Kako se v Ljubljani povezuje onesnaženost zraka s socialno strukturo prebivalcev Most: Kaj ugotavljamo Author(s): Branka Bratko Source: Urbani Izziv, No. 10, Ob 30. letnici! (december 1989), pp. 36-37 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44179849 Accessed: 13-09-2018 12:11 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 13 Sep 2018 12:11:24 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms CO Oí CO M D cö S (U Ś ž •8 £. OhOh Branka Bratko: Kako se v Lj ubij ani po ve zu je onesnaženost zraka s sociálno strukturo prebivalcev Most Kaj ugotavljamo Glede vsesplošne onesnaženosti, ce ne upostevamo samo karte emisij SO 2, predvsem pa glede na socialno-demografsko strukturo, je na lestvici v Ljubljani takoj za Centrom obcina Moste-Polje kot najbolj "in- dustrijska " ljubijanska obcina in po dohodku na prebivalca razmeroma šibka obcina . Prav zato bodo tu potrebni posebni ukrepl. V tej občini je tudi locirana Termoelektrarna - toplarna Moste , ki je eden izmed hudih onesnaževalcev prav za to občino : le 10-odstotno dela za potrebe te občine, 90-odstotno pa za preostale predele Ljubljane, tako da ones - naženost pretežno prizadene moščansko lokalno prebivalstvo. V Mostah sta na pragu TE-TO dve veliki stanovanjski soseski: Štepanjsko naselje in Fužine s prcko 70.000 prebival- ci. Zdravstvene študije v tej občini že kažejo močno negativno odstopanje v zdravstvenem stanju prebivalcev te občine. Najslabše je zdravstveno stanje prebivalcev, ki živijo v samem središču občine. Pretežni del teh obolenj je z gotovostjo mogoče povezati tudi s kvaliteto zraka v tem prcdelu Ljubljane in seveda tudi s problemi sociálno- ekonomske narave, posebej še s slabo přehráno. Velik problem prcdstavlja razmeroma veliká dnevna delovna migrācijā. Iz podatkov je razvidno, da delovni migranti dnevno prihajajo na delovna mesta predvsem v območja mesta, ki so najmočnejeonesnaženainzatoše močno povečujejo število prebivalcev, ki so ogroženi zaradi onesnaženja zraka. Ugotovili smo, da je pretežni del lokacij WO (vrtcev)v Mostah posebej neprimernih glede mikroonesnaženosti zraka, predvsem v samem središču Most. Zelo podobna slika po šolah, kar vse dodatno "obremenjuje prebivalstvo z negativno zdravstveno hipoteko. Ko že govorimo o primemosti lokacij dejavnos- ti, ome-nimo lokacijo UKC: bolniki so z lokacijo, kjer so koncentracije S02 zelo visoke, še dodatno ogroženi in se te dejavnosti ne bi smele širiti, kar paje s strani uporabe aparatov gotovo neracionalno. Bolezni dihal so v občini Moste-Polje na prvém mestu, močno naraščajo tudi rakasta obolenja. Čedalje več otrok in mladině je kronično prizadetih. Ekonomsko močnejši prebivalci rešujejo ta problem s preselitvijo. Očitno je, daje trg začel delovati tudi tu, saj so prav zaradi onesnaženosti in sociálně strukture prebivalcev tega dela mesta cene kvadrat- nega metra stanovanja v letu 1988 padle od 10 do 25%. Ekonomsko šibkejši prebivalci, predvsem mladé družině, nimajo te možnosti, zato je odgovornost družbě še toliko večja. In prav ob tem se sprašujemo :ali je čistilna naprava na spodnjem delu prioritet, ker nekateri lahko s preselitvijo rešijo vprašanje ones- naženosti? Po ekonomski oceni lahko rečemo, da se zaradi onesnaženega zraka 36 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 13 Sep 2018 12:11:24 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI T77TV ekonomske škodě gibljejo od 3 do 5% ustvarjenega letnega družbenega bruto produkta za občino Moste, in če bi upoštevali ekonomsko škodo, povzročeno na ljudeh, materialih, rastlinstvu, živalstvu in tleh, ne bi več odlašali s korenitim zmanjšanjem ones- naženosti, saj se te že srednjeročno, dol- goročno pa sploh, izplačajo v več pogledih, kakor to kažejo tuje izkušnje. Kot přikazuje raziskava, ima občina Ljubljana Moste Polje tako sociálno- demografsko strukturo, da bo potrebno za izvajanje ekološko prioritetne sanacije predlagati instrumentarij socialno- ekonomskih ukrepov, ki bodo v praksi omogočili izvajanje predvidene možné sanacije. Kaj lahko naredi stroka Probleme onesnaženosti zraka bo potrebno reševati s sanacijskimi programi, ki bodo morali biti izdelani posebej, ne le za vsako občino, marveč tudi za območja znotraj občin, ki so zelo različno "prizadeta" in sicer predlagamo analizo in dokument za izvajanje z nas- lovom: Sanacijski program za "ones- naženi" kare, kije prizadet z visoko ones- naženostjo zraka. Vsak tak program pa mora vsebovati analizo stanja: zraka, socialno-ekonomskih značilnosti, oceno "sociálně" in "ekonomske zmogljivosti" prebivalcev hkrati z lokalno pogojeno sociálno strategijo. Vse to pa moramo napraviti, da bi lahko ocenili kakšne stroške sanacije bi ta območja še lahko přenesla in kakšne oblike pomoči oz. finančnih inštrumentov potrebujemo za izvajanje tega programa, kije tempiran na največ tri Ieta. Potrebne raziskave Za izdelavo sanacijskih programov je třeba boljdosledno raziskati mikroklimo, možnosti, ki jih daje mikro- in mez- zoozelenitev, kriterije za realokacijo določenih dejavnosti, če ni mogoča sanacija proizvodnih programov, dodelati urbanistične kriterije v večji povezavi z ekologijo zraka in poostriti prostorsko lokacijske pogoje. Predvsem to velja za področje stanovanjske prenove in reur- banizacije kot novih oblik urbanističnega delovanja in ukrepanja, ki pa zahteva še večjo interdisciplinarnost in kombinacijo kvalitativno kvantitativnih metod v planiranju. Planiranje se je praktično pojavilo zaradi zdravstveno higienskih problemov v mestih in sedaj z zaostřeno svetovno ekološko krizo dobiva nove naloge. Raziskovalno nalogo Ukrepi za izboljšanje zraka in zmanjšanje onesnaženosti zraka v Ljubljani sta v letih 1986 do 1989 pripravila Urbanistični inštitut SRS ( avtorji : Branka Bratko, Barbara Cernič in Nika Katnič) ter Hidrometeorološki závod SRS. I I ! CDCD Qr p G M C/3 » m 37 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 13 Sep 2018 12:11:24 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms