j; Posamezna številka 2 dinarja
LJUBLJANA, 4. novembra 1925.
Poštnina plačana v gotovini,.
SVOJE ZAHTEVE UVELJAVIJO ŽELEZNIČARJI LE V ENOTNI, RAZREDNO - ZAVEDNI ORGANIZACIJI.
Želeamičarjem Jiacrosiavije-
Na kongresu ujedinjenja železničarjev Jugoslavije, ki se je vršil 24. fn 25. t. m. v Ljubljani, se je sklenilo, da morajo vsi razredno zavedni železničarji enotno in strumno na delo, da se zopet upostavi velika in mečna, res aktivna železničarska organizacija.
Po dolgih, sivih letih, hudih notranjih bojev, po vsesplošni razoranosti in zmedenosti poslednjega časa, je končno zmagala odločna volja tistih naših najagilnejših bojevnikov, ki so neutrudljivo pozivali trpeče in izkoriščane železničarje, naj pozabijo žalostno polpreteklost in obrnejo svoje oči in svoj razum prihodnjosti nasproti, naj se s pomlajeno in očiščeno silo poprimejo treznega, sistematičnega, zavestnega dela ter vztrajne in odločne borbe za boljše življenske pogoje, za pravičnejše in modernejše pojmovanje pravic in potreb vseh doslej do skrajnost zapostavljenih železničarjev.
Zmagalo je drago plačano izkustvo, zmagala je stara, zdrava naša zavest, zmagal je zdrav razum.
Občutili smo vsi brez razlike dolgo vrsto let posledice razdora, posledice krivičnega pojmovanja naših teženj s strani železniških uprav; bili smo vsi po vrsti tepeni in izstradani — vsi brez razlike mišljenja v pogledu metode in taktike v strokovnih bojih; zato se moramo vsi brez razlike zopet združiti v enotno falango, da z združenimi močmi popravimo vse dosedanje krivice, da stopimo v novo, srečnejše življenje.
Na kongresu ujedinjenja smo se zopet združili v enotno organizacijo. Zavedamo se, da smo s tem storili šele prvi korak, zavedamo se, da se šele sedaj začenja pravo delo. Led je prebit, treba bo pa še težke muje, da pridemo v doglednem času do prave, za hudo in trajno borbo usposobljene
organizacije.	,	.	,
Postavili smo prvi temelj, na tem temelju moramo pridno zidati.^ loda, ako hočemo, da pojde delo hitro iz rok, moramo pritegniti v naš krog čim večje število sodelavcev. Od dela naših zaupnikov na progi, v delavnicah, kurilnicah, v skladiščih, postajah in v pisarnah je odvisen sedaj skorajšnji uspeh sklepov našega kongresa ujedinjenja.
Železničarji, na plan! Ne odlašajte! V novo fazo našega razvoja in zmagoslavja stopamo! Na vas je sedaj, da postane beseda dejanje, da postane organizacija res — moč!
Dokler smo bili razcepljeni in slabi, smo bili premagani; s tem, da zopet strnemo naše vrste in se odločno okrenemo po ravni poti naprej — s tem bomo porazili svoje nasprotnike, izsilili rešpekt, uveljavili našo moč. Le toliko bomo veljali, kolikor bomo pokazali lastne zavestno organizato-rične sile.
Cez preteklost — kamen. V novi dnevni neutrudljivi borbi je naša bodočnost.
Ne bomo opisovali naše težke razmere, v 'katerih živimo — saj jih vsi predobro poznamo. Sama žalost in neznosnost! Ne, ob tej priliki hočemo še enkrat zaklicati krepko našim sodrugem in tovarišem: Zaman vse jadikovanje, dela in borbe nam je treba, zaupajmo v našo organizacijo, solidarnost iu neupogljivost!
Kako je kongres ujedinjenja gledal na vprašanja, ki so bila na dnevnem redu, razvidite iz resolucij in sklepov, ki jih je kongres soglasno sprejel.
S temi vrsticami vas hočemo samo opomniti na dolžnosti, ki vas čakajo ter vliti novega poguma, nove, jake volje, da bo borba zmagovita, da bo vaše pravo izvojevano.
Zaupniki, na delo! Brez organizacije ni enotnosti, ni kruha, ni napredka, ni sreče! To je bil refren kongresa ujedinjenja. V duhu sklepov in volje tega kongresa delajmo, da utrdimo svojo bojevno organizacijo v celi državi
Kongres ujedinjenja naj bo mejnik v zgodovini našega trpljenja. Sedaj velja zaupati v sebe in v svojo organizirano moč ter gledati naprej.
Kvišku srca, železničarji! — Na delo!
Sedaj smo zopet eno. Nič ni lepše, kakor združeno delo za skupne cilje. — Vsi v organizacijo! — Proč z omahovanjem in malodušnostjo! — Železničarji, vkup! — Železničarji, naprej! — Naj živi Ujedinjeni Savez Železničarjev Jugoslavije!
Ujedinjeni!
Klasnosvijesni željezničari ujedinjeni sil Dugovremene težnje i napori njihovi ostvareni su. 24. i 25. oktober 1925 ostat će u analima historije klasnog željezničarskog pokreta u ovoj zemlji zapisane zlatnim slovima. Sa tim datumom prestaje bratoubilačka borba, prestaje neorganizovanost i posvemašnja slabost, .a na njihova mjesta ustupa drugarska solidarnost i ujedinjenje snaga. Kongres °vaj ustvario je, mirne duše možemo reći, u cijelosti sve one nade, koje su mnogobrojni i široki redovi željezničara unj stavljali. Ovim ujedinjenjem udaren je najjačji temelj ponovnom uzdizanju naše snage i uspješnijih bor-
bi, a time ujedno i boljem i zadovoljnijem životu.
Nu, kao što je večina kongresnih referenta i naglasila, sa samim kongresom ujedinjenja još nije izvršeno sve, pa da život i položaj železničara postane odmah boljim. Pravi i plodonosan rad u tome smjeru ima da nastupi tek sada, po izvršenom ujedinjenju. • Sa ujedinjenjem skoncentrisane su sve djelujuće snage, koje su doduše postojale i prije ali razasute i zato oslabljene, djelatnost organizacijska svedena je u jedan okvir, u jedan program i jedan cilj, dok V pri-je u tom pogledu obvladovala, op' r--bijenost. To su povoljne i kr n koristi proistićuće iz izvršenor ujedinjenja, Dok je prije ujedinjenja svaka or-
ganizacija u jednom mnogo užem krugu, mnogo užoj teritoriji a neprijateljski i konkurentski prema svim ostalim organizacijama razvijala svoje djelatnost, dotle i konkurencija i medjusobna neprijateljstva sada u potpunitosti otpadaju. Sva naša buduća djelatnost razvijat će se u najpunijoj zajednici, drugarski i solidarno i pred vse nas izlazi sada samo jedan protivnik: željeznička uprava i njeni pomagači. Uslijed naše desadanje razbijenosti i slabosti ova se je uprava močno osilila i za tu silu ili bolje reći nasilja pribavila si je i zakonsku sankciju. Uvijek i u svakom slučaju pravo je samo na njezinoj strani. Naše je uvjerenje, a i Kongres je to potvrdio, željezničari mogu opet do svojih prava doći samo vlastitom snagom i požrtvovnom borbom. Da bi sa tim jakim protivnikom mogla biti uspješno vodjena borba, mi moramo sada početi sa dizanjem snaga u našoj jedinstvenoj organizaciji. Ovo dizanje snaga moramo vršiti u dva pravca: pribiranjem novog članstva i obavještavanjem i dizanjem klasne spoznaje njihove. Ovaj drugi dio dizanja treba shvatiti kao mnogo važniji, jer će samo svijesno članstvo bili kadro da u punom poimanju svojih dužnosti i prava vodi i požrtvovnu borbu za njihovo očuvanje i da stiče nova. Tek k’ađ ovaj posao izvršimo, kad najširije željezničarske redove klasno prosvijeti-mo i općenito dignemo njihov kulturni nivo, nastupit će i pozitivni rezultati u pravcu poboljšanja moralnog i materijalnog položaja njihovog.
