SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA
■P)2882
Pravilnik
o natančnejših določilih za izvrševanje zakona o nadzorstvu nad
■v» •U •
živih.
V Ljubljani 1930.
Založil Higijenski zavod Kraljevine Jugoslavije v Ljubljani Natisnila tiskarna „Merkur“ v Ljubljani
(predstavnik Michalek Otmar)





















trn
ZOASZ&S
Na podstavi § 24. zakona o nadzorstvu nad živili ter v sporazumu z ministri za notranje posle, poljedelstvo, trgovino in industrijo predpisujem
Pravilnik
o natančnejših določilih za izvrševanje zakona o nadzorstvu nad živili.*
Obči del.
Člen 1.
Za »živila« v zmislu zakona o nadzorstvu o živilih se smatra vse, kar služi ljudem za hrano, užitek ali pijačo v nepredelanem ali predelanem stanju, a ne služi v prvi vrsti za zdravljenje in ublaževanje bolezni.
Člen 2.
Predmeti obče uporabe v zmislu istega zakona so:
1.	posode za pripravljanje in izdelovanje hrane in pijače, nadalje vsi predmeti, ki pridejo v dotiko s hrano
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 23. junija 1930., št. 139/LII.

,
'A
Vi
4
v
in pijačo pri proizvajanju, pripravljanju, merjenju, tehtanju, zamotavanju, čuvanju, prevažanju in uživanju;
2. predmeti, ki služijo za snaženje in vzdrževanje sodov, posod itd. v redu, ki služijo za pripravljanje, proizvajanje in predelovanje, merjenje, tehtanje itd.;
B. predmeti, ki služijo za snaženje, barvanje in negovanje kože, las, zob, ustne votline, nohtov in ustnic;
4.	igračke, tapete, maske, sveče in umetno cvetje;
5.	vsi predmeti, ki se bodo naknadno po potrebi v zmislu zakona o nadzorstvu nad živili označili za predmete obče uporabe.
Člen 3.	t
Pregled mesa (perutnine, divjačine, rib, rakov, ? j; školjk), se vrši posebej po predpisih, določenih v »Pravilniku za pregled živine za klanje in meso«, izdanem od ministrstva za poljedelstvo in vode pod štev. 8749/1925 v || »Službenih novinah« z dne 23. oktobra 1925. Pregled me- / sa (perutnine, divjačine, rib, rakov, školjk) vršijo po na- I vedenem pravilniku za to označene strokovne osebe.
Člen 4.
Nadzorstvo in preiskavo vina kakor tudi vseh drugih predelav grozdja vinske trte, se vrši posebej v zmislu »zakona o vinu« z dne 9. decembra 1929, razglašenega v »Službenih novinah« štev. 297 z dne 18. decembra leta 1929. (Uradni list« z dne 8. februarja 1930., št. 126/29).
Člen 5.
Prepovedano je:
1. proizvajati, pripravljati, predelovati, omotavati, prevažati živila ali predmete obče uporabe za trgovino na tak način, ki bi bil škodljiv za človeško zdravje;
2.	prodajati za živila blago, ki je škodljivo za človeško zdravje;
3.	zaposlovati osebe, obolele na nalezljivih boleznih, ali osebe, ki bi mogle prenesti nalezljivo bolezen.
Člen 6.
Prepovedano je:
1.	prodajati ponarejena živila ali jih ponarejati z namenom prevare v trgovini in prometu;
2.	prodajati živila pod imenom, ki bi moglo kupca dovesti v zmoto, ki jim pa po kvaliteti ne pripada;
3.	proizvajati blago, ki služi izrečno za ponarejanje živil;
4.	prodajati ali pripravljati predmete, navedene v členu 2. tega pravilnika pod 3., 4. in 5., ki bi mogli s svojim sestavnim delom ali s svojo pripravo delovati škodljivo na zdravje;
5.	uporabljati pri snaženju in vzdrževanju sodov, posod in sličnega v redu, taka sredstva, ki so ali po sebi strupena ali škodljiva za človeško zdravje ali bi mogla na posodah povzročati take izpremembe, da bi z daljšo uporabo te posode mogla nastati škoda za ljudsko zdravje;
6.	trgovati z živili in predmeti obče uporabe, ki ne ustrezajo predpisom tega pravilnika.
Člen 7.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje lahko v sporazumu z ministri za notranje posle, za poljedelstvo, trgovino in industrijo po potrebi:
1.	prepove:
a)	proizvajanje in pripravljanje živil in predmetov obče uporabe na način, ki bi mogel škodovati zdravju;
b)	uporabo barv za barvanje živil in predmetov obče uporabe, škodljivih za zdravje;
2.	predpiše: kako in kje je treba označiti kakovost, sestavne dele živil in predmetov obče uporabe; na omotu, posodi, mestu hrambe itd., v potrebnem primeru pa tudi na blagu samem;
3.	predpiše čas prodaje kakor tudi količino, število ali kako drugo udomačeno merilo pri trgovanju s posameznimi živili, oziroma predmeti obče uporabe;
4.	postavi definicije posameznih živil kakor tudi ugotovi načela, po katerih se morajo živila smatrati za pokvarjena in potvorjena.
Člen 8.
Prostori, kjer se živila predelujejo, pripravljajo, prodajajo in hranijo, morajo ustrezati higienskim zahtevam ter spadajo pod stalno nadzorstvo v zmislu § 10. zakona.
Člen 9.
Nadzorni organi imajo pravico po potrebi prisostvovati carinjenju živil in predmetov obče uporabe na državni meji ali na kakem drugem kraju, kjer se carini, ter vzeti potreben vzorec blaga. Lastnika blaga (sirovine) je treba pismeno obvestiti, da se je pri carinjenju vzel vzorec, ter mu je treba hkratu poslati službeni vzorec proti poštnemu potrdilu.
Za lastnika blaga (sirovin) se smatra oseba, ki je kot taka označena na deklaraciji blaga (tovornem listu ali fakturi).
Člen 10.
Lastniki tvornic ali podjetij, ki se bavijo s proizvajanjem in prirejanjem živil ali predmetov obče uporabe, morajo na zahtevanje nadzornih oblastev pošiljati peri-jodične vzorce svojih izdelkov ali sirovin na preiskavo pristojnemu higienskemu zavodu zaradi zdravstvene varnosti potrošnikov.
Člen 11.
Vzorce živil in predmetov obče uporabe, ki se dado hraniti, je treba čuvati tri mesece na odsekih, kjer je izvršena strokovna preiskava.
Člen 12.
Šef in ostali strokovnjaki za pregled živil v zmislu § 16. zakona o nadzorstvu nad živili morajo imeti posebno strokovno izobrazbo po pravilniku S. št. 11.435 (»Službene novine« 118—XVIII).
Ti strokovnjaki vršijo vse preiskave, podpisujejo službene izvide (analize) in mnenja in nastopajo pred sodiščem pot veščaki. Po tem se more za službeni izvid (analizo) ali mnenje smatrati samo to, kar so podpisali ti strokovnjaki.
Člen 13.
Zaradi enakomernosti dela ter možnosti primerjanja izvidov (analiz) izda ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje od časa do časa »Službene metode za pregled živik.
Za sedaj se morajo smatrati za službene metode, zbrane v knjigi »Schweizerisches Lebensmittelbuch« (švicarski knjiga o živilih).
Člen 14.
Transportne družbe niso dolžne preiskovati, ali deklaracija blaga, napisi in označbe omota (zaboja) za odpravo izročenega jim blaga ustrezajo predpisom tega pravilnika, kolikor ga sami ne prodajajo.
Člen 15.
Pravilnik za posamezna živila, oziroma predmete obče uporabe, ki niso navedeni že v tem pravilniku, sme minister za socialno politiko in narodno zdravje po potrebi od časa do časa predpisati v sporazumu z ministri za notranje posle, poljedelstvo, trgovino in industrijo.
Mleko.
Člen 16.
Pod nazivom »mleko« se sme prodajati za neposredno hrano ali za predelovanje samo neizpremenjeno kravje mleko, dobljeno od dobro hranjenih krav z redno, neprekinjeno ter vsestransko molžo.
Mleko ostalih živali se mora označiti po vrsti živali za ovčje mleko, kozje mleko in slično.
Člen 17.
Molža, hranjenje mleka v skladišču in prevažanju se mora vršiti z največjo snažnostjo.
Člen 18.
Dovoljeno ni trgovati s potvorjenim mlekom, to je:
1.	z mlekom, pomešanim z vodo;
2.	posnetim mlekom, ako ni označeno s tiskanim napisom »Posneto mleko«. Napis mora biti tiskan na belem kartonu s črnimi ali temno modrimi črkami tako, da so črke najmanj 60 mm visoke ter 6 mm debele;
3.	s pasteriziranim mlekom, ako ni označeno s tiskanimi črkami: »To mleko je pastarizirano pri X stopnjah C«. Namesto znaka X je treba postaviti stopnje temperature, pri kateri se je izvršilo pasteriziranje: napis mora biti tiskan, pri posodah, večjih od 4 litrov, na belem kartonu s črnimi ali temnomodrimi črkami, da so črke najmanj 60 mm visoke in 6 mm debele; ako se pasterizirano mleko prodaja v steklenicah z manj nego 4 litri, morajo biti črke najmanj 12 mm visoke in 2 mm široke. Na vsaki steklenici mora biti hkratu označen dan, katerega se je izvršila pasterizacija, ter ime lastnika (firme) tvornice;
4.	s steriliziranim mlekom, ako ni označeno s tiskanim napisom »to mleko je sterilizirano«. Napis mora biti tiskan na belem papirju s črnimi ali temnomodrimi črkami tako, da je višina črke najmanj 12 mm visoka ter 2 mm široka. Steriliziranje mleka je dovoljeno samo v steklenicah in sicer v velikosti K 1, 1 1 in 2 1.
Člen 19.
V prometu ne sme biti:
1.	mleko, ki ima nenaraven duh, okus in barvo;
2.	mleko, ki je dobljeno v prvih 8 dneh po otelitvi;
3.	mleko živali, ki so bolne na boleznih, ki bi z uživanjem mleka mogle škodovati zdravju konsumentov;
4.	mleko krav, ki se zdravijo z zdravili, ki preidejo v mleko (arzen, živo srebro itd.).
Člen 20.
Mleko krav, ki so bolne na slinavki v gobcu ali na parkeljnici, se sme prodajati samo kuhano.
Člen 21.
Obča upravna oblastva smejo v interesu občega zdravja postaviti pod službeno nadzorstvo živali, kojih mleko se prodaja na javnih tržiščih.
Člen 22.
Prepovedano je uporabljati sredstva za konservira-nje (očuvanje) mleka.
Člen 23.
Ako ni mogoče s preiskušnjo z gotovostjo dokazati ponarejanja, se mora po možnosti vzeti vzorec v staji.
Člen 24.
Mleko, ki ima več nego 9° kislosti, se mora smatrati za kislo mleko in se mora tudi pod tem imenom prodajati.
Člen 25.
Mleko, ki ima več nego 50.000 klic v 1 cm3, se ne sme prodajati za užitek ljudem.
Člen 26.
Prodajalci mleka morajo pred vsako prodajo dobro premešati mleko v transportnih ali prodajnih posodah, ker pred oblastvi ne velja izgovor, da je odstotek masti znižan zaradi nepazljivosti.
Člen 27.
Posode in naprave, ki služijo za dobivanje, prevažanje, mešanje, hranjenje in predelovanje mleka, ne smejo biti iz bakra, medi, cinka, svinca in galvaniziranega železa ter morajo imeti tako obliko, da se dado lahko snažiti.
Posode je treba imeti v dobrem stanju in snažne ter •se ne smejo uporabljati za druge namene.
