o oba deželna jezika, a sprejema take Italijane, ki raz-umejo le svoj jezik, kar je v največjem nasprotju s § 9. zakona o porotah. Protestuje dalje proti dějstvu, da se pošiljajo v deželo še vedno taki uradniki, zlasti načelniki uradov, ki niso vešči deželnim jezikom, kakor se je zgodilo v najnovejšem
Času z imenovanjem državnega pravdnika v Gorici, ki faktično
»*. • i i _ ' '
ne umeje jezika dveh tretjin prebivalstva v deželi, če tudi ima morda v dokaz znanja kako spričevalo, ki je v nasprotju z resnico. Nalaga se prihodnjemu odboru, naj sporoči občo nejevoljo slovenskega naroda v deželi ministerskému predsed-niku Nj. vzvišenosti grofu Badeniju, ki je zapisal pravično
.	a	^	«
vladanje na svojo zastavo, torej tudi pravično postopanje z z nami Slovenci na polju sodne uprave in zahteva, da se iz-vršuje tudi gleda na nas zlato geslo : „ Justitia regnorum fundamentům!" 4.) Občni zbor slovenskega narodno - poiitčnega društva „Sloga" protestuje proti temu, da mestno županstvo v Gorici uraduje izključno v italijanskem jeziku, zlasti v iz-ročenem področju, kar ima posebno v vojaških stvareh čisto slabe posledice. Prihodnjemu odboru se nalaga, da naznani to resolucijo vis. ministerstvu za notranje posle in zahteva, naj vlada zanaprej strogo pazi na to, da bo tudi si. županstvo v
Gorici vršilo čl. 19. d. t. z, t. j. da bo uradovalo s Slovenci v slovenskem jeziku in da bo izdajalo vse oglase, ki so namenjeni za občinstvo, v obeh deželnih jezikih.
Državni proračun za leto 1897, — Finančni minister je dne 1. oktobra državnemu zboru předložil proračun
za 1. 1897. Skupna potrebščina znaša 692,161 183 gld. ter je v primeri z letošnjo večja za 26,889.405. Skupno pokritje za prihodnje leto se proračunava . na 692,703.959 gld., za 26,697.769 gld. več kakor za letos, torej kaže prebitka 542.776 gld. Potrebščina je tako-le sestavljena : 1. Najvišji
dvor 4,650 000 gld. 2. Kabinetna pisama Nj. veličanstva 79.500 gld. 3. Državni zbor 1,340.874. Ta potrebščina se
v primeri z letošnjo zviša za 407.892 gld. in sicer zato, ker se s prihodnjim letom pomnoži število poslancev za 72. 4. Državno sodišče 22.725 gld. 5. Ministerski svet 1,317.017 gld.
6. Prispevek za skupne državne potrebščine v smislu delega-
cijskega sklepa z dne 23 jun. t 1. 119,132 680 gld. 7. Notranje ministerstvo 24,409 851 gld. 8. Ministerstvo za deželno brambo 23,094 170 gld. 9. Ministerstvo za nauk in bogo-castje 27,741.151. 10 Finančno ministerstvo 103,387.677 gld. 11. Trgovinsko ministerstvo 47,222.804 gld. 12. Za železniško ministerstvo 98,044 730 gld. 13. Poljedelsko ministerstvo 17,722.117 gld. 14 Pravosodno ministerstvo 24,986.808 15. Pokojninski zaklad 22,378.650 gld. 16. Državne podpore in dotacije 7,650 880 gld 17. Drž. dolg 168,137.859 gld.
18. Uprava državnega dolga 666 490 gld Proračun je ne-ugoden, dasi izkaže nekaj prebitka. Tod* ta prebitek ne pre-
ostaja iz vseh izdatkov, temveč vsled izločitve 25,391.690 gld.
za investicije pod posebnim naslovom. Da se pokrije ta iz-datek, hoče vlada najeti investicijsko posojilo v znesku 50 mi-
Ki Aj • s t	«
lijonov, od katerih se porabi 23 2 milijona v pokritje starih resortnih dolgov. Čc torej odštejemo investijski proračun ter uzamemo v poštev 7*2 milijona odpisa pri državnem dolgu, kaže se v istini pomankljeja okoli 17 milijonov. Pomenljivo je tudi, da vlada ustavlja 4 7 milijona v pokritje letošnjih nepo-
kritih stroškov, katerih drž zbor ni bil dovolil.
Državni zbor se je sešel dne. 1. oktobra. Že v prvi seji, v kateri je finančni minister předložil državni proračun za bodoče leto, je bila huda debata Levičar Pergelt in mla-dočeh Herold sta stavila dva nujna predloga, 0 katerih se je unela huda debata Pergelt, je zahteval naj se vlada pozivlje, da naredi konec češkemu hujsk^nju proti Nemcem. Herold pa, da vlada varuje češke manjšine na Češkem. Govorilo je jako rezko več govornikov. Grof Badeni je zagovarjal vladno sta-lišce, ki hoče varovati jednakopravnost obeh narodnosti na češkem in ne odobrava od izzivanja obeh strani. Badenijev govor ni nobenega zadovoljil. Nemci se jeze, da ni prizna! nemškega zaključenega ozemlja, temveč Čehom přiznal jednake pravice z Nemci po vsej deželi. Predloga sta se po daljši debati izročila odseku.
Levica in vlada. — Levica je vladi napovedala hud boj. Zahteva, naj se vladi dovoli le začasni budget, potem pa zbornica razpusti. Po nje mnenju sedanja zbornica nima pravice več sklepati proračuna, ko se je potrdila volilna reforma. Vlada pa hoče, da se proračun še v tej zbornici reši. Levica
preti, da se posluži vseh sredstev, da to prepreči. .
Katoliški shod in grof Badeni. — Vodja levičar jev grof Kuenburg je v državnem zboru vprašal vlado, jeli solno-graški namestnik na vladno povelje pozdravil katoliški shod. Grof Kuenburg je v svoji interpelaciji naglašall, da bi to uteg-nilo imeti neugoden vpliv na vnanjo politiko. Groi Baden] mu je odgovoril, da je namestnik v sporazumljenju z vlado pozdravil katoliški shod. Če bi vlada shoda ne bila pozdra-vila, bi to bilo napravilo nevoljo. Kar se pa tiče vnanje politike, na najmerodajnejšem mestu nimajo zaradi tega pozdrava
najmanjših pomislekov. Levica je s tem odgovorom jako nezadovoljna.	r .
f Dr. Julij Gregr. V.Pragi je umri dr. Julii Gregr, izdajatelj in lastnik „Narodnih Listov" v 65. letu. Pokojnik je bil leta 1861. osnoval „Narodne Liste". Že drugo leto je bil obsojen zaradi preostre pisave v desetmesečno hudo jeČo, kar mu je pridobilo popularnost. Po prestani kazni so mu bili v Pragi priredili veliko ovacijo. 90 mest in 162 občin mu je podělilo častno občanstvo. Belcredijeva vlada mu je povrnila državljanske pravice, katere je bil zgubil. Pozneje je bil deželni in jedno leto tudi državni poslanec Glavno njegovo delovanje je bilo urej^vanje lista. Dr. Julij Gregr je imel velik vpliv na češko politiko.	>:. .
405
Ogerski državni zbor se je v ponedeljek s prestolnim govorom slovesno zaključil in ob jednem razpustil. Nove volitve bodo že drugi mesec in se nova zbornica snide še pred
Božičem. Volilno gibanje se je povsod že začelo. Vlada je že
i IMSSĚĚĚÍ Obrtnija.
tudi vse potrebno storila, da svojim kandidatom zagotovi večino. Kjer to z lepa ne pojde, se bodo pa poslužili sile. Pod pretvezo, da je treba varovati red, bodo razgnali opozicijske volilce, kakor je že navada na Ogerskem Sleparilo se bode
tudi
V
ze
pri sestavljanju seznamov volilcev. To se bode ložje zgodilo, ker je gospodska zbornica zavrgla zakon, katerem bi se verifikacija volitev bila prepustila sodišČem.
tem po
Avstro-Ogerska in Rusija.
Ko
se bila otvo-
ritev Železnih vrat ob Donavi vršila pred posetom ruskega
carja na Dunaju, nelaskavo pisali o
cesar in rumunski ter srbski kralj Vse druge razloge o re- smejo postaviti, stavbinskega dovolila stavbinskega obla
bili brezdvomno posebno ruski listi kaj otvoritvi, pri kateri so se bratili naš
Stavbenski red
deželnega stolnega mesta Ljubljane
z dne 25. maja t. 1.
(Dalje.)
Motorji.
69. Pri postavljanji brezšumno delujočih plinovnih strojev, vročezračnih strojev in podobnih, z elementárními silami delujočih motorjev je prepiše o kotličih smiselno uporabljati. S šumom delujoči motorji potrebujejo, da se
šitvi orijentskega vprašanja bi bili spravili na dan. Tako sta stva, ki mora popřej v presojo namerovane naprave pro
se pa baje naš cesar in ruski car pri sestanku na Dunaju natanko dogovorila o orijentskih zadevah in se tudi v vsem
vzročiti komisijonalno razpravo v smislu
23
do 25
niso
zjedinila o rešitvi perečega turškega vprašanja. Ruski torej o otvoritvi Železnih vrat nic neprijazno pisali, češ, da Rusija popolnoma zaupa Avstro-Ogerski glede korakov v ori-
Za odvajanje zgorin je vselej primerno skrbeti.
Vnanja oprava, ograja.
jentu.
To prijateljsko sporazumljenje mej tema dvema mogoč-
70.
nima državama je velikega pomena za ohranitev miru.
Anglija.
Ruska carska dvojica zapustila je minole
dni Anglijo, kjer je bila v posetih pri kraljici Viktoriji.
Se-
. Oblastvu pristaje, velike arhitektonske na pake pri stavbi, ki se misli graditi, pograjati in njih iz vršitev prepovedati.
Lepotilo poslopja ne sme žaliti estetičnega čuta
>
stánek teh dveh mogočnih vladarjev je velikega pomena za ter ne sme posebej tudi očesu kvarno biti s previšim
svetovni mir. — Kraljica Viktorija praznuje prihodnje leto šestdesetletnico svojega vladanja Ta doba je imenitna, ker ni doslej še noben vladar toliko časa gospodaril v Angliji in ker se je tekom zadnjih 60 let Anglija jako razvila in se z raznimi
kolonijami pomnožila
Le
Irska ne bo mogla 601etnice
kra-
odsevom.
. Navadno surove zidanje, v kolikor je vidno raz javnih prostorov in ulic, ne sme ostati nezamazano.
4. Ograje proti cestam in trgom morajo biti, kolikor
ljice z nobenim veseljem in zadovoljstvom praznovati, ker je mo6j, zidane ali železne. Polni ograjni zidovi morajo biti
ta dežela pod njenim vladanjem močno propala. Vsi napori Ircev priboriti si pravic bili so doslej brezuspešni.
Francija in Rusija.
pila na francoska tla dne
Ruska carska dvojica je sto-
t. m. popoludne. Sprejem
od
francoske strani je bil velikansk Do sredine Canal la Manch-a so spremljale angieške ladije carsko dvojico in so se vrnile, rimi se omeje nezazidana zemljišča proti cesti
ko so došle naproti francoske ladije. K sprejemu v Cherbourg je došel republikanski predsednik Faure z všemi prvimi držav-nimi dostojanstveniki. Sprejem je bil presrčen. Obilo zbrani narod je z nepopisnim naudušenjem pozdravil mogocnega samo-
na zunaj primerno olepšani; pokriti jih je proti ognju varno in voda raz strehe se ne sme odtekati po trotoarji. Duri in vrata v ograjah se morajo na znotraj odpirati.
Plotovi, planke, mreže in jednake ograje, s kate-
se smejo
napraviti v najvišji višini 2 m ter morajo biti vslelej dostojno narejeni in redno vzdrževani.
Ta določila se ne uporabljajo na
ograje
i
ki
držca Dne 6 t m. je prišla carska dvojica v Pariz. Vsprejem so potrebne v namene nove stavbě.
je bil impozanten od straui naroda. Velikega pomena je poset carjev na Francoskem posebno zaradi tega, ker se ima s tem posetom oficijelno potrditi rusko-francoska zveza, ki je dala zadnja leta povod tolikim razmotrivanjem.
Pešpot (trotoár).
71.
Vsako
poslopje
v
notranjem stavbinskem
Turčija.
okraji mora na ulični strani dobiti pešpot (trotoár) s pri Razmere v Tuičiji so v toliko boljše v memo strugo : oba se morata položiti v predpisani nivel
kolikor so bolj v korist tuiški vladi. Turčija je vendar
jela
skrbeti za mir, ker se boji za se. Sultan dobro ve koliko
sovražaikov ima
in če
grozno
postopanje proti Armencem
V
se
dalje trpelo in bi nered in nemir še nadalje gospodarila v
Poleg vrtnih zidov ali drugačnih ograj se morajo napra viti ravno take pešpoti in struge.
Njih širina in način njih naprave, kakor tudi ka
Carigradu, kdo ve če ne
ti
obili
sovražniki sultanovi v kavost gradiva določi stavbinsko oblastvo.
vednih prekucijah prišli do moči in bi sultana pahnili s pre-stola. So pa tudi velevlasti precej mocno piitisnile na turško vlado in jo prisilile, da je obljubila reforme, kakor jih te žele. Bodo li te reforme v korist miru, redu in blagostanju prebi-
jih bo,
Zidalci novega poslopja
ali
prezidave
so
dolžni
?
valcev Turčija tudi izvela, pokazala bo prihodnjost
še pred podelitvijo porabnega přivolila napraviti pešpot proti strani javnih ulic, in sicer ne samo po daljavi poslopja,
ampak tudi ob zemljišču, morebiti k njemu spa
bo to storila le vsled sile. Je pa tudi njen obstoj le od tega dajočem, struge pa mora napraviti cestni posestnik.
odvisen.
Posebna komisija iz inozemskih častnikov v turski
službi preiskuje, kateri policijsti, žandarji in vojaki so kaj
krivi krvavih izgredov v Turčiji. Naposled morda le kaznu-jejo nekaj pobijalcev, ker to zahtevajo velevlasti.
Nadaljno vzdrževanje pešpoti prevzame občina. Po ulicah, kjer zdaj še ni pešpoti, ali kjer obstoječe ne zadostujejo predpisom, ki jih občinski zastop izda o tem, bode iste napraviti po njega sklepu, in jedno
tretjino troškov plača dotični hišni lastnik, dve tretjini pa občina.
406
Tudi morajo v takšnih slučajih hišni posestniki na- pokončan najmanj četrti del prirodnega donosa parcele
»
pravo pošpoti zavirajoče napušče, pred
hišo
položene
pri parcelah po več kakor štiri hektare merečih pa pri
stopnice, odrivače, itd. ob jednakih razmerjih glede pla- rodni donos enega hektara najmanj
čanja troško v, pred svojimi hišami, kolikor je moči od stran iti.
Poškodbe pešpoti in strug, katere provzroči hišni sitne bolezni, strupena rosa in plesnoba (oidium)
2.) Če so bile po drugih nenavadnih in neodvratnih prigodkih (kakor so: suša, moča, pozeba, žuželke, para-
žitne
ali zemljiški posestnik z zidanjem, go ve troške.
popraviti na nje
sneti
vsake vrste [rtasta snet, oblasta snet

mažasta
snet, smrdljiva snet], dalje rožiček, poležba žita itd.)
Za vnanji stavbinski okraj ddoči stavbinsko obla- brez krivde lastnikove zemljiške parcele poškodovane v
stvo
i
je li in kje je napraviti pešpoti (trotoarje).
Pri
najmanjši izmeri, pod 1.) oznamenjeni, in je tako bil pri
tem se je posebno ozirati na prehod do notranjega v rodni donos dotičnega gospodarskega kosa uničen v takém vnanji okraj.
obsegu
Stavbinsko
oblastvo
je
dolžno
tudi
v
vnanjem
da tisti po zemljarinskem operátu na poškodo-vano parcelo spadajoči čisti donos, kterega je po stopnji
okraji določiti širino, kakor tudi način napravljanja peš- poškodbe šteti za uničenega, znaša več kakor četrtino poti in gradiva, ki ga je zanje uporabljati.
72.
Sestava zidovja v obče.
Vsaka hiša mora imeti svoje glavne in požarne zidove, biti sama zase celotna ter takšna, da more sama zase odstati. V vsakem nadsťropji mora imeti obilo vezi v glavnih, srednjih in pročelnih zidovih in za vsak
stebrič med okni. Vezi je napraviti, kjer dolžnina to do-pušča, tako, da gredo zdržema skozi zid.
plasteh izvršeno mešano zidovje je dopuščeno v kleti in v temelju. Uporabljanje nabranega kamenja, je
vendar brezbogojno prepovedano.
Lomljeno kamenje se sme samo za polaganje temelja in za ravno zidovje v kleteh, oziroma v podzemlji
in še
tukaj
samo
tedaj
uporabljati
i
kadar
so
lahko
vložljivi.
Pri pregadah morajo posamezne stene s sponami
zvezane med seboj.
Stavbě, namenjene za stanovanja, morajo, da se iz-
suše, praviloma vsaj osem tednov v surovém zidovji osati
(Dalje sledi.)
•i 9
Kmetijstvo.
odpisovanju zemljarine zaradi poškodbe prirodnega donosa (donosa iz pridelkov
po ujimah.)
(Zakon z 12. dne julija 1896. 1.)
. Zaradi poškodbe prirodnega (naturalnega) donosa po ujimah (elementarnih dogodkih) je pri kmetijskih
obdelavah (kulturah)
v kolikor se gledé njih zemlja
rina ne odpušča, oziroma ne odpisuje že po določilih
31. do 33. zakona s 23. dne maja 1883. 1. (drž.
zak. št. 83.)
kakor tudi pri gozdnem svetu zemljarino
razmerno odpisati po meri naslednjih določil.
I. Pri kmetijskih obdelavah.
vkupnega čistega donosa obdelanih kmetijskih kultur stega obdačenčevega posestva, ki leži v eni davčni občini
§ 3.
Da se presodi stopnja škode, napravljene na
čistém
donosu
kmetijskih obdělav, je v poštev jemati
samo obděláni
del
parcel, » ki ga
in
nato določiti stopnjo bilo pričakovati od ob-
uničbe tistega donosa, delanega delà.
Parcele ali parcelní deli, ki ob nastopu ujime niso bili še obděláni, pa so bili vender po tistem kmetovalném
načinu, kakor je v občini navaden, za obdelavo name-njeni, se privzemó v pozvedbo škode tedaj, kadar so po
tisto kmetijsko leto postali
elementarnem
popolno nedonosni.
dogodku za
Áko *kteri v § 2. oznámenjenih elementarnih
4.
dogodkov nastopi v takém času, ko so kmetijski zemljiški
pridelki že pobrani
i
to
ali že pod streho zvoženi ali
na polju po deželni navadi shranjeni, ni davčnega odpisa zaradi poškodbe pobranih zemljiâkih pridelkov.
Izjema nastane samo tedaj, kadar je že pobrane kmetijske zemljiške pridelke povodenj ali kaka druga neod vratna ujima uničila popolnoma ali deloma.
presoji obsega poškodbe je gledé kmetijskih obdělav treba na oko vzeti letni donos, kterega bi bilo doseči v kmetijskem letu, v kterem je nastal dogodek.
tem oziru je paziti na naslednje:
m	tB
v
1.) Ako ste gledé obdelave, v kteri je parcela,
občini navadni v letu dve žetvi, se oceni prvi pridelek z dvěma tretjinama, drugi pridelek z eno tretjino letnega
donosa.
2.) Enako je uničeno prvo setev šteti samo za dve tretjini letnega donosa tedaj, kadar je bilo moči z novo
poškodbo
gla vnega
setvijo doseči kak prirođen donos.
3.) Pri mešanih obdelavah pridelka šteti z dvěma tretjinama, poškodbo drugotnega pridelka z eno tretiino letnega donosa.
Za glavni pridelek se ima tisti, kteri ustreza ob-delavni vrsti, vpisani v zemljarinskem operátu. Pri njivah pa, ki so obsajene z vinsko trto, velja vino za glavni
Pri kmetijskih obdelavah nastane pravica do pridelek.
davčnega odpisa
4.) Pri večkratni poškodbi parcele v istem kmetij
1.) Ako je bil po toči, vodi, ognju ali po miših ali skem letu se je na davčne odpise, zaradi poprejšnje po-po trtni uši pri zemljiških parcelah do štirih hektarov škodbe zakonito osnovane ali že dovoljene, ozirati samo
409
za toliko, da davčni odpisi, ki jih je dovoliti v enem letu, ne smejo presezati letnega davka, kar ga gre od zemljišča.
§ 6. Višina davčnega odpisa pri kmetijskih obde-lavah se ravná po velikosti škode, prizadete na prirod-nem donosu parcele v naslednji postopnosti :
1.)	Kadar je pokončana ena četrtina do polovice prirodnega donosa, se dovoljuje za odpis 25 odstotkov letnega davka od zadete parcele';
2.)	kadar je pokončana polovica do treh četrtin prirodnega donosa, 50 odstotkov letnega davka;
3.)	kadar so pokončane tri četrtine prirodnega donosa, 75 odstotkov letnega davka;
4.)	kadar je pokončan ves prirodni donos, se dovoljuje za odpis ves letni davek od zadete parcele.
Kadar po § 2. hodi v poštev samo nekolik (ali-kvoten) del ali po § 3., odstavku 1. samo obděláni del parcele, tedaj je za odpis merodajen tudi samo oni del davka, ki prihaja na ta parcelni del.
§ 7. Davčni odpis se raz teza praviloma samo na tisto leto, v kterem se je prigodila poškodba prirodnega donosa.
Ako je pa po ujimi parcela ali en del tište parcele postal za več časa nedonosen (brez donosa), je davčni odpis dovoliti za ves čas nedonosnosti — izvzemši tište primere, v kterih se že po § 6. in 31. zakona s 23. dne maja 1883. 1. (drž. zak. št. 83.) in zakona s 26. dne junija 1894. leta (drž. zak. št. 139.) davek odpiše za več let.
II. Pri gozdnem svetu.
§ 8. Pri gozdnem svetu nastane pravica do davčnega odpisa:
1.)	Kadar je bila najmanj četrtina lesovja katastralne parcele gozdnega sveta, pri parcelah pa, ki merijo nad 20 hektarov, ako je bilo najmanj 5 hektarov nje lesovja pokončanih s požarom.
Pri tem se za požarno poškodbo šteje tudi, če se je moralo kaj gozda požgati ali posekati, da se žuželke
dalje ne razširijo po njem.
2.)	Če je snežni plaz v kaki gozdni skupini raz-
grajal tako, da je na eni posamezni ali na več enemu posestniku lastnih katastralnih parcelah te skupine — v
najmanjši izmeri ene tretjine — cele kose lesovja potlačil ali polomil, tako da je moči take ploskve samo s pogozdovanjem narediti donosne.