U ovem dijelu naše djelatnosti mi ćemo nailaziti na mnoge i velike zapreke. S jedne strane, kao što smo napume-nuli, pred nama je vrlo osivljana upra-va, kojoj će u svako doba da priteče u pcmoč i sva ostala brahijalna vlast, a s druge strane kečit će ovu djelatnost, u pomanjkanju svakog proletarskog s hva-čenja, sami željezničari. Na ove poteškoće naiči ćemo na posao u svim južnim krajevima zemlje. Tamo, u tim krajevima, manjka pored organizacije i svaki smisao za organizaciju. To je u nejve-ćem dijelu svijet, koji se tekar nalazi u stadiju proletarizacije, pa je uslijed toga prema organizaciji skranje konzervativan. Ovu zaprijeku i činjenicu moramo najozbiljnije shvatiti. Naša prva i najvažnija dužnost neka bude, da prodremo sve redove željezničara i stvorimo organizaciju i naše organe tamo gdje ih još nema, a napose da probudimo smisao za organizaciju tamo, gdje je zanemarena i gdje još duh organizacije nije prodro. U ovome prodiranju svaki od nas mora biti spreman na požrtvovnost i podnošenje nužnih žrtvi.
U radu oko klasnog vaspitanja željezničarskih redova i njihova organizova-nja moramo se rukovoditi najpunijim shvaćenjem proleterske postojanosti i njegove uloge u sadanjem društvu. Pored naglašavanja potrebe vsakodnevne borbe za veći komad kruha ne smije se zaboraviti ni na kranji cilj, koji je namijenjen proletarijatu za njegovo oslo-bodjenje. Stalno moramo naglašati, da su i željezničari samo dio radničke klase i da se naše težnje uvijek moraju poklapati sa težnjema sviju ostalih radnika. Izvrševanje ove dužnosti bit će u toliko laglje jer je Kongres Ujedinjenja priznao to i dao direktive tu opću saradnju, a rad je olakšan i time, jer "^m prilaskom ostaloj ujedinjenoj radničkoj klasi osigurana i njezina pomoć. Iza pas će ujedno stajati i najmoćnija
internacionala, Internacionalna Transportna Federacija. Rukovodeći se načetima ovih foruma i njihovom pomoći i našom pcžrtvovnošću uspjet ćemo u potpunosti, da popravimo položaj i stanje željezničara i primognemo osloboditi cjelokupan proletarijat.
Kongres ujedinjenja železničarjev.
V soboto, dne 24. oktobra 1925 ob 11. uri je bit ctvorjen po s. Stanku delegatski zbor s kratkim pozdravom ter pozivom na stvarno delo, nakar se je iz prisotnih izvolila petčlanska verifikacijska komisija, ki je pobrala poverilnice ter se pedala na delo.
Med tem se je prešlo takoj k posameznim točkam dnevnega reda, ki je bil za delegatsko zborovanje naslednji:
1.	Socialna zakonodaja (kakšna je in kakšna bi morala biti). Referent sodr. U ratnik.
2.	Poročilo verifikacijske komisije in volitev predsedstva.
3.	Volitev desetčlanske komisije za predelavo pravilnika, resolucij in sestavo kandidatne liste za novi odbor.
4.	Bolniško, nezgodno in pokojninsko zavarovanje železničarjev. (Referent s. Stanko.)
5.	O strokovnih organizacijah v splošnem. (Referent s. Kitek.)
G. Poročila o položaju železničarjev v raznih direkcijah in krajih države. (Poročajo posamezni delegati.)
8. Razno. .
Referate k posameznim točkam bomo prinesli v tej in prihodnji številki časopisa po stenografskem zapisniku.
Ko je verifikacijska komisija končala delo, je v njenem imenu poročal s. Kmet iz Zagreba ter so bile zastopane na kongresu naslednje organizacije in podružnice:
1.	Železničarska strokovna in pravo-varstvena organizacija Ljubljana z 39 delegati, ki so zastopali naslednje podružnice:
Sekcijo strojevodij Ljubljana; sekcijo vlakcspremnega ošobja Ljubljana;
sekcijo premik, osebja Ljubljana; sekcijo kretniškega osobja Ljubljana; sekcijo progovnih delavcev Ljubljana; sekcijo kurilu, pom. del. Ljubljana; sekcij o profesionisto v Ljubij— sekcijo sklad, delavstva Lju. ter podružnice Logaiec-Rakejs, nico, Zalog, Zagorje, Zidani most, nico, Videm - Krško, Brežice, Zag Sava, Grobelno, Rogatec, Ormož, gersko, Ptuj, Maribor, Dravograd-IVi Jesenice, Novo mesto.
2.	Savez Železničara Jugoslavije z 18 delegati, Id so zastopali naslednje podružnice: Niš, Indjija, Šibenik, Sisak, Zagreb, Celje, Pragersko Maribor in še nekatere vplačevalnice.
3.	Splošna železničarske, organizacija Maribor s 5 delegati.
4.	Društvo Sprevodnik Ljubljana s 4 delegati, ki so zastopali podružnice Novo mesto, Jesenice, Zidr u' most ter ostale vplačevalnice.
5.	Društvo uradnih slug enim delegatom.
6.	Prometna zveza Ma:	r s 4 dele-
gati iz Maribora in Jest
7.	Savea Saobr in tr radnika in
službenika Niš z enim <	ute n).
8.	Savez radn:ka metal	ndustrije i
obrta Jugoslavije, sekcija	ezničara a
4 delegatk

9.	Save* bosansko - herc. železničara Sarajevo z enim delegatom.
Skupno je verifikacijski odbor v soboto in nedeljo (ker so nekateri delegati prišli naknadno) overovil za polno-močne delegate 75 železničarjev, delegatu B. Milutinoviču iz Zagreba je priznal posvetovalen glas, (ker on ni aktiven ali upokojen železničar, ampak tajr nik oblastnega sekretariata), istotako je imel posvetovalen glas tudi delegat iz Sarajeva.
Po daljši debati je delegatski zbor poročilo komisije z veliko večino odobril.
Nato se je izvolilo soglasno v predsedstvo sodr. Jernejčiča (Ljubljana) in s. Korena (Zagreb) ter s. Jovanoviča (Niš) in po opoldanski pavzi še desetčlansko komisijo, ki je tekom popol-poldneva predelala resolucije iu pravilnike.
Do 9. ure zvečer so trajali referati, ki so obravnavali položaj železničarjev in iskali pota, kako odpomoči železničarjem.
Ko se je desetčlanska komisija složila glede novega pravilnika, je o njem poročal delegatskemu zboru s. Bahun. Pravilnik je bil sprejet v celoti brez večjih korektur ter se je razvila vsa debata le okoli članarine. Večina komisije je predlagala dosedanjo članarino Din 12.—, manjšina Din 15.—, posamezni delegati pa so zastopali znižanje na Din 10.—. Po vsestranskem razmotriva-nju je kongres s pretežno večino glasov določil za bodoče leto članarino 12 Din mesečno, ki se začne pobirati s 1. novembrom 1925. Obenem se uvede borbeni fond.
Enako se je desetčlanska komisija složila v, vseh resolucijah izvzemši »resolucijo o nacionalnih in internacionalnih vezeh«, kjer se je soglasno sklenil pristop k 1. T. F., glede nacionalne pripadnosti pa je bilo mnenje deljeno. Večina (8 članov) je zagovarjala pristop k »Ujedinjenemu radničkemu sindikalnemu savezu Jugoslavije«, manjšina (dva člana) pa je stala na stališču, da naj »ujedinjeni železničarski savez« stoji izven ene in druge centralne instance, dokler se ti dve ne ujedinila. Delegati so pazno poslušali utemeljevanje enih in drugih ter so v po imenskem glasovanju (nekateri odsotni so glasovali naknadno) s 65 glasovi sklenili pristop v »Ujedinjeni radnički sindikalni savez Jugoslavije«. Proti je glasovalo le 7 delegatov. (Trije od S. B. M. I. O. J., 1 iz Niša, trije iz Maribora.)
Po tem glasovanju je prebral delegat iz Niša naslednjo izjavo:
dela pokreta t. j. Centralni Radnički Sindikalni Odbor Jugoslavije i Glavni Radnički Savez ne ujedine.
2.	Da se na ovom kongresu izabere odbor, u koji bi ušle sve organizacije, koje ulaze u obzir za ujedinjenje, a da taj odbor u najskorijem vremenu, po mogučstvu za dva mjeseca, izradi u sporazumu sa svima zainteresovanim organizacijama predloge Statuta i sve drugo, što je potrebno budućoj ujedinjenoj željezničarskoj organizaciji.
3.	Da se odmah po završenom poslu toga odbora sazovu likvidacioni Kongresi danas postojećih organizacija, a odman iza njih da se sazove Kongres ujedinjenja na kome bi se izvršilo definitivno ujedinjenje tih postojećih organizacija.
4.	Ra Kongresu ujedinjenja izabrače se Centralna uprava ujedinjenje željezničke organizacije, u koje bi sorazmjemo svojoj brojnoj snazi bile zastupljene sve organizacije, koje se ujedinjuju.
o. Da sedište centralne uprave ujedinjenog Saveza bude u Zagrebu, kao željezničkem centru, odaklem bi Centralna uprava naj-uspešnije mogla da rasproste svoj uticaj na sve željezničare u celoj zemiji i da najbolje odgovori svojim velikim dužnostima i zadacima na opštu korist svih željezničar^
Vsi delegati so se po pre branju teh izjav prepričali, da navedena delegata ništa prišla na kongres i iskreno votjo ujedinjenje izvesti, ampak z namenom ujedinjenje za dogleden čas zavlačevati ne oziraje se na to, če železničarji izgube vse pravice. (Naše člane opozarjamo na št. 7. od 27. marca 1925, kjer so se vse zgornje zahteve že uveljavile.
Ostale organizacije so sklenile svoje delo nadaljevati same ter ujedinjenje železničarjev izvršiti. Vsi poizkusi gotovih ljudi, izrabili ujedinjenje v gotove namene, so izpodleteli ob jaki in odločni volji delegatov, ki so sklenili, da bodo o železničarskem ujedinjenju sklepali le železničarji sami, ki ne potrebujejo nasvetov od izvestnih strani. Sicer se k temu vprašanju povrnemo svojeeasne s posebnim člankom.
Vodstva ostalih organizacij so se na to sporazumela, da se mesto s. Jovanoviča, ki je ujedinjenje odklonil, delegira v predsedstvo s. Miklošiča od »Društva Sprevodnik«.
Kljub skrajno slabemu vremenu od sobote na nedeljo je že prvi jutranij vlak ob 3. zjutraj pripeljal nad 50 zavednih železničarjev iz Štajerske, ki so prišli na naš kongres. Ob 7. uri zjutraj so se začeli zbirati ljubljanski sodrugi in sodružice na kolodvoru ter so prišle delegacije raznih delavskih organizacij s svojimi zastavami, da sprejmejo zunanje goste, ki so prišli iz vseh krajev Slovenije. Pri l sprejemu je igrala godba Saveza Metalskih radnika iz Jesenic, nakar se je ob %8. uro razvil sprevod po ljubljanskih ulicah.
nego mrtvo orodje. Službeno pragmatiko so nim dali; še niso je utegnili izvesti, že so jo zavrgli in obetajo novo. in poslednja je hujša od prve. Delavski »Pravilnik« je pokopan in novega ne dajo.. . Zavarovanje aa starost in onemoglost dejansko ne obstoji. Naše delovne razmere so nad vse težke, plače naše mizerne. Po izčrpanosti življenskin sil se nam smehlja beraška palica.
Nikogar ni, da bi nam pomagal... O, pač, je pomoč. Mi sami smo tista pomoč in mi sami hočemo izgnati sužnja iz sebe in uveljaviti zopet človeka v sebi. Zato ste, sodrngi delegati, ravno zato prišli sem, da to uveljavimo, da naše moči povežemo v eno silno moč, moč enotne, razredno-bojevne, železničarske organizacije.
Kako velik in pomemben je naš korak, evo, pričajo delegacije sodružnih železničarskih m drugih delavskih organizacij in institucij. One, ki so poslale svoje zastopnike blagosloviti naše delo, častitat nam k prebujenju, ki je obenem tudi njihovo, celega proletariata prebujenje, poznajo dobro veličino ujedinjenja razredno-zavednih železničarskih organizacij.
Poleg železničarskih organizacij so poslale svoje zastopnike: Ujedinjeni radnički sindikalni savez Beograd ter Centralni sekretariat radničkih komora Beograd, Delavska zbornica za Slovenijo v Ljubljani, Strokovna komisija za Slovenijo Ljubljana, Savez metalnih radnika Jugoslavije, Zveza živilskih delavcev Jugoslavije, Osrednje društvo lesnih delavcev Jugoslavije, Osrednje društvo usnjarjev in sorodnih strok, Zveaa rudarjev Jugoslavije ter Savez grafičkih rađ-nika-ca pododbor Ljubljana.
Sodrugi! A predno stopim s tega pro-, štora, moram se spomniti še vseh onih, ki so se borili za železničarske pravice in padli za nje. Goli slučaj, sodrugi, je, da ae je ta kongres zbral ravno tukaj v Ljubljani, kjer je železničarski pokret leta 1920 občutil najobčutnejši udarec. Goli slučaj je, da se kongres sestaja danes v tistem mestu, čegar ulice so bile najpreje poškropljene z železničarsko krvjo. Duh borcev, katerih trupla spe v grobovih večen sen, je danes v nas in med nami in za preslano trpljenje jim je to prvo zadoščenje. Poživljam navzoče, da oddajo čast in Spoštovanje njih spominu in stoječ zakličejo: »Slava jim!« '
S tem otvarjam' kongres in poživljam na stvarno delo ter prosim predsedstvo, da zavzame svoje mesto.
Med pozdravnim govorom je zapelo pevsko društvo »Cankar« »Delavski pozdrav« ter »Vzbujenje duhov«, kar so vsi navzoči stoje jHoslušali.
Posamezni referenti so nato v kratkem podali referate k vsem točkam dnevnega reda, bile so dane še enkrat na glasovanje vse resolucije, ki so bile soglasno sprejete, in je bila pri zadnji točki dnevnega reda skoro soglasno (en glas proti) izvoljena naslednja uprava:
1.	Kovač Jaka, nadspr., Ljubljana, postaja ;
2.	Ogrin Leopold, ključavničar, Ljubljana, kurilnica;
3.	Bahun Andrej, sklad, del., Maribor gl. kol.;
4.	Veselinovič Mite, indjija;
5.	Korene Frane, livač, Zagreb, delavnica;
6.	Bibič Martin, strojevodja, Maribor;
7.	Kocjan Ivan, prog. del, Ljubljana;
8.	Kores Martin, profes., Maribor;
9.	Raztresen Anton, kuril, del., Ljubljana;
10.	Stanko Jurij, činovnik, Ljubljana.
11.	Pušnik Martin, nadspr., Ljubljana;
12.	Čanžek Andrej, pom. del., Maribor;
13.	Brus Vinko, p remi kač, Ljubljana;
14.	Mikec Franc, kretnik, Ljubljana;
15.	Dropučie Franc, strojnik, Sisak.
Nadzorni odbor:
1.	Grobelšek Anton, strojevodja, Ljubljana ;
2.	Siard Karol, pleskar, Ljubljana;
3.	Ceraj-Cerič Adalbert, sprev., Ljubljana;
4.	Baraga Ivan, prog. čuv., Brežice;
5.	Kmet Franjo, profesionist, Zagreb. Častno razsodišče:
1.	Jernejčič Franc, sklad, del., Ljubljana;
2.	'Kovačič Anton, premikač. Zidani most;
3.	Miklošič Ludvik, vlakovodja, Ljubljana;
4.	Brile Djuro, Zagreb;
5.	Hladnik I., kretnik. Borovnica.
Veličasten je bil trenutek, ko so si podali roke predstavniki dosedaj samostojnih organizacij, ki so dosedaj večkrat nastopale ena proti drugi ter trošile svoje meči v medsebojni borbi, ter sklenili, da obstoja le še:
Ujedinjeni savez železničarjev Jugoslavije,
ki bo zbral pod svojim praporom vse razredno-zavedne železničarje za borbo za železničarske pravice.
Uratnik:
Socialna zakonodaja.
(Referat na kongresu 24. oktobra 1925.)
Vi veste, da obstoja pri merodajnih krogih železniške uprave zakonodaja, kakoršna ne bi smela biti. S tem, da je ciala uprai a kongresa to točko na dnevni red kot prvo točko, je najbolj protestirala proti temu. Delavska zaščitna zakonodaja je za železničarje največjega pomena. Vi ste stvorili iz razbitih delcev lep strokovni pokret, morate se pa zavedati, da je mogoče dosegati uspehe le tam, kjer je splošno delavski pokret jak in močan. Vi veste, kako je težko za železničarje kaj doseči, ker v parlamentu danes ni skoro nobenega socialnega duha. Za to je železničar interesirali na socialni zakonodaji na eni strani kol. delavec, da si zasigura vse ugodnosti, in na drugi strani,1 da dviga celotni delavski pokret in si z njegovo pomočjo železničarska organizacija olajša borbo za svoje pravice. Po dobrem delu se namreč ta borba vodi na političnem poprišču. Iz tega vidika sem zasnoval danes svoj referat. Poro-, eal bom o delavski zaščitni zakonodaji na splošne, torej deloma c stvareh, ki se železničarjev ne tičejo, ker želim, da bi bila železničarska organizacija v boju sobojevnik vsega delavstva in svetovalec kakor tudi Vi reflektirate, da bo vse delavstvo sobojevnik za Vaše pravice.