Prevozna sredstva (vozove, avtomobile itd.) je treba imeti v neoporečenem redu in snažnosti.
Člen 28.
Prostori, ki služijo za prodajo mleka, morajo biti prostrani in snažni, ne smejo se uporabljati za spalnice, za stanovanje in za pralnice.
Člen 29.
Blago, ki s čimer koli vpliva na kakovost, na duh, na okus mleka itd., se ne sme prodajati v istih prostorih, kjer se prodaja tudi mleko.
Člen 30.
Osebe, ki so okužene z nalezljivimi boleznimi, ne smejo biti zaposlene pri dobivanju, prodaji in razpečavanju mleka.
Člen 31.
Dovoljenja za prodajo specialnega mleka (za otroke in bolnike) smejo oblastva obče uprave prve stopnje dajati samo na osnovi pregleda pristojnega higienskega zavoda; lahko tudi izdajo na osnovi takega pregleda posebne predpise za gojenje krav, dobivanje in prodajo takega mleka.
Člen 32.
Za prodajo nepotvorjenega mleka, ki ima manj nego 2-3% masti, veljajo predpisi kakor za posneto mleko, to je da se smatra za posneto mleko.
Člen 33.
Sladka smetana (vrhnje) mora imeti najmanj 20%, stepena smetana pa najmanj 30% masti.
Člen 34.
Kisla smetana (vrhnje) mora imeti najmanj 20% masti.
Smetana mora pri prodaji imeti označbo svoje vrste, in sicer: sladka smetana, stepena smetana, in kisla smetana.
Člen 35.
Kefir, jogurt in slični proizvodi se smejo delati samo iz kuhanega mleka.
Člen 36.
Mlečne konserve morajo biti opremljene z napisom, iz katerega se more takoj razbrati, iz kakega mleka so
narejene (mleka ali posnetega mleka). Razen sladkorja se ne smejo uporabljati nikaka sredstva za konserviranje (očuvanje).
Vse tvornice, ki se bavijo s predelovanjem mleka (s pasteriziranjem, steriliziranjem mleka, proizvajanjem sira, sirovega masla, jogurta, kefira itd.), morajo imeti dovoljenje od oblastva obče uprave druge stopnje. Ta dovoljenja se izdajajo po predhodnem mnenju pristojnega bigi jenskega zavoda.
V prošnji je treba navesti in označiti vse prostore, ki služijo pri predelovanju mleka, vsa zbirališča in proda-jalnice.
Naknadno adaptirane prostore in prodajalnice je treba prijaviti po pristojnem higienskem zavodu oblastvu obče uprave druge stopnje.
Prepovedano je prodajati pasterizirano in sterilizirano mleko na odprtem tržišču.
Sir.
Člen 37.
Z izločevanjem raznih sestavnih delov s pomočjo sirčka ali s kisanjem kravjega mleka, smetane (vrhnja) in posnetega mleka ter z nadaljno predelavo se dobiva proizvod, ki se imenuje sir.
Sir iz mleka ostalih živali se mora označiti po vrsti živali: za ovčji sir, kozji sir itd., kolikor tak sir ne nosi svojega specialnega, obče znanega imena.
Člen 38.
Po vsebini masti razlikujemo: mastni, % mastni, % mastni, % mastni, m sicer sir zadnje vrste.
Sir mora obsegati najmanj:
pri mastnem siru . .	. . . .45%	masti
pri 'Vt	mastnem	siru	.... 35%	„
pri y>	mastnem	siru	. . . .25%	„
pri Vi	mastnem	siru	.... 15%	„
Siri, ki se dobivajo iz smetane (vrhnja) in pridejo pod tako označbo v trgovino, morajo imeti najmanj 50% masti.
Člen 39.
Siru slični proizvodi, kojih mast prihaja po manjem delu ali vobče ne prihaja iz kravjega mleka ali iz mleka drugih živali, se smejo prodajati samo pod označbo »umetni sir«.
Člen 40.
Dovoljeno je barvati sir z neškodljivimi barvami.