§ 9. Pri gozdnem svetu je davčnemu odpisu v podlogo jemati uničeno maso lesa (lesovine), ktera se kaže iz letne prirasti lesa (letnega prirodnega donosa), prora-čunjene v katastralnem operátu na hektar, v odnosu na ploskev, na kteri je bilo lesovje pokončano, in pomnoženo s starostjo pokončanega lesovja
Ako se ploskev, gledé ktere je bilo uničeno lesovje, po pomagalih (katastralnih spisih, gozdnih mapah itd.), kar jih je pri roki, ali po merjenju zato ne more izra-čuniti, ker gozd ni bil razdejan na skup se držečem okrogu, ampak preskokoma, je treba gledé tega okroga
na poskusni ploskvi, ki meri najmanj pol hektara, po-zvedeti stopnjo uničbe na hektar in potem vzeti v račun za poškodovano skupno ploskev.
Letni prirodni donos (prirast lesa) je jemati v račun z onim novčnim iznosom, ki je v operátu zemljarinskega katastra po ^prečniku sečne dobe (iturnus) vpisan kot leten čist donos na hektar poškodovane ploskve.
(Konec sledi.)
Kmetijske raznoterosti.
Naše posojilnice. Zadnji Čas se je primeril glede naših posojilnic slučaj, kateri naznanja nevarnost, ki bi mogla uni-čiti naše tako lepo razcvetelo posoiilništvo. Posl. Vošnjak in tovariši so koj v prvi seji tekočega zasedanja poslanske zbornice podali glede tega slučaja naslednjo interpelacijo : Kakor druge na podlagi zakona o zadrugah z dne 9. aprila 1873. 1., drž. zak. št. 70 ustanovljene kreditne zadruge ima tudi „Hranilnica in posojilnica" Podgradom v Istri v svojih, praviloma registrovanih pravilih določbo, da sme tudi od nečlanov vzpre-jemati hranilne vloge ter jim izdajati hranilne knjižice. C. kr. trgovinsko sodišče v Trstu je z dekretom z dne 8 maja 1896. št. 8170 ukazalo imenovani posojilnici, eliminirati to določbo iz pravil, ker smejo take hranilne vloge jemati samo tišti zavodi, za katere veljajo posebni zakoni in katere država nad-zira. Imenovano društvo se je zoper to naročilo trg. sodišca pritožilo na višje dež. sodišče v Trstu, katero je z odločbo z
11. avgusta t. 1. št. 14917 pritožbo odbilo, češ, da je v govoru stojeći ukaz trgovinskega sodišča motiviran s tem, da se re ena posojilnica ne more izkazati s posebnim dovoljenjem za vzprejemanje hranilnih vlog od nečlanov. Ker se tak specijelen dokaz doslej še ni zahteval od nobenega na podlagi imenova-nega drž. zakoni delujoČih hranilnih in posojilnih društev, in kjer je bilo po našem mnenju to dovoljenje posredno dano z drž. registracijo pravil v zadruženi register, vprsšamo, hoče-li ministerstvo ukreniti, da bode kakor tako dostej tudi v bodoče hranilna in posojilna društva, osnovana na podlagi državnega zakona z dne 9. aprila 1873. smela že po svojih registrovanih pravilih, torej ne da bi imela še posebno drž. dovoljenje, vspre-jemati hranilne vloge tudi od nečlanov. — Ta interpelacija pojasnjuje natančno, kaka nevarnost preti našim posojilnicam.
« i..............»...............................................................................■■■•■»■.......... f»
!!»! Poučni in zabavni del. HHHií» € ...................................................................................«..................... »
Krištof Kolumb.
(Zgodovinski roman. Ruski spisal E Šreknik.)
Jednajsto poglavje.
Dosežen smoter.
(Dalje.)
—	To je popolnoma prav, — odgovoril je nad-škof. — Vi seveda zahtevate še kako osebno nagrado za svoj trud in nevarnost potovanja, za leta čakanja?
Kakšne pogoje stavite v tem oziru?
—	Jaz delam nad tem načrtom osemnajst let in torej sem mu posvětil vse svoje misli, sile in sredstva in je torej naravno, da si hočem zagotoviti sebi dobro bodočnost in svojim potomcem. V primeri z važnostjo podjetja zahtevam zase in za svoje potomce naslov admirala in pa naslov podkralja vseh dežel, katere odkrijem. Meni se mora dati pravica, da ime-
408
nujem tri osebe za posebna mesta v novoođkritih
Kraljica Izabela je s sožaljem poslušala poročilo
deželah. Poleg tega naj meni pripada desetina od nadškofovo.
vsega dobička, ki ga bode imela državna blagajnica
To
taka predrznost, taka nesramnost
od trgovine z novoodkritimi deželami. Ker pa po bo- končal je nadškof,
da kaj tacega dosedaj nisem
doče verojetno nastanejo razpori mej Španijo in no- doživel. Ta beraški Genučan zahteva nagrad in častij
vimi deželami, prepusti naj se meni v vseh slučajih ki so primerne le kronanim glavam
njih konečná odločitev
« • I
Kolumbovi
pogoji
Člani
komisije niso
verjeli
svojim
in so drug drugega začuđeno pogledovali. klativitez, bedasti Italijan, ki se je živel z risanjem
ušesom gočega. Kaj vi rečete o tem, markiza ? Neznani Je kraljica višjo dvornico.
presegajo zares meje mo-
- vprašala
Velika delà zahtevajo posebne nagrade
od-
zemljevidov, neznanega rodu, upa se zahtevati za-se govorila je markiza de Moja. — Gospod postavi svoje
tako
visocih činov,
da
skoro kraljevsko čast !
življenje v nevarnost, in to je tudi nekaj vredno.
Kaka neumnost!.. .
hinavskim sočuvstvom,
kakor
bi
se
hotel
šenost
Sicer vi imate nekoliko prav, Vaša prevzvi-
obrnila se je kraljica k Tala veri,
mi
ne
prepričati, če je Kolumb pri pravi pameti, nadškof
mehko obrnil
njemu :
smemo prehitro in prerezko odreči Genučanu. Stavite mu zmernejše pogoje. Dobi naj dostojanstvo admirala
Vi
verojetno
niste
dobro premislili
svojih
>
na-
zahtev, gospod? Mari so to vaše resne zahteve?
Popolnoma resne,
odgovoril je Kolumb s
tako odločnostjo, da so se streznili vsi člani komi-
sije
Vsako malenkost sem dobro premislil
Niti
za pičico na morem odjenjati od svojih pogojev
in namesto desetega delà dohodkov petnajsti del dalje more on za svojo osebo biti tudi podkralj, ako se bode kralju to zdelo mogoče. Da bi pa bil ta čin deden, zagotovljen njegovim potomcem, v to pa nikakor ne moremo privoliti ! .. .
Čez nekaj dnij je nadškof zopet přišel k kraljici.
Dovolj, dovolj, gospod !
zaklical je nad- nost?
No, gospodje.
obrnil se je
No, kake vesti ste přinesli, vaša prevzviše-vprašala je Izabela.
škof sarkastično, članom komisije,
hteve, katere ste ravnokar slišali ? So li dobre, kaj ? přišel ! . . .
kako vam ugajajo zmerne za
to je strašno, vaše veličanstvo!
cal
Talavera.
Ta Kolumb je kar ob
zakli-pamet
Občen hrup nezadovoljnosti je pa jasno pokazal,
da vsi pritrjujo nadškofovim besedám, našel nobenega zagovornika.
Kolumb
ni
Ta Genučan je zvit člověk,
rekel je jeden
Hoče
on vsekako, da bode podkraljevski naslov deden, kateri pogoj je za nas razžaljiv.
Niti za pičico ne odstopi od svojih zahtev, vaše veličanstvo. Henrik angleški ali Ludovik fran-
dvornik. — On zahteva častij, o katerih se mu še ne- coski bi ne m°gel biti bolje trmast in neuklonjiv v po
davno sanjalo ni, in ničesa ne zgubi, ako ne bodo ničesa iz njegovih sanjarij.