Pod besedo delavska zaščitna zakonodaja razumemo cel niz zakonskih določb, ki so uzakonjene v zakonu v zaščiti delavcev, v zakonu o zavarovanju delavcev in v raznih obrtnih redih.
Zakon o zaščiti delavcev se je uzakonil pod mednarodnim pritiskom delavstva, ki se je drugje bolje organiziralo In je uvidelo, da je treba delavsko zakonodajo uvesti enotno po vseh državah, ker se razvite države izgovarjajo na to, da v . bolj zaostalih državah ni zaščite. Zato se je ustanovil mednarodni urad dela in se je sprejel cel niz zakonov, ki olajšujejo delavsko stanje. To so določbe o 8-umiku, o delavskih zaupnikih, o borzah dela. o nedeljskem odmoru in o zaščiti žena . in otrok. Pred vojno je bila ata ra zahteva delavstva, da se uvede 8-urmk. Do gotove mere nam ga je prinesla povojna doba. Danes je zasi-guran za industrijo in uradnike, za obrt pa od 8 do 10 ur. Proti tej pridobitvi delavstva bije reakcija že dve Ir? najhujšo borbo. Danes imamo celo vrsto tovarn, kjer se uvaja 9 in 10 urni delavnik. Mlinska industrija v zadnjem času že odločno zahteva 12-umi delavnik. Železničarji imajo v splošnem še 8-urnik, so pa kategorije pri njih. kjer , ni 8-urnik več veljaven, pa se to tudi drugod odpravlja. A ko podleže celokupno delavstvo pri tem vprašanj”., potem ne bo težko železničarjem vzeti to (8-urnik) in druge pravice in povojne pridobitve. Zakon daje ministrstvu saobraćaja veliko moč, ker stoji v zakonu: »Za prometna sredstva določa delovni čas prometni minister v sporazumu z ministrom za socialno politiko«. €e zgubi ostalo delavstvo 8-urnik, se lahko minister na to sklicuje iu ga tudi pri železničarjih odpravi. Ravnotakp kot z 8-urnikom, je tudi z drugimi pravicami.
Druga točka delavske zaščitne zakonodaje je koalicijska svoboda. Zakou o zaščiti delavcev določa, da se ima delavstvo boriti za svoje pravice. Reakcija se trudi, da ta zakon izbriše. Videli ste kako se je skušalo gotovim kategorijam delavstva odvzeti pravico boja ali jih vsaj omejiti v njihovih borbenih metodah. To, da Vaša organizacija še sploh obstoja, je dokaz, da se bodo vsi taki poizkusi strli, kakor se živa voda nikdar zaustaviti ne da. V ostalih strokah ima delavstvo največ je težave v tem, da se poskuša tiste, ki nosijo zastavo te borbe, vreči iz službe in materialno uničiti. Delavski zaupnik, ki ima biti zaščitnik delavstva po zakonu o zaščiti delavcev, je sam zaščite potreben. Vi ste videli, kako škodljivo Je, da delavski zaupniki niso bolje zaščiteni. Vsi oni, ki so stali na prvih mestih, so občutili silni pritisk reakcije, kar je organizaciji silno škodovalo. V drugih obratih, kjer je zavednost slabša, je Je hujše. Danes je 8-urnik zapovedan, ampak gorje tistemu zaupniku, ki bi p,išel javit k inšpekciji dela, da podjetje krši zakon. V zakonu stoji, da se delavski
DEKLARACIJA
Saveza Saobraćajnih i transportnih radnika v Nišu .podana na kongresu Ujedinjenja železničarjev 24. i 25. oktobra 1925 v Ljubljani.
Kciistatovati moram, da je današnji kongres sazvan bez nužnih priprema i tako da se odbija železnic are, organizirane u S. S. I.
T. R. u Nišu, što dokazujejo ova fakta:
1.	Bez učešća predstavnika S. S. 1. T. R. u Nišu i sekcije železničara v S. R. M. L O. J. u Zagrebu je tako okrnjeni akcijski odbor 12. IX. o. g. zaključio saziv kongresa za 24. i 25. X. o. g.
2.	A. 0. nije zainteresovane železničarske organizacije u zemlji obavestio ni o projektu statuta niti jim dostavio pravovremeno projekt resolucije za kongres.
3.	A. O. ni utvrdio brojno stanje poedinih organizacija niti broj delegata za kongres.
4.	A. 0. uopšte nije u prvoj tačci navedenih organizacija pozivao na kongres.
5.	Poedinci iz A. 0. su u ime A. .0- davali izjave, koje se kose i koje su u direktnoj suprotnosti sa odlukama konferencije od 14. VI. o. g. glede automatskog priključenja ka U. R. S. S.
6.	Juraj Stanko ne samo da je suradjivao na takozvanom kongresu ujedinjenja od 19. do 12. X. o. g. u Beogradu, nego je ušao čak i u upravo U. R. S. S. čime je stvorena veo prejudikacija, da 6e se i ujedinjena železničarska organizacija priključiti U. R. S. S. što je protivno odlukama od 14. VI. o. g.
Konstatujoči ove činjenice žalimo, da se t rad na ujedinjenju svih klasnosvestnih železničara na taj način onemogućava i želez-ničare organizovane u S. S. I. T. R. u Nišu odbija sa gaženjem odluka od 14. VI. o. g.
Tzjavljajuči svoj protest proti gaženju odluka od 14. VI. o. g. tražimo, da kongres ovo gaženje sporazumnih odluka osudi i da donese samo onake odluke, koje su s nima u suglasnosti i tako omogući ujedinjenje i S. S. L T. R. u Nišu.
ter delegat Saveza radnika Met. Ind. i Obrta Zagreb daljšo izjavo, ki zahteva:
1. Da ujedinjena željezničarska organizacija bude izvan jedne i druge zemaljske sindikalne instance, tako dugo, dok se ta dva
Kljub sllabemu vremenu in kljub nasprotovanju nasprotnikov, kljub temu. da nismo imeli posebnih vlakov za naš kongres in ne tridnevnega od ministrstva saobraćaja dovoljenega osudstva, marveč nekateri načelniki celo niso hoteli našim sodrugom dovoliti rednega dopusta, je zavednost naših sodrugov premagala vse ovire in jim dala zadoščenje pri pogledu na dolgo vrsto sobojevnikov, ki so stopali v sprevodu ter popolnoma napolnili dvorano in galerijo Ljudskega doma.
Godba je zaigrala marseljezo, ki so jo vsi navzoči poslušali stoje, nakar je bil otvorjen kongres z naslednjim govorom:
Sodrugi, sodružice!
Pet let je preteklo, kar smo z enotno železničarsko organizacijo izvojevali znamenit uspeh »Protokol sporazuma«, katerega se je tako zelo ustrašil naš razredni sovražnik in vsled katerega nam je vrgel rokavico v boj, ter nas zaenkrat še premagal. Od tiste dobe je železničarski proletariat, razkro-pšvši se na male čete, padal globoko v suženjstvo in brezpravje, dobival je udarce za udarci, umiral in gladoval — in se polagoma zopet zbiral. Dvigal je glavo in danes, po dolgih letih, jo je dvignil in spregovoril:
»Osvoboditev moja je le mogoča v enotni strokovni organizaciji- Enotna strokovna organizacija pa je le mogoča z mojo lastno aktivnostjo in voljo.«
Zato, pozdravljeni, sodrugi delegati, bratje v razrednem boju!
Železničarski proletariat cele Jugoslavije vas je poslal s svojimi naročili in s svojo voljo, da pridete sem v belo Ljubljano, da strnemo naše vrste, da osnujemo to, po čemur smo hrepeneli ves čas,' za kar smo pripravljali temeljni kamen — to je, enotno železničarsko organizacijo.
Težke naloge nas čakajo, sodrugi ..., velike naloge nas čakajo. Skoro vse naše v težkih bojih pridobljene pravice so na tleh. Igrajo se z nami. kakor da nismo ljudje.
zaupnik ne sme preganjati, če izvršuje svojo dolžnost ampak ta določba ni dobila sankcije in zaupnik je danes izpostavljen preganjanju in pri prvi redukciji je on na cesti. V ostalih delavskih «bratih je ta pravica ena najvažnejših zadev in moramo poskušati, da z zako-nom bolje zaščitimo delavske zaupnike, kakor so danes; kajti če se zaupnika odpravi, je delo za nadaljnje odpravljanje! delavske zaščitne zakonodaje lahko. Zakon je postal neraben v tej točki, ker se pravilnika k tej točki sploh ni izdalo. -Delavstvo bo moralo posvetiti tej točki vso pozornost in pričakuje pri tem po-stnoči železničarjev.