Člen 41.
Cela masa umetnega sira mora biti rdeče barvana.
Člen 42.
Glede izdelovanja, trgovine in prodaje umetnega sira veljajo isti predpisi kakor glede margarine.
Člen 43.
Sir, ki se prodaja, mora biti čist, ne sme imeti nenaravnega zgledanja, duha, barve in okusa. Ne sme biti pripravljen od mleka bolnih živali in ne sme imeti drugih rudninskih sestavin razen kuhinjske soli.
Sirovo maslo iu maslo.
Člen 44.
Pod označbo »sirovo maslo« se sme prodajati samo mast, pridobljena izključno iz kravjega mleka brez primesi drugih vrst masti.
Pod označbo »čajno sirovo maslo« se sme prodajati samo sirovo maslo čistega duha in okusa ter z manj nego 5% kisline.
Člen 45.
Sirovo maslo mora obsegati najmanj 80% masti. Člen 46.
Barvanje sirovega masla ni dovoljeno.
Člen 47.
Kuhinjska sol je (z vidno označbo) dovoljena primes, dokler so sredstva za konserviranje in ostale kemikalije prepovedane.
Člen 48.
Prepovedano je prodajati za ljudsko prehrano plesnivo, žarko ali drugače pokvarjeno sirovo maslo, ki ima več ko 18% kisline.
Sirovo maslo iz mleka krav, ki so bolne na slinavki in na parkljih, se sme prodajati samo za »maslo« (kuhano sirovo maslo).
Člen 49.
Blago, ki s čimerkoli vpliva na kvaliteto sirovega masla (na duh, okus itd.), se ne sme prodajati v istih prostorih, kjer se prodajo sirovo maslo.
Člen 50.
Prodajanje sirovega masla od hiše do hiše je prepovedano.
Člen 51.
Maslo je kuhano in potem ohlajeno sirovo maslo. Čisto maslo mora imeti najmanj 90% masti.
Člen 52.
Prepovedano je dajati v promet maslo:
1.	ki je pretvorjeno s pomočjo vode;
2.	ki je žarko.
Člen 53.
Prepovedano je barvati maslo z raznimi nedovoljenimi sredstvi.
Člen 54.
Potvorjeno je sirovo maslo ali maslo:
1.	kateremu je dodano drugih živalskih ali rastlinskih masti;
2.	v katerem je več nego 3% soli;
3.	v katerem je več nego 16% vode, oziroma pri maslu več nego 5% vode;
4.	kateremu je dodano tujih primesi za konservira-nje, kakor borove in salicilove kisline, formalina itd.;
5.	kateremu je dodano drugih tvorin, da se mu poveča teža n. pr. rudninskih tvarin, moke, škroba, zgnetenega krompirja in sira.
Zdravju škodljivo je sirovo maslo, oziroma maslo, ki je:
1.	prirejeno iz okuženega mleka;
2.	z dotiko bolnih oseb in zadržavanjem v bolniških prostorih okuženo s klicami bolezni;
3.	narejeno z nedovoljenimi sredstvi za konservira-nje (tuje masti in olja, sir, borova kislina, bencoinova kislina in sl.);
4.	hudo žarko, smrdljivo, plesnivo.
Margarina.
Člen 56.
»Margarina« so vse vrste masti za ljudsko prehrano, ki so po svoji konsistenci, zgledanju in barvi slične svežemu sirovemu maslu, pa se ne dobivajo izključno iz mleka.
Člen 57.
Samo s higienske strani neoporečne sirovine se smejo uporabljati za proizvajanje margarine.
Člen 58.
Ne sme se prodajati za ljudsko prehrano margarina z visoko stopnjo kisline, niti margarina, ki je žarka, plesniva ali drugače pokvarjena.
Člen 59.
Kuhinjska sol je z vidljivo označbo dovoljena primes, dokler so sredstva za konserviranje in ostale kemikalije prepovedane primesi.
Barvanje margarine z neškodljivimi barvami je dovoljeno, uporaba aromatičnih tvarin pa je pri proizvajanju (fabrikaciji) margarine prepovedana.