Vaše zasmehovanje, gospod,
rekel je Ko-
lumb,
dokazuje samo vašo plemenitost, kateri se
moram pokloniti. Da pa vas nekoliko zadovoljim, pripravljen sem razun nevarnosti za svoje življenje in imenje prevzeti tudi osmi del svote, ki je potrebna za uresničenje mojega načrta pri pogojih. katere sem
naštel.
In vi nič ne pomanjšate svojih zahtev? Vi ostanete pri vseh navedenih pogojih? je nadškof.
Jaz ne odstopim niti za pečico, — odgovoril je odločno Kolumb. — Jaz morem mnogo obljubiti, in kdor se zadovolji z manjšim, kakor zaslužuje, ponižuje samega sebe. Jaz dam vladarju novo državo,
ponovil
večjo nego je sedanja in zahtevam merno nagrado.
zaslugam
pri
Dovolj,
dovolj,
pretrgal mu je besedo
nadškof.
Vam ni treba več zgubljati besed
Takoj
grem poročat njiju veličanstvoma.
svoji
gajanjih s Kastilijo in Aragonijo, kakor je ta Genučan !
Neodjenljivost gospoda Kolumba ima gotovo svoje uzroke, — rekla je kraljica, — a tudi naša pri-jenljivost ima svoje meje. Pustimo gospoda osodi, mi zanj ne moremo nič več storiti!
Nadškof je zmagal ! Čez nekaj minut je dobil Kolumb odgovor, da so se pretrgala pogajanja o ekspediciji vsled njegove neprijenljivosti.
Drugi dan, ko je Kolumb dobil to poročilo, se je že odpravil na pot. Njegovi pristaši, mej katerimi je bil Ludovik de Sant Angel, blagajnik duhovskih dohodkov aragonskih, so se zbrali, da ga spremijo. Přišel je čas ločitve. Presrčno so se poslovili od Ko-
lumba.
Zaradi sijaja kastilske in aragonske krone,
zaklical je Sant Angel,
bi se kaj tacega ne bilo
smelo zgoditi !
Bogom, gospod Kolumb, in da On
vam da bolje zdravih in bolje razsodnih ocenjevalcev !
vprašal
kam se sedaj mislite obrniti, s sočuvstvom Alonz de Kvintanilja.
Najprej pojdem v Kordovo k svoji ženi, a od
tod pa naravnost v Francijo,
temi besedami je Talavera odšel iz dvorane. Kolumb. Vsi so šli za njim, pogledujoč Kolumba z žalostjo
odgovoril je otožno
Ste
prepričani, da
ondu bolje sprejmo
zmešannim preziranjem .. .
vprašal je Sant Angel
409
—	To je v božji volji? — odgovoril je Kolumb z vzdihom, ki je kazal, kako težko mu je pri srcu.
Če tudi je Kolumb bil potrt, bil je vendar miren, držal se je ponosno, in v njegovih očeh se je svetil odsev onega neugasljivega ognja, ki je močno plamtel v globini njegovega srca.
—	Z Bogom, z Bogom, prijatelji in zagovorniki moji ! — zaklical je Kolumb. — Še jedenkrát vas zahvaljujem za dobroto in podporo, ki ste mi je skazali ! Přišel sem h Kastiliji, ne k dvoru! Imajo me za bla-zneca in otroci po ulicah kažejo, kadar se prikažem, z znamenjem, da v moji glavi ni vse v redu. Če bode moj poskus pri francoskem dvoru uspešen, bodete že slišali o meni ! Z Bogom ! z Bogom !
Še jedenkrát je Kolumb objel vse, potem se je pa odpravil na pot, Kvintanilja in Sant Angel sta se pa odpravila v kraljevi stan, živo se razgovarjajoč mej seboj.
—	Torej ta nesrečni Kolumb ni ničesa dosegel,
—	rekel je nevoljno prvi. — Trdno sem bil prepričan, da naposled doseže svoj smoter, a nakrat se je vse razdrlo.
—	Da so se njega plemenite namere tako slabo vsprejele, to je sramota za Španijo, katero je zakřivil nadškof granadski, — odgovoril je Sant Angel. Kako se zna prilizniti njega velečanstvoma in ju pregovo-riti, kakor mu ugaja.
—	Poglej, gospod, nje veličanstvo se sprehaja po vrtu z markizo de Mojo, — zaklical je Kvintanilja, in pokazal z roko v daljavo. — Kaj ko bi midva po* rabila ta slučaj ? Kraljica je, kakor se kaže, dobre volje, in midva bi se mogla morda pogovoriti ž njo o najinem prijatelju !
—	To misel ti je vdihnil sam Bog, Kvintanilja !
—	rekel je goreče sam Sant Angel. Kolumb še ni daleč in kraljica bode morda zahtevala, da se povrne. Pojdiva in poskusiva to zaradi slave Španije!
Razvneti Sant Angel je kar vlekel za seboj Kvintaniljo in oba sta nizko poklonivši se stopila h kraljici.
—	Kaj želeta gospoda, da sta že tako zgodaj tukaj, — vprašala je kraljica in se milostivo nasmejala.
—	Prositi za dobro stvar, za to je ugoden vsak ■čas, vaše veličanstvo, odgovoril je odkritosrčno Sant Angel. — Nisva prišla, da kaj prosiva zase, opozoriti hočeva vaše veličanstvo na stvar, ki more povzdig-niti krono Kastilije in Aragonije, ki bode potem s svojim sijajem prekosila vse krone na svetu.
—	Hočeta morda me pregovoriti za križarsko vojno? — vprašala je s smehljajem kraljica.
—	Ne, tega ne namerava, vaše veličanstvo, če tudi nekaj podobnega ... odgovoril je Sant Angel in spoštljivo kraljici poljubil roko.
—	Jeli vam znano, vaše veličanstvo, — přistavil je Kvintanilja, — da je gospod Kolumb, katerega na-
črtov uresničenje bi bilo proslavilo Kastilijo in Arago-nijo, — danes zjutraj šel na pot in ostavil Santo-Fee ?
—	Kaj se hoče, gospod! — odgovorila je kraljica, katerej je z obraza hitro zginil smehljaj. — Mi smo storili vse, kar je bilo mogoče, a njegova pre-drznost nima mej. Tam, kjer je uspeh dvomljiv, morajo tudi obljube biti zmerne.
—	Če se prosilec odreka od svojih nad, da se le ne poniža, to govori le v njegovo korist! — zaklical je Sant Angel.
—	Že osemnajst let, vaše veličanstvo. — přistavil je Kvintanilja, — delà Kolumb na svojih na-črtih, prenaša pomankanje, zasmehovanje, preziranje, in poganjanje, neomahujoč in ne pusteč svoje namere; če ne odstopi od svojih zahtev, ne odstopi le radi tega, ker smatra tako popuščanje za poniževalno za njegovo podjetje.
—	Kvintanilja ima popolnoma prav, — poteg-nila se je markiza de Moja. — Oprostite, vaše veličanstvo, da se jaz ženska predrznem mešati v državne stvari, toda jaz ne morem, da ne bi se poteg-nila za gospoda Kolumba, katerega duhu se klanjam.
—	Vam je strašno pri srcu njegova stvar, markiza, — odgovorila je kraljica smehljaj o č se, — in vi pozabljate, da drugi imajo Kolumba kar za blazneca.
—	Ti, ki tako govore, ne poznajo gospoda in ne morejo razumeti njegove ideje, — odgovorila je spošt-ljivo, a odločno markiza. — Poleg tega, odkritosrčno rečem, da vaše veličanstvo samo ni tacih mislij ...
—	Da, gospod Kolumb ni bedak in ne samo sanjač, — přistavil je Sant Angel, ne dajoč časa kraljici, da bi odgovorila, — to dokazuje njegov značaj. Mari se ni mnogokrat pokazal viteza brez strahu in madeža? Mari se ni z mečem v roki udeležil vojne proti nevernikom in mari ni pokazal tisočkrat svoje hrabrosti? Prosim vas, ne poslušajte lažnih svetov prevzetnežev, katere je osramotil Kolumb, in ne glejte na njegove náčrte, kakor na izmišljotine kacega kla-tiviteza. Pozivljam na pomoč vašo kraljevsko bistro-umnost, katera brez vsakih drugih navodov more razsoditi, koliko so vredni pozornosti Kolumbovi načrti. Razsvetljini od samega Boga stoje vodje na-rodov višje nad tolpo in rešujejo vprašanja in po-misleke, s katerimi se ubija glava ves svet. Mari hoče vaše veličanstvo, ki ste se v vojni lotili takih nevar-nostij in težkih stvarij, sedaj omahovati, ko bode zguba majhna, ako se ponesreči (podjetje, veliko pa korist, ako se posreči? Mari nočete videti, kako bi se razširila prava vera, ako se izvedo Kolumbovi načrti in kako bi se povekšala vaša lastna moč? Kako neznatno moč je pridobila Portugalska s svojimi od-kritji! Sedaj se nam ponuja priložnost, da jo popolnoma zatemnimo, in vi, vladarica, se hočete temu odreči zaradi praznega vprašanja o naslovu in nič-
vrednega koščka pergamenta.
Sant Angel se je tako razvnel s svojim govorom
410
da ni opazil, da je k njim se přidružil kralj Ferdinand, in nehote se je zganil, ko je zaslišal njegov
rezek glas.
—	Kam je sedaj se odpravil Kolumb? — vpra-
. *
šal je kralj ne brez odmeva nevošljivosti. — Pa vsaj ne zopet k Janezu portugalskému?
—	Ne vaše veličanstvo — odgovoril je Sant Angel, — gospod, Kolumb je rajše šel k Ludoviku francoskemu kralju, katerega ljubezen je v Kastiliji prišla v pregovor, — přistavil je, ne brez ironije.
—	Hm ... k Ludoviku ! mrmral jo kralj in vtopil se v globoko zamišljenost.
—	Bojim se, Ferdinand, — pretrgala je kraljica molčanje, — da so se naši svetniki prihiteli. Zaradi nenavadnega veličja tega podjetja stavil je Kolumb tudi nenavadne pogoje. Vprašanje je le, v kakem stanju so naše skupne blagajnice? Če moremo zadovoljiti potrebe tega podjetja?
—	To bi bilo strašno, ako zgubimo priložnost
povečati število verujočih v Boga, razširiti po vsem svetu oblast in slavo Španije! — zaklicala je markiza de Moja.
Kraljica je nekaj minut premišljevala . ..
—	Zaklinjam se pri svetem Jakobu, to se ne sme zgoditi! — zaklicala je naposled. — Ne vem, da me je nakrat obšlo tako hrepenenje po uresničenju tega podjetja, kakor da slišim prvi pot o tem predmetu .. . Naj se stvar iziđe kakor koli, — zgodi naj se božja volja, jaz hočem storiti vse, kar je v moji moči da se uresničijo Kolumbovi načrti.
—	Tudi ne"glede na nečuvene pogoje, katere nam stavi Kolumb? — vprašal je kralj. — Će mu damo oblast, katero on zahteva, kdo je nam porok, da je ne bode zlorabil.
—	Gospod Kolumb sam bode za to odgovarjal pred Bogom in pred ljudmi i — odgovorila je Izabela.
—	In naše zmedene finance? — je znova vprašal kralj.
Kraljica se je pomišljala jedno trenotje; hladni glas njenega moža jej je kazal, da ne odobruje njenih plemenitih čuvstev. Pa ona se je premagala in z ve-ličjem, ki je prešinilo vse njeno bitje, je spregovorila :
—	Gospoda, kralj, soprog moj, kakor je vidno, noče ničesa storiti za to stvar s strani Aragonije,
tako pa jaz vse nase prevzamem, kakor kraljica ka-stilska.
Če
bode potreba, zastavim vse dragocene kamne svoje, da dobim potrebnih sredstev!...
—	0, premilostljiva kraljica! — zaklicali so hkratu Kvintanilja, Sant Angel in markiza de Moja, in pokleknili pred kraljico.
—	To trenotje, — rekel je naudušeno Sant Angel, — ostane pomenljivo v vašem vladanju. Na veke zapečati zmage svetlobe nad mrakom, in ime
^	• .	I'm»
Izabele bode vedno živelo v spominu potomcev, kakor boriteljice za svetlobo !
—	Moja draga soproga! — zaklical je kralj po-
Ijubivši roko Izabeli. — Jaz ne pustim, da bi za stavljala svoje dragocenine. Sant Angel naj preudariy kako se dobe potrebna sredstva iz dohodkov Aragonije ... Ti moraš biti moja dolžnica ! .. .
— Zahvaljujem se, Ferdinand! — odgovorila je Izabela, nežno poljubuje moža. — Tedaj prijatelji moji, hitro jo potegnite za begunom! — pristavila je. — Dotecite ga, dokler ne pride do portugalske mejef Pošljite za njim sla s poročilom, da so se vsi njegovi •
pogoji sprejeli! Pojte!....................
Kraljevi sel je dotekel Kolumba dve uri hoda od Granadě na Pinoškem mostu, — v gorski soteski znani po krvavih bojih mej kristijani in neverniki, Ko jo dobil oficijelno naznanilo, je omajeval jedna trenotje, — ko je pa prečital pridejano pismo svojih prijateljev, — je popustil vse pomislike. Odkril se jer in s klobukom pokril obraz, da ne bi pokazal solz pred slom. Ko je zopet razkril obraz, je sejal od veselja in upanja na Boga. Potern se je nenadno povrnil v Santo-Fe.
Dne 17. aprila 1492. leta je bila podpisana pogodba mej španskima vladarjerna in Kolumbom, a 30. aprila je dobil patent za dedni naslov podkralja novih dežel in naslov dona.
Ekspedicija je imela odpraviti se iz paloškega pristanišča v Andaluziji in dne 31. aprila je dobil paloški magistrat ukaz. da preskrbi v desetih dneh dve ladiji z mornarji in vsem potrebnim za odhod, da jih bode imel Kolumb na razpolaganje. ob jednem se je Kolumb pooblastil, da kupi in pripravi za odhođ tretjo ladijo.
Pred njega odhodom v Palos so Kolumbu iz-kazali visoko milost: dne 8. maja je dobil albadu ali patent, s katerim se je njegov sin Dijego imenoval pažetom princa Janeza z določeno plačo. Taka čast se je do tedaj skazovala samo sinom znatnih oseb. Kolumb je olajšanim srcem odpotoval dne 12. maja v Palos. Prijor larabidskega samostana ga je sprejel
z razprostrtimi rokami.
Ko so v Palosu izvedeli, kak namen ima ekspedicija, je strah prešinil vse mesto. Vse strašne pri-povedke in basni, s katerimi se napaja praznoverje in se ohranjuje mrak nevednosti, so se oživele. Sam magistrat je gleclal ladije na pripravljenje za odhod in na mornarje, kakor na žrtvo, ki se žrtvuje neumni domišljiji pritepenca. Strah in obup sta se polastila vseh in stavila na vsakem koraku ovire uresničenju ekspedicije. Kolumb p sam prevzel vodstvo opravljanja ladij in s prigovarjanjem in s silo mornarje pri-pravljal k pokorščini. V tem oziru mu je mnogo pomagala okolnost, da sta dva znamenita paloška mornar ja, brata Pinsona, se pridružila ekspediciji in preskrbela tretjo ladijo. Koncem junija 1492. leta je že stala brodovje popolnoma pripravljeno na odhod. Največji ladiji „Santa Marija" zapovedoval je Kolumb sam,
411
drugi
)5
Pinti" Martin Pinson
brat Frančišek Martin bil krmar, a tretji „Nim
pri čemer je njegov ukradenih je 50 in le malo prišlo jih je zopet v roko svojih
cent Zuanec Pison
Vin
vseh treh je bilo 120 ljudij
odbranih, bivših mornajev
• t •
Vse je bilo gotovo
bilo je treba odpluti — pa kam ? To vprašanje je kakor
težek kamen ležalo na srcu vseh
(Dali
sledi.)
.........................m........................................im M i
_! Novice.
€ ................................................................-S.
lastnikov. Skupna škoda iz vseh tatvin znaša blizu 7 000 gl. in ta škoda je tembolj občutna, ker so vsi prizadeti kmeto-
valci, katerim je ukradena konjska živina, vsebovala znaten
kos imetja in neobhodno potrebo pri gospodarstvu V preisko-valnem zaporu nahaja se 29 ciganov in cigank, zasleduje se jih pa še 11. Ker je preiskava jako otežkočena, dokler niso v zaporu vsi osumljeni cigani, obrača se priskovalni sodnik dež sodišča v Ljubljani tem potom do si. občinstva, da pri-pomore oblastvom zaslediti preganjane cigane in da izvoli vsakdo naznaniti takoj bližnjemu orožništvu, ako vidi koga v nastopnem podpisani cigaň v: 1.) Jurij Hudorovič, ime-
Otvoritev »Narodnega doma« v Ljubljani vrši novan
«Pipi
u
35
40 let star, srednje velikosti, grđega,
se dne 10 in 11
t m. s sledečim vsporedom: Dne 10 okt. močno kosavega obraza z rujavo, redko brado. 2) Miha uri zvečer slavnostna predstava „Dramatičnega društva" Hudorovič, brat prejšnega, 17—20 let star, velike, tenjke
v deželnem gledališču; po gledališki predstavi koncert v spod- postave, bolj belega in čednega obraza, nosi majhne brke, ali
ob
njih prostorih ,.Narodnega doma", pri katerem sodeluje vojaška pa je golobradat; le ta živi s spo laj pod 6) navedeno Fran go aba
Dne 11. oktobra ob 11. uri dopoludne v veliki dvo-	Hudorovič in ima ž njo leto starega otroka, zelo bele
rani „Narodnega doma" slavnostno zborovanje društva
ob
polti.
3.)
Matija Hudorovič, imenovan „Matijče", okoli
uri popoludne banket v Sokolovi telovadnici ; zvečer ob 17 let star, srednje velikosti, precej široke postave, golobradat,
uri začetek sijajnega, plesa, katerega priredi čitalnica v ve- bratranec prej navedenih dveh ciganov in sin hrvaškega Cigana Luke iz Kukuljanova, ki je radi tatvine v kazenskem
liki dvorani „Narodnega doma
novo zgradbo
preČ
frančiškanski župnik
Blagoslovil
Sattner minoli torek zjutraj zaporu pri tukajšnjem deželnem sod šču. Ti trije cigani so zelo
o navzoČnosti upravnega odbora
drzni tatovi in šumni jako mnogih tatvin
4)
Jože Hudo
Mirovno sodišče ustanovi občina Rovte nad Lo- rovič, kakih 55 let star, velike, močne postave, nekoliko
gatcem. Isto
začne
poslovati z dnem 1. januvarja 1897
Višja dekliška šola,
se otvori z dnem
no-
vembra, nastanjena bo za zdaj v Cojzovi hiši na Bregu.
Vodovod bodo slovesno otvorili dne 21
v Kočevju.
okt.
»Narodni
dom
v Celju,
ponos
ondotnih
Slo-
so se vanj že preselili či-
vencev je v toliko dogotovljen, da talnica, posojilnica, hranilnica in nekaj strank. Cerkveno se je nova zgradba že blagoslovila, otvorit^ena slavnost bo pa hodnje leto.	,
pri-
kozav, nosi polno brado temne barve in ima debel nos ; njegova ženska je pred 2 letoma v Rikitni, okraja vrhniškega,
5 ) Marija
umrla; on je stric doslej imenovanih
ciganov
Hudorovič, hči poprejšnjega, okolo 22 let stara, velike postave, podolgastega, nekoliko kozavega in suhega obraza, ima zavité lase in debele oči. 6) Frančiška Hudorovič, sestra poprejšnje, 16 -17 let stara, močne postave (ženska pod 2.) navedenega Mihe) 7) Miha Hudorovič, imenovan „Luder", brat pod 3.) navedenega „Matijčeta", okoli 30 let star, rojen v Poljanah pri Škofjiloki, srednje močne postave.
Na ljubljanskem učiteljišču je letos 92 gojencev oči in rujavkaste brke, živi z „Anico",
V	k	m	3 ^__^^	^ A	.M. «	A
hčerjo
ima cigana
in 90 vadničnih učencev, dalje 78 gojenk in 131 vadničnih gatega Janeza Pavleta"
rt
Luder" je glasovit konjski
sive
n bO~
tat
učenk in 50 otrok v otroškem vrtcu. Usposobljenostni z& ljudske in mešsanske šole se prično dne
izpiti
novembra.
8.) Matija Hudorovič, oce pod 1 ) in 2 ) imenovanih ciganov, okoli 70 let star, srednje, široke postave, ima sive lase Blejski dom so jako slovesno otvorili dne 4. ok- insivo polno brado 9) Miha Hudorovič, okoli 18 let star. tobra na Bledu. Blejski župan je v svojem nagovoru krepko rojen na Brezovici pri Ljubljani, sin Franceta Hudoroviča iz
poudarjal, da je in ostane novi dom slovenska last. Kakor	Košane, ki je umrl v Nevljah pri Kammku; on je velike,
rznano imela bodo v novem svojo domovanje vsa blejska na-	tenjke rasti, ima rujave, zavité lase ter je škilast. 10)Jožeí
rodna društva in občinski urad.	?v'	Hudorovič, sin uinrlega Jurja iz Vrbovskoga na Hrovaškem,
Spominsko ploščo ranjkemu Andrejů Praprotnikn	okoli 20 let star, srednje zelo široke postave, debelega obraza,
^dkrili boio due 18 oktobra v Podbrezjah
ima polno, crno brado ; rojen je PodkloŠtrom
na
Korošfcem.
Vojakov novincev za 1.
1897
zahteva domo- 11) Tone Hudorovič, brat poprejšnega, okoli 28 let star,
branski minister glasom v poslauski zbornici predloženega za- velike postave, suhega obraza, ima rujavo brado in take lase, konskega načrta v vsem 79 211 mož in sicer 59 211 novincev rojen v Rotvah pri Logatcu.
za vojsko in 10 000 novincev za deželno branbo. Ušteti niso nadomestni reservisti.
Nesreća. Minolo nedeljo zvečer povozil na železniški postaji v Javorniku nekega delavca, ko
vlak hotel
V mestno hranilnico ljubljansko je uložilo me- skočiti na vlak, ko se je ta že odhajal. Delavcu ie izpodrsnilo
«eca septembra t
462 strank 147.414 gld. 41 kr, vzdig-
^ - p	i	_ __ .	r	^	1 ^	r .p '	.
nilo pa 496 strank 211 452 gld 51 kr V tretjem četrtjetju
in
mrtev
pal pod kolo,
mu
šio črez trebuh
Bil
takoj
se je dovolilo
179
prosilcem za 171 510 gld posojila
na
zemljišča.
*	r ^KJ	—*	^ ■	—-	j j	•	w » ■ .	&	"" .
Nova pošta se ustanovi v Godoviču okraja lo-
Novo gasilno društvo
snujejo v Hruševji pri Postojini.
Utonil je dne 1
t m
Odpeljana deklica. 151etna Jožefa Kodermann je te dni zginila z Dunaja. Služila je pri nekem inženerju, ka-občino Hrenovici tero službo ;e odpovedala in pri neki posredovalki za službo
•	se oglasila, da naj jej službo poišče. Ko njenih ljudij ni bilo
nakrat pobrala nekaj obleke in odšla, češ, da pojde
551etni hlapec Fr. Cunk iz
Malene pri Kostanjeviçi vozeč s čolnom čez reko Krko.