(Dalje prihodnjič.)
Socialna zakonodaja in železničarji.
(Resolucija, soglasno sprejeta na kongresu 24. X. 1925.)
Kongres ujedinjenja železničarskih organizacij, razpravljajoč o naši socialni zakonodaji in železničarjih, konstatira:
1.	Z zakoni o zaščiti delavcev, o delavskem zavarovanju za slučaj bolezni in nezgod, o inšpekcijah dela, je delavskemu razredu v naši državi v celoti dana zakonska podlaga za razna zavarovanja na podlagi svobode sindikalnega organiziranja in s tem samoodlo-čevanje delavcev v zadevah, ki se jih tičejo.
2.	Te zakonske pravice, ki bazirajo na državni ustavi, in katere glasom zakona morajo veljati za vse delavstvo in posebno še za železničarje, so za železničarje popolnoma poteptane s tem:
a)	Ker se zakon o zaščiti delavcev ne izvaja za železničarje,
b)	ker so iz zakonskega zavarovanja iztočeni železničarji z osnovanjem posebnega sccialno-humanitarnega fonda,
‘ ki ne uvažuje principov zakona,
c)	inšpekcije dela na železnici sploh : ne postoje.
S.	Protivno duhu ustave in zakona o zaščiti delavcev je sprejeta železničarska pragmatika, ki negira svobodo kolektivnega zastopanja železničarjev ter predpisuje le službeno pot, to je da sme le vsakdo sam sebe zastopati, s čimer je pogažena ustava in zakon o zaščiti delavcev. ki garantirata svobodo organiziranja m razrednega boja.
Konštatirajcč to, kongres odločno protestira proti temu, da se hoče iz železničarjev napraviti modeme sužnje tar zahteva:
da se obstoječa zakonska zaščita delavcev v celoti sprovede tudi na železničarje.
STROKOVNI VESTNIK. Nastavljenemu osebju!
A* smislu navodil »kongresa ujedinjenja- in sklepa prve seje izvrševala ega odbora »Ujedinjemega Saveza železničarjev Jugoslavije« sklicujemo v nedeljo dne 8. novembra 1925 v uradnih prostorih centrale v Železničarskem domu, Turjaški trg 2 v Ljubljani,
KONTEREN( 0 ZAUPNIKOV NASTAVLJENEGA OSOBJA VSEH PODRUŽNIC
x naslednjim dnevnim redom:
Sestava našega osnutka za železničarsko pragmatik o.
Sodrugi! Iz pozitivnih virov vemo ter »Ha® od merodajnih strani obveščeni, da se reakcionarni osnutek, ki ga je izdelalo sedem birokratov v Beogradu, razdeli že pred 10. novembrom 1925 narodnim poslancem na proučavanje.
Sodrngi! Ne smemo se dati varati po zapeljevanjih najrazličnejših agentov, ki nas hočejo le prevarati, da bi bili nepripravljeni, ko se nam hoče splesti svinčeni bič.
Mi osnutek birokratov odklanjamo ter izjavljamo, da si pa ne bomo pustili vsiliti. Izdelali bomo naš osnutek in njega uveljavljenje * s* v i s i od n a * s a m i h — o d n a -§»‘ moči.
Konferenca so začne ob 10. uri dop. f.vodrugi jz štajerske in Hrvatske naj pridejo takoj po vlaku v dom) ter bo trajala do 17 uro (5. ure) popoldne.
Dolžnost vseh podružnic je, da na prvi seji o tem vprašanju razpravljajo ter
dajo direktive službe prostim sodrugom-nastavljencom, ki se bodo v nedeljo kon-ierence udeležili.
•Sodnigi! Gre se za naše zadnje pravice in za naš obstanek, ako nočemo postati brezpravni sužnji. Dolžnost službe prostili nastavljencev je, da se konference udeležijo in z vsemi svojimi močmi pripomorejo k uspehu.
CENTRALNI ODBOR.
Frofesionistom in pomožnim delavcem!
Kongres ujedinjenja je naložil izvoljenemu centralnemu odboru kot eno najvažnejših nalog, da ukrene vse korake za zboljšanje gmotnega položaja delavstvu ter za uveljavljenje vseh zakonov, ki govore o delavskem zavarovanju in zaščiti.
Ker so bili vsi dosedanji koraki brezuspešni ter srno dosedaj nastopali po različnih pravcih, je potrebno, da si osnujemo definitivno bazo in načrt, kako bomo dosegli zboljšanje gmotnega položaja delavstva.
V svrho tega sklicujemo za nedeljo, dno 15. novembra 1925 ob 9. uri zjutraj v Zidanem mostu
KONFERENCO ZAUPNIKOV DELAVCEV IN PROFESIONISTOV z dnevnim redom:
1.	Uveljavljenje delav. pravilnika.
2.	Reorganizacija bolniškega zavarovanja delavstva.
3.	Volitve delavskih zaupnikov.
4.	Razno.
Za primerne prostore ima poskrbeti podružnica Zidani most ter preskrbeti reditelje k vlakom.
Sodrngi s proge Rakek — Ljubljana — Zidani most. Novo mesto — Ljubljana Jesenice — Ljubljana so odpeljejo iz Ljubljane z vlakom 615 ob 7. uri 44 min. S proge Maribor —Zidani most z vlakom 513, ki pride v Zidani most ob 7. uri 19 min. S proge Zagreb — Zidani most pa z vlakom 616, ki pride v Zidani most ob 8. uri 10 min.
Povratek z Zidanega mosta s prvimi popoldanskimi vlaki, tako, da so že vsi delegati pred 9. uro zvečer doma.
Podružnice v Mariboru, Zagrebu in Zidanem mostu se morajo striktno držati navodil, ki so jih dobili potoni okrožnice, ostale podružnice se o sklicanju konference tem potom obveščajo.
So drugi! V nedeljo 15. novembra t. 1. vsi v Zidani most.
CENTRALNI ODBOR.
Položaj železničarjev v drugih državah.
Nemčija. Mezdno gibanje nemških železničarjev. Nemški železničarji stoje v mezdnem gibanju, ki še ni končano. Železničarske organizacije so glavni upravi nemških državnih železnic podale med drugimi tudi zahtevo za splošno povišanje plač za 12 pfenigov na uro. Da je ta zahteva upravičena, je razvidno iz tega, da so današnje plače daleč za plačami pred vojno in da je zahteva 12 pfenigov na uro skromna in še dolgo ne izenači plač, ki so bile pred vojno. Vendar so se kapitalisti tej zahtevi uprli in motivirajo svojo odklonitev s tem, da je baje pomanjkanje denarja, da je mnogo tisoč kilometrov proge potrebna za popravek, mostovi so slabi, tako da se je morala znižati hitrost vlakov. Vsled tega bi pomenilo povišanje plač tudi povišanje tarife za tovorne in osebne vlake. S tem bi se pa škodovalo kupni moči mezde in s tem delavcu samemu. — Resnica pa je, da je povišanje mezd ne oziraje se na kapitalistične argumente, mogoče. Že samo v času od 1. oktobra 1924 do 1. julija 1925 so dale železnice čistega dobička okrog 250 milijonov mark. Tarife so bile povišane. Malenkostno povi-. sanje mezd za 3 pf- na uro, ki je bilo v aprilu t. 1. na podlagi razsodišča določeno, je vzpodbudilo upravo železnic na povišanje osebnih tarifov od 1. maja t. 1. za 10%. Že iz tega poviška je bil mesečni čisti dobiček povprečno 6 milijonov 843.046 mark. In že ta znesek bi zadostoval, da bi se lahko povišale mezde. — Za železničarske organizacije. katerih naloga je, vse svoje sile zastaviti za interese železničarjev, je nastala potreba, da so z.vso odločnostjo mobilizirale železničarje. Poiskati bi
si morale zaveznike za borbo izven okvirja železničarjev in stopiti v ozki stik z rudarji, kovinarji, z državnimi in občinskimi delavci in prometnimi delavci. Samo metode, ki so z ustvaritvijo trozveze bile sprejete v Angliji v gibanju angleških 'radarjev, bi v Nemčiji privedle do uspeha. — Mesto tega se je vodstvo železniških organizacij ograničilo samo z razsodiščem, ki ga je zahtevalo od prometnega ministrstva. To razsodišče se je na prvi seji, ki je bila dne 27. avgusta t. L, pokazalo pristransko in je bilo le kot instrument v rokah kapitalistov in se je obnašalo tako, da so celo reformistični strokovni voditelji zapustili sejo. — Po tej seji se je polastilo širokih železničarskih mas razburjenje. Vršili so se nešteti shodi in mnogo resolucij je zahtevalo boj. Vendar se vodstvo organizacij na to ni oziralo in tako je seja razsodišča dne 10. septembra t. 1. odklonila zahteve. — Železničarske organizacije so ta izrek razsodišča odklonile. Ali razburjenje železničarjev je vsekakor veliko in dokaz temu je, da so železničarji v Sak-soniji začeli pasivno rezistenco. Vsled tega v Dresdenu ni bilo mogoče 50 tovornih vlakov odpremiti, ki so drugače vozili, kar je imelo zopet za posledico prenatrpanost proge. Železniška uprava v Dresdenu je bila vsled tega prisiljena, da je sama ponudila povišanje mezd. '	I. T. F.