Člen 60.
Zaradi lažjega spoznavanja margarine mora 5 % celokupne teže masti v margarini tvoriti sezamovo olje.
Sezamovo olje se mora primešati v začetku že pri samem mešanju masti daljnega predelovanja (fabrika-cije).
Člen 61.
Dovoljeno je prodajati in uvažati margarino samo v obliki kocke, katere strani so visoke 1 decimeter.
Margarina mora biti zamotana v beli papir, na vsaki površini predpisane oblike pa mora stati s tiskanimi, črnimi al temnomodrim črkami označba »margarina«.
Ako je zapisano tudi kako trgovsko ime (izmišljeno ime) razen označbe »margarina«, potem se sme to trgovsko ime označiti le z manjšimi črkami, nego je napisana predpisana označba »margarina«.
Trgovsko ime (izmišljeno ime) ne sme biti sestavljeno iz besed: sirovo maslo, maslo, smetana, vrhnje, kajmak.
Člen 62.
V trgovinah in na ostalih krajih, kjer se prodaja margarina, mora biti postavljena na vidnem mestu ploča iz belega kartona ali emajla, na kateri je s črnimi ali temnomodrimi črkami napisana označba »Tukaj se prodaja margarina«.
Črke morajo biti najmanj 50 mm visoke in 10 mm široke.
Člen 63.
Prepovedano je v trgovini in na ostalih krajih, kjer se prodaja sirovo maslo, istočasno prodajati margarino.
Člen 64.
Prodajati margarino od hiše do hiše je prepovedano.
Člen 65.
Kdor hoče proizvajati margarino, mora dobiti za to privoljenje nadzornih oblastev, v kojih področju bi se imela otvoriti tvornica. V pismeni prošnji glede otvoritve tvornice je treba navesti vse prostore, v katerih bi se imela namestiti tvornica.
Tvornica mora nadalje otvoriti knjigo, kjer bodo nadzorni organi mogli vsak čas videti, katero vrsto sirovine, v kateri količini in od kod jo je dobila tvornica v predelovanje.
Ostale masti.
Člen 66.
Ostale strjene masti, ki služijo za prehrano, pa jim ne pripada niti označba »sirovo maslo« niti »margarina«, in kolikor so homogene sestave, je treba ustrezno označiti (za svinjsko mast, loj ali kokosovo mast itd.).
Ako je navedeno tudi kako trgovsko ime (izmišljeno ime), se sme trgovsko ime označiti samo z manjšimi črkami, nego je napisana predpisana označba.
Člen 67.
Kokosove masti morajo biti zamotane v beli papir. Na vidnem mestu omota mora biti napisana s tiskanimi črkami črne ali temnomodre barve označba »kokosova mast«.
Člen 68.
Zmesi masti, ki so po svoji konsistenci, videzu ali barvi slične svinjski masti ali maslu (kuhanemu sirovemu maslu), pa služijo za prirejanje, se morajo označiti z označbo »mast za pripravljanje hrane«.
Ako je napisano tudi kako trgovsko ime (izmišljeno ime), se sme to trgovsko ime označiti samo z manjšimi črkami, nego je napisana označba.
Trgovsko ime (izmišljeno ime) ne sme biti sestavljeno iz besed: sirovo maslo, smetana, vrhnje, kajmak ter buter.
Člen 69.
»Mast za pripravljanje hrane« se sme barvati z neškodljivimi barvami.
Pri rumeno barvani »masti za pripravljanje hrane« mora 5% celokupne masti tvoriti sezamovo olje.
Člen 70.
Sredstva za konserviranje, kemikalije in aromatične stvari razen kuhinjske soli so pri pripravi »masti za pripravljanje hrane« prav tako prepovedana kakor pri pripravljanju margarine.
Člen 71.
Vse posode, zaboji in kadi, v katerih prihaja »mast za pripravljanje hrane« v promet, morajo biti na dobro
vidnem mestu označene s predpisano