Zasledovani cigani. Pri deželnem s >dišču v Ljubljani vrši se preiskava zaradi mnogih tatvin, katerih so ob-
doma, v novo službo
tega časa je ni več na Dunaj
sta
riši S3
je po
^^E ^	i	M	■ ^m	j - ^pH
dobili pismo z Ogerskega, v katerem naznanja, da se
že daleč peljala
da
spremljevalka pravi
%
.dolženi cigani. Osobito so to tatvine konj, a nekaj tudi ulomov da se morata peljati še jedenkrát tako daleč. Sodi se, da jo
v prodajalnice. Vse te tatvine učinjene so bile v zadnjih 3 letih, a primeramo največ letos, in to po raznih krajih na
odpeljala v Rumunijo kaka posredovalka z dekleti da posredovalka služeb na Dunaju noče povedati
čudno kako
Kranjskem, Koroškem, Štajerskem in Primorskem. Samo konj službo je dekleti dobila
Oče in sin. Samuel Neumann v Zagrebu ukral je
očetu srebrno uro in jo zastavil
denarjem je hotel bežati
iz Zagreba
a
kopi oče ga je dal zapreti
Čang
Nesporazumljenje
Kitaj
3
podkralj
Li - Hung
je tekom svojega bivanja v Londonu položil krásen
Samomor proíeserjev. V vodo je skočil
utonil
na grobje svoje prijatelja Gardon-paše. Jeden sorodnikov po kojnega paše hotel je izkazati svoje priznanje Li-Hung-Čang
profesor civilnega prava v Drptu na Ruskem Mendelsohn. Uče- ter mu pokloniti kojo izredno darilo. Poslal je zatorej pod
njak se je bil pri oderuhih hudo zadolžil in so ga zadnji čas
kralj
krasnega psa čiste rase,
je bil odlikovan že na raz-
hudo stiskali — V Jeni se je ustřelil profesor na tamošnji nih razstavah psov in, kar je bilo tudi nekaj vredno, pes je pravoslavni fakulteti Franken. Povod samomoru je huda bo- bil neobično razumen in izšolan na vsakovrstne umetnosti»
lezen na
cih. Samomorilec
imel še
49 let
Naslednjega dne je dobil torodnik pokojnega Gardon-paša ta-le
Najet roparski napad. Nedavno so roparji napali odgovor: „Dragi Gardon! Zahvalujem se Vam srčno na pri srbskega poslanca Svetozorja Drenkovića. Pri tem je izginilo poslaném mi psu. Javljam Vam, da jaz ne vživam več pas
27.000 davčnih denarjev, katere je Drenkovic pobral in jih jega mesa, zatorej sem dal Vašega psa mojemu spremstvu
imel izročiti državni plagaj
Drenkovic sam denar
Sedaj se je pa pokazalo
da je
zapravil, potem pa najel nekaj ljudij
Pravijo da je bil izvrsten
Vaš udani
Li ".
da so ga napali, da je mogel trditi
da
oropan
Carigrad v konkurzu. Zabavisče „Carigrad budimpeštanski razstavi je imelo tako slabe dohodke.
na
da je
Nesreča pri zabavi. V West Palm Beachu v Floridi v Ameriki je zakonska dvojica Creagin povabila na neko zabavo Ko so se gostje zabavali na vrtu z neko igro je šest-najstletna deklica Julija Movre se skrila pred drugim v neki
moralo napovedati konkurz To podjetje je stalo 2,600.000 gld , grm. Jedva je prišla v grm, kar je grozno zakričala. Panter.
bodo menda vsi izgublj
se je bil priklatil na vrt, je deklico napal, vrgel na tla
otoku Vi
Utrjenje otoka Visa. Vlada misli napraviti na jn grozno jo razmesaril Ko so prehiteli ljudje na pomoč, jo
utr lbe
sosednim otokom Komizo mislij
Vis
zvezati s podmořsko električno železnico, posebnem v te namene napravljenem tunelu
je panter tuleč pobegnil. Devojka je umrla vsled težkih ran
bode držala po katere jej je bila prizadjala razsrjena zver,
ko
je motila
Oropana železniška blagajnica. V Altfohlu na
v njenem zatišju.
Velik požar je bil v ŠČurovicah v Galiciji. Pogo
Ogerskem so te dni neznani tatje s ponarejenim ključem od- rela je grajščina, cerkev, šola in 118 hiš. 700 ljudij je brez
prli
ško blagaj
v kateri je bilo 48.000 goldinarj
strehe
Ukrali so 28 000 gld
Zloglasni ropar Ausnino
sedaj
Škode je 300.000 gld.
Udarci elektrike. Skozi Lendon pri Draždanab ropa v obližju peljejo jako debele žice z jako napetim električnim tokom, ki
Rima. Zastonj ga iščejo orožniki. Ausnino je ropar že od leta goni tamošnjo lokalno žtlznieo Višje nad tem žicami so pa
1877. in je dosedaj znal vedno se izmuzniti orožnikom
sojen je že štirikrat v
zočnosti na prisilno delo
Ob
Na ti
slabše,
so namenjene telefonu. Na poslednje so se usedli
golobje. Jedna tok žice se
pri tem
utrgala
in konec
soče ropov je že izvi šil, nad 20 umorov ima na svoji vesti, pádel na cesto, ob jednem je pa přišel v dotiko z debelo žico Posestniki mu morajo davek plačevati, da jih pusti. Več revnih z moćnim tokom. Neki deček, neki hlapec in neki kovač &
ljudij
pa že obdaroval
Zvezana skočila v vodo. V Montredonu na Fran
coskem izvlekli so iz vode mkega moškega
neko
žensko,
sta bila ukupe zvezana. Spoznali so, da sta zakonska hudega ni bilo zgodilo
kleščami so skušali žico spraviti iz ceste, a vsakega je električni tok tako udaril, da so vsi nezavestni obležali na cesti. sreČi so se v krátkém vsi zavedli in se jim nič posebnega
dvojica Monserger,
sta v Lyonu poneverila veČjo svoto in
Zaradi prepovedanih knjig.
Dr
Mosterja, av-
ker
pottm o njiju ni bilo več čuti. Zapustila sta bila pismo, da strijskega državljana, je přijela ruska policija blizu meje, utopita sama sebe in svojo hčerko. Hčerko so ie popřej je imel seboj več v Rusiji prepovedanih knjig. Zagovarjati se mrtvo izvlekli iz vode.
Veliko poplavljenje. Pri Reggiu de Calabria je
mu bode pred sodiščem v Kijevu.
Pětkrát omožena. V Ponsereuxeu na Francoskem
voda podrla jezove in napravila mnogo škode. Jeden člověk se je te dni petič omož la neka 721etna ženska. Ženin ima
utonil. Jedna hiša se je podrla. Velik del mesta
popla
33 let
vilo in so se ljudj
s težavo resili Škoda je velika
Velik naliv imeli so zadnje dni na otoku Sicilija Voda je napravila mnogo škode. V Messini je strela ubila jed
V Brnu dne 7. okt. t. 1.: 25, 35, 8, 84, 29
nega člověka in cerkev hudo poškodovala. Tudi po vaseh je v več krajih udarila strela.
Na Dunaji dne 3. okt. t. 1.: 80, 47, 35, 37, 16 V Gradci dne 3. okt. t. 1.: 69, 55, 78, 43, 54.
Velika
kraj carska
loterii a
Inomostii
Srečk an je
novembra
Glavn
dobitek
i
1
gotovini
odbitka
Srečke
priporoča
Mayer
bankir
Ljubljani
Odgovorni urednik: Avgust ťucihar. — Tisk in založba
Glasnikovi následník
A«