Danska in Norveška. Razširjeni odbor Zapadne železničarske Unije je imel 2. in 3. septembra v Oslo sejo. Po referatu tajništva danskega saveza železničarjev se je seja izrekla za ustvaritev železničarskih sovjetov. Poleg tega je bilo sklenjeno, da bo norveško žeiezničarstvo uradnike v svojem boju proti zakonskemu projektu, ki ga je izdelala vladna komisija glede pogojev nastanitve državnih uradnikov, podpiralo. Stari odbor je bil zopet izvoljen.
I. T. F.
Finska. Finska železničarska organizacija se je obrnila na vlado, da upelje osemurni delavnik z novim letom 1926. Vlada je odgovorila, da mora poprej počakati na tozadevni predlog od železniškega ravnateljstva. I. T. F.
irska. Irska železniška direkcija je izdala okrožnico z vzpodbudo, da bi se železničarji prostovoljno zglasili na 5% znižanje plač. Odbor deželnih strokovnih organizacij je nato svoje člane opozoril, naj ne pristanejo na to vzpodbudo.	I. T. F.
Mehika. Načrt za saniranje mehikan-skih državnih železnic je projektiral odpust 14.0G0 železničarjev. Odpust naj bi se vršil polagoma.	I. T. F.
Nečuveno izrabljanje progovnih delavcev.
Vsem je še v spominu lansko leto, ko se je progovne delavce v masah pošiljalo po 6 do 10 dni mesečno na brezplačen dopust, ne oziraje se na to, ali ti najbednejši sploh morejo v hudi zimi preživeti svoje družine ali pa so prepuščeni največji bedi in lakoti. Navaden izgovor direkcije in Beograda je bil: »Kredit je porabljen, zaprosili smo naknaden kredit, ki pa še ni odobren.« Zatrjevalo se nam je, da se to v bodoče ne bo več pripetilo, ker se bo zahteval zadosten kredit
Zima je pred vrati in merodajni gospodje so požrli svoje besede — beda je zavladala v družinah progovnega delavstva, ki za zimo ni preskrbljena — pogodbene progovne delavce se na istih progah kot lani v masah odpušča, stalnim progovnim delavcem pa se na drugi strani ukine redni dopust, češ da je preveč dela, na dragih progah pa se stalne progovne delavce poganja na brezplačen dopust. Kredita ni! Ali pa je bil milijonski kredit za luksuzno oprem» nekaterih sob direkcije, ali je bil kredit za pleskanje in preurejevanjc stanovanj po želji nekaterih višjih gospodov itd.?
Ali naj gredo ti reveži živi pod zemljo? Naj energične j e protestiramo proti takemu postopanju in izrabljanju ter s» obračamo do vseh merodajnih mest za odpomoč.
(Tozadevne brzojavne in pismene intervencije so odšle 31. okt. na vsa me- ( rbdajna mesta v Beogradu in Ljubljani ) !
Dohodninski davek za delavce.
Marca letos je izšla okrožnica glede plačevanja davkov, ki je med drugim obljubila, da dobe železničarji (delavci in prcfesionisti) ki niso podvrženi davku, odtegnjene zneske povrnjene.
Kljub ponovnim intervencijam pa direkcija tega ni povrnila, marveč so dobili delavci plačilne naloge, da morajo še enkrat plačati davek.
Na intervencijo dne 31. X. 1925 je direkcija odredila, da se delavcem za davek odtegnjeni zneski povrnejo (ta denar je sedaj že nakazan) ter da plačajo davek le dotični, katerih plača presega v davčni tabeli določeno višino. (Pri samcih 16.000 Din itd.)
DOPISL
Zagreb. Kao u svim ostalim mestima, u kojima postoji organizacija, tako i u Zagrebu postojalo je skroz cijelo vrijeme od početka rada na stvaranju jedinstva željezničarskog pokreta za isto jedno opće interesovanje. Konferenciju od 14. juna o. g. moglo se sa uspjehom održati samo povodom opće želje željezničarskih radnika, koji su svi za ujedinjenje. Zajednički rad u akcionom odbora bio je podupiran sa strane sviju radnika, bez razlike pripadnosti i nastalo je jedno opće drugarsko obnošenje, koje nam je predhodno vrlo manjkalo, Stanje, koje je nastalo iza konferencije, obećavalo je najljepše rezultate: zajednički rad, jedinstvo i uspjehe u borbi. Ove težnje u radnicima žive stalno i dalje, Radnici, svi od reda, još uvijek žive u uvjerenju, da se ujedinjenje njihovih organizacija nalazi na najboljem putu. Težnja za ujedinjenjem kot radnika je toliko jaka, da nisu ni opazili potamljenja, koje .je u prvotnoj jasnoći ujedinjenja nastupilo. Oni nisu ni primijetili onih tamnih sila, koje su se privukle i potamnile tako jasne težnje siromašnog radništva. Koliko je taj posao razjedinjavanja i prije-ćenje ujedinjenja nepoželjan i protivan raspoloženju radništva, vidi se najbolje po tome, što ti tamni tipovi ne smiju sa svojim namjerama otvoreno da izađju pred radnike, sfa više oni govore radnici suštu suprotnost od onoga što u praksi rade. To radnici, da ih se laže i vara, vtde i osjećaju. Oni iskazuju r svoje negodovanje nad ovim postupkom tih elemenata, pa indignirani nad njima napuštaju ih. Drugo ni ne mogu učiniti, kad u tim redovima ne vlada nikakva demokratija i članstvo ne može da reće svoje osjećanje - ili mu pako ne budu uvaženi, pa mora da ih napusti. Na opću želju članstva Saveza željezničara Jugoslavije održan je dobro posjećen sastanak tog Saveza u srijedu 21. oktobra, na kojem se općenito povela diskusija o teme stanju medju radnicima i oko ma-nevrisanja sa ujedinjenjem. Sakupljeno članstvo je ustanovilo, da u redovima Saveza postoji najbolja volja i vrši se najpuniji rad, da bi se jedinstvo željezničarskih klasnih organizacija postiglo, dočim na vrhovima sviju drugih organizacija u Zagrebu te resenosti i iskrenosti nema. Sakupljeno članstvo pozdravlja Kongres Ujedinjenja, koji se održaje 24. i 25. oktobra u Ljubljr ii i zavjetuje se, da će u radu oko postignuća punog Ujedinjenja željezničarskog klasnog pokreta i u buduće ustrajati.
Nekoliko o premogarjih v Novem mestu. Zadnji čas se opaža pri nas, da g. strojni nadziratelj Ogrinc ne more več videti premogarje, on jih zasleduje in pripoveduje, da niso marljivi, kriči in psuje proti njim, da kaj takega ne morejo več prenašati. Ako pride ponoči okoli 1. ali 2. domov, se spravi takoj nad premogarje in začne kričati nad njimi, da premalo naredijo in da v 12-urni službi si ne smejo toliko časa vzeti, da bi zaužili košček kraha. Potem se spravi na preddelavce, kriči uad njimi, da jih bo zamenjal in na njih mesta nastavil mlajše. Prosili bi g. Ogrinca, da ako njega kje drugje razjezijo, naj pusti nas na mira. Vprašamo pa tudi g. Ogrinca, zakaj od nekaterih delavcev listine, katere so predložili, da bi se jih sprejelo v provizijski zavod, že štiri mesece drži nazaj, akoravno je okrožnica št. 66235,/VI. na vajala, da se vsi delavci, kateri imajo 1 leto službe pri železnici in se smatrajo za stalne, sprejmejo v provizijski zavod. Zakaj pa g. Ogrinc te-
ga ne stori, da s tem še bolj ljudi šikanira. Premogarji v Novem mestu imamo za zavetišče pred slabim vremenom star železniški voz, ki je pa ves trhel in bo kmalu razpadel. Prosimo g. Ogrinca, ako imate kaj sočutja do delavcev, dajte nam preskrbeti leseno barako, da si bomo pozimi lahko obleko posušili. To se ne godi samo premogaijem, ampak tudi kurjačem. En dan se spravi g. Ogrinc nad nekega vlakovodjo pred prometno pisarno, začne nad njim kričati, da je hinavec, hujskač, da hodi po kurilnici ljudi hujskat, da mu bo treba noge prikrajšati itd. Prosili bi pa g. Ogrinca, da naj takšne besede za sebe obdrži, ker mu ne more kaj takega dokazati. Za danes naj to zadostuje, ako se pa stvar ne poboljša, se pa kmalu zopet vidimo.
Prizadeti.
Grobelno. Pri nas se je začelo zopet pošiljati progovno delavstvo na brezplačen. dopust, v prvi vrsti neoženjene, vendar se tudi tu delajo izjeme v korist žclti organizaciji. Prosimo ukrenitve na merodajnih mestih. Postajnemu osobju pa so dali pri nas posebne doklade, in Sicer: kretniki ter postajni delavci morajo 7 metrov pred kretnicami pleti travo — doklado, ki je celo najstarejši delavci ne pomnijo., Edina pomoč, da zavremo vedno hujše izrabljanje uprave,
'je — močna razredno zavedna organizacija.
Intljiia. Ovdašnji željezničari su sazvali dne 12. oktobra 1925 konferenciju, koja se je održala u 7 sati na večer u podružnih prostorih. Prisutnih je bilo 120 željezničara. Drugovi Pongračić i Kmet bili su referenti. — Predsednik drug Back otvara konferenciju i pozdrav-* lja prisutne kao i drugove iz Zagreba, te predaje reć drugu Pongračiću. — Drug Pcngračić pozdravlja sakupljene i u jednom opširnom govoru, osvrće se tri godine, kada je podružnica bila jaka i kada se izašlo u susret te su se udo-valjavali zahtevi radnika. Govori opširno o privremenom pravilniku, koji dostavlja da više ugrožava radnike nego što ih zaštićava, o Pragmatici, o klasnoj borbi i o pokretu klasne željezničke organizacije. Drug Pongračić poziva prisutne da se iskreno scliđarišu, da jačaju Savez, da izidaju temelj klasne svesti, kako bi bili jači u borbi za svoje pravo, te s time drug Pongračić završava svoj govor, koji je pažljivo saslušan i pozdravljan sa jednim jakim: živijo! — Predsednik drug Back predaje reć drugu Kmetu. — Drug Kmet pozivlje prisutne, da se okupe oko svoje organizacije, da stvore jedan jak neprobojan bedem, da ne klonu duhom i obrazložijo, kako se na drugim mestima, gdje postoje organizacije, bolje postupa i više izlazi u susret radništvu, završava svoj govor sa: Živila sloga radnika! — Reć dobije drug Teni, drvodjelac. — Drug Teni re-feriše o kongresu ujedinjenja. Nadalje govori drug Petar Šmit, koji u jednom kratkom jezgrovitom govoru pozivlje drugove na energičan rad i apeluje na prisutne, da ga i potpomognu. — Dalje govori drug Josip Šmit u njemačkom jeziku i dokazuje prisutnim, kako je novac internacionalan, da tako i mi moramo biti internacionalni, jer radnik, bije Srbin bije Hrvat bije Turčin itd. ima samo jednog protivnika, a ta je kapital. — Uzima reć drug Back, koji u onoj prozirnoj kopreni pokazuje prisutnima zle strane kapitala, u ostalom veli da se ništa nemože preko noći stvoriti, da se nemože sijati i od mali žeti, nego sve ide svojim trkom. Da je sudbina proletariata jedna otvorena knjiga, iz koje svaki može čitati, da hiljadama mre i propada samo radi toga, što nije složan, što nije organizovan. Apeluje na prisutne, da se okupe oko svoje organizacije. S tim završava drug Back svoj govor u 8.30 sati u jedno i zaključuje sastanak.
•Kako ste smešni! >Udruženje jugo-slovenskih narodnih železničarjev« je »bilo prisiljeno« (!?) pojasniti v >Ju-tru« in »Slov. Narodu« svojim (?) članom, da z železničarskim kongresom ujedinjenja dne 24. in 25. oktobra nima »Udruženje jugoslov. narod, železničarjev« ničesar opraviti. Tako nekako je bilo dotično pojasnilo napisano. Ko smo ga čitali, še nismo mogli vzdržati smeha, pomilovalnega smeha namreč se nismo j mogli vzdržati. Ali, za božjo voljo, kdo pa je kaj govoril, da imate vi pri tem j
kaj opraviti?' Saj ste vendar dne 22. j ■ ......... ' •••: .
Lastnik: Konzorcij »Organizirani Železničar«.
marca 1925 na konferenci v Ljubljani povedali, da niste razredna organizacija nego samo stanovska in da se zato ne morete ujediniti z razredno-zavednimi železničarskimi organizacijami! Kaj ste vi ali tisti (?!) vaši člani, ki so vas baje vpraševali, ali se ta kongres 24. in 25. tiče tudi vas, to že pozabili? Ali pa morda vaši člani vendarle niso tako samo stanovski, da bi se jih ne' dotaknila resničnost in se ne čutili tudi razredne? Vse je mogoče in bo to pokazala bodočnost. Ali to, kar se nam je zdelo najbolj smešno in obenem vzbujalo v nas pomilovanje, je dejstvo, da so vsi letaki, vsa povabila in vse priprave za kongres ujedinjenja jasno in glasno govorile, da se vrši dne 24. in 25. oktobra kongres ujedinjenja strokovnih razretl-no-zavednih (to podčrtavamo) organizacij, a ne kakšnih drugih. Zakaj neki je potem tisto »pojasnilo«? »Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev« vendar ni razredno-zavedna organizacija, zato pač ni bilo treba o tem kakšnega posebnega pojasnila svojim članom. Naši člani so pa itak vedeli, kako stoji stvar. Pa ne zamerite!
Koroška proga. (Kretniki.) Pred nekaj meseci smo imeli na koroški progi nekako personalno redukcijsko komisijo, katere uspešno delo se že čuti, češ, da bo treba dva uslužbenca premestiti, ostali pa bomo morali delati naslednjo službo: prvi dan kretnik 16 ur (od 5. do 21. ure), drugi dan kretnik 16 ur’ (od 5. do 21. ure), tretji dan kretnik 24 ur (od 7. ure do 7. ure), četrti dan kretnik prost 24 ur. — Obljubljena sta na to dva prosta dneva v mesecu, ki pa jih ne bomo nikoli videli, ker bi se morala služba vršiti brez nadomestni-kov, ako kdo zboli. Ta služba bi pa bila le na papirju, ker Imajo večerni tovorni vlaki navadilo nad pol ure zamude, nato je treba iti še svetiljke pobrati, nakar prideš ob 11. uri zvečer domov, ob 4. uri zjutraj pa spet na noge. Tako službo nam vsiljuje direkcija. Naj jo pride en gospod od direkcije le 14 dni vršiti! — Sodrugi, vsi v našo razredno organizacijo, ker naše preganjanje bomo mogli zaustaviti in si naše- pravo priboriti le, ako bomo nastopali vsi enotno. — (Intervencija se izvrši takoj in vas o rezultatu obvestimo.)
v letu 1920 odpuščene.
Kongresu je bila poslana naslednja vloga:
Predsedstvo Kongresa železničarjev v Ljubljani.
Obveščeni po časopisih, da se vrši Kongres železničarjev cele Jugoslavije, si usojamo v imenu vseh leta 1920 radi žel. stavke odpuščenih železničarjev prositi, da se sledeča resolucija sprejme kot prva točka vseh resolucij, ki se bodo sprejele na kongresu, ter utemeljujemo predlog sledeče:
1.	Vsi odpuščeni železničarji se še čutimo kot železničarji, in to tembolj, ker se nas je po krivici preganjalo in odpustilo.
2.	Železniška uprava ni najdla za vredno in potrebno dati nam priliko vedeti česa smo obtoženi in kdo nas toži, s tem je pokazala da še hoče denuncijante ščititi i v naprej.
3.	Tudi ni imela poguma nas pred redno disciplinarno komisijo ali pred pravno sedišče postaviti, ker je vedela v naprej, da bi njeni vohuni bili razkrinkani.
4.	Železniška uprava je vedoma gazila naše težko priborjene pravice in to s tem, da nas je odpustila brez vsake utemeljene pravice v službeni pragmatiki in provizijskega sklada bivše Av-stre-egrske, katere so bile še takrat v veljavi.
5.	Na naše prošnje za zopetni sprejem v službo se odgovarja, da nima kredita, da nema mesta ali da je bilo baje ugotovljeno, da je prosilec nevem kaj zagrešil, tako med drugimi, da je bil duševni vodja štrajka itd., to so argumenti, katerih se železniška uprava še danes po pet in pol leta poslužuje.
6.	Kar se je pred pet in pel leti ž nami zgodilo, se lahko zgodi jutri tudi z Vami, zato je Vaša dolžnost, da : o kongres, ki se vrši danes, t. j. 26. m. m. v Ljubljani, spomni tudi tistih, ki so se borili že pred leti za blagor vseh železničarjev in zahteva, ne samo na kongresu'zopetni,!
sprejem v službe, ampak da stori tudi potrebne korake na merodajnih mestih v Ljubljani in Beogradu.
Naj se ne misli samo na tiste, kateri uživajo sšd našega trudapolnega dela, pač pa tudi na nas, ki smo se borili za Vas vse ter trpimo še danes za isto delo, bedo in revščino z našimi družinami.
RESOLUCIJA.
1.	Vsi železničarji, ki so bili radi štrajka 1920 odpuščeni, se naj sprejmejo nazaj v službo z vsemi pravicami na njih mesta, ki so jih imeli.
2.	Po sprejetju v službo se jim naj da prilika zvedeli kdo je zakrivil njih odpust, da si morejo eventuelno pri sodišču iskati zadoščenja za mukepclno trpljenje po nedolžnem.
3.	Izgovor, da ni kredita in mesta, in bi je bilo baje nekaj ugotovljenega, naj se ne ponavlja kakor do sedaj, in ga kongres obsoja.
4.	Vodstvo združenih organizacij naj pedvzame vse potrebno, da se krivica v najkrajšem času popravi, in ne odneha prej, dokler niso vsi radi štrajka odpuščeni zopet v službo in na njih mesta sprejeti.
V tem duhu želim kot stari borec za železničarsko pravo nekdaj kakor še danes na kongresu največ sreče na 'delu za pravice železničarjem prepotrebne rešitve prej kot mogoče.	J. M.
Novo izvoljeni centralni odbor bo pri svoji prvi intervenciji v Beogradu ter potom svoje centralne instance podvzel vse korake, da zadosti že enkrat žrtvam velikega boja 1920 ter se jih sprejme nazaj na mesta, iz katerih so bili odpuščeni.
StFoievodje in kurjači w Maribora li kongresu.
RESOLUCIJA,
sprejeta na zberovanju strojevodij in kurjačev dne 20. oktobra 1925 v Mariboru v »Ljudskem domu«, na katerem se je razmetrivalo o ujedinjenju železničarjev in za to svrho sklicanemu kongresu, ki se vrši v Ljubljani dne 24. in 25. oktobra t. !., kateremu želijo zborovalci iskreno popoten uspeh. Izvršeno ujedinjenje železničarjev ne bo samo v korist, temveč velik napredek za celokupni proletariat v Jugoslaviji m bo ta kongres ujedinjenja železničarjev zapisan z zlatimi črkami v zgodovini delavskega pokreta.
Zborovalci želijo, da se ujedinjenje naj izvrši v smislu modemih razrednih strokovnih organizacij, v katerem bodejo pokazali železničarji tesno zvezo in solidarnost napram zavednemu proletariatu drugih strok.
Naj to ujedinjenje konča medsebojno bratomorno borbo železničarskega proletariata in ustvari ponovno moč proletarske razredne zavesti in solidarnosti, da bode kot mogočen faktor se v stanu braniti in boriti napram svojemu državnemu delodajalcu za svoje že zdavnaj priborjene in zaradi razcepljenosti izgubljene pravice.
Zavest solidarnosti in razredne bori naj bode uspeh ujedinjevalnega kongresa železničarjev!
Živel ujedinjevalni kongre
skih strokovnih organizu Naj živi razredna borba železničar ' ega proletariata!
Vsemu članstvo’v VBđnfcst.
Centralni odbor je na svoji prvi seji dne 30. oktobra 1925 določil, da je sedež uprave na Turjaškem trgu št. 2. železničarski dom ter na,, se vsi dopisi p v šiljajo na naslednji naslov:
Ujedinjeni savez žoJozniearjev .. ugo-slavije, Ljubljana, Železničarski dom, Turjaški trg 2.
Uradne in e za str “ni > s,j dnevno (iz-vzemši nedelje in praznike) od. 9. do 12. in od 14. do 19.
Vsem sodrugom, ki '-ečejo informacij ali pojasnil v strokov ' zadevah, naročamo, da pridejo v 'štvo vsak dar popoldne rivemši sc e in nedehe.
Ob nedeljah in	nikih pa so
uradne- ure od 9. do 11
C» iralri odbori
Sima se bliža !
Dolgi, večeri so tir !
Öcdrugi, knjige so v taluh ' večerih nnilepše razvedrilo in' najboljša družba!
»Delavsko-kmečka Matica v Ljubljani ima v svoji predaji lepe knjige! po cenah, ki so: dostopne, tudi železni:ar-. jem. In sicer:
JOŽE PAHOR; »MEDVLADJE.« - Socialni roman iz dobe, ko je v.Primorju ■vladala avstrijska oblast m se ita-' -lijanska, pripravljala,- da-se ga polasti;
Str. 234. Cena 30 Din.
IVAN VUK: »PRAVLJICE IZTOKA.«
18 pomembnih in razumljivih pravljic. Str. 124. Cena 10 Din.
MILE KLOPČIČ: »PLAMTEČI OKOVI.« Pesmi. Str. 63. Lepo v platno vezana z naslovno sliko. Cena 10 Din. Priporočamo jih vsakemu razredno zavednemu sodrugu.
KARL MARKS: »MEZDNO DELO IN KAPITAL.« Potrebna knjiga za vsakega proletarca. Str. 36. Cena 5 Din. (Prevel C. Štukelj.)
MAKSIM GORKU:	»DEVETI JA-
NUAR.« Začetek ruske revolucije 1905. Dve sliki. Str. 46. Gena 5 Din. (Prevel Iv. Vuk.)
DR. A. KORALNIK: »ZAPRTA VRATA«. Drama.
SVAMI VIVEK ANANDI:	»BOG IN
ČLOVEK.« Govor. Oba spisa govorita o indijskem versko-svetovnem nazi-ranju. Sir. 61. Cena 5 Din. (Prevel Iv. Vuk.)
Železničarjem daje »Matica« 15% popusta. — Pišite na naslov: »Delavsko-kmečka Matica«, r. z. z o. p., Ljubljana,
Za Bežigradom. Zadostuje dopisnica.
Stavbna in kreditna zadruga, železniških uslužbencev »Bajta?« v Ljubljani,.
r. z. z o. z.
sklicuje izredni občni zbor dne 8. novembra t. 1. ob 8. uri 30 min. v hotelu »Južni kolodvor« (Miklič) v Ljubljani s sledečim redom:
1.	PoroSiio o d&iovanjtr zadruge od
zadnjega občnega zbora;
2.	volitev načelstva;
3.	volitev nadzorstva;
4.	sprememba pravil;
5.	nakup stavbišča;
6.	slučajnosti.
Zadružna knjižica služi kot legitimacija.	.	Načelstvo.
Ir, organizacije.
Ker se je zlasti po gorenjski progi raznesla govorica, da je deputacija naše organizacije povodom zadnje intervencije v Beogradu delala na to, da se do-tičnemu osobju, ki prejema kilometrino, ukinejo nočne doklade, izjavljamo, da je to podla laž in gotovo lansirana od nasprotnikov, ki jim je naša dobro se razvijajoča organizacija trn v peti.
Prosimo naše sodruge, da nam sporeče razširjevalce te laži, da jim damo priliko iste dokazati na pristojnem mestu.
■-'sho pevsko društvo »CANKAR«
ra.,, uje letos r novembru petletnico STojega deloval? A, in obstanka.
V proslav j ie petletnice priredi j d e 15. novembra 1925
5 MARTINOV VEČER
■■^»^nnfinTrrrwiiii—«iniiii inTrrrunmrrr—r"*"'*--
I
v »Delavskem domu« na Karl Mar-kscvem trgu. Na sporedu je petje zbora, godba, licitacija martinove goske, ples, šaljiva pošta in dr.
Vstop prost. — Začetek ob 7. nri zvečer.
Prijatelje petja vabimo, da se udeleže te veselice.
Vabimo tudi vse, ki ljubijo lepo pesem? (U pristopajo k delavskemu pevskemu društvu »Cankar«, in to pevce kot aktivne člane, nepevce kot podporne člane.
ODBOR.
Odgovorni uredi-ik: Ivan Vuk.
Za tiskarno »Merkur«: Andrej Sever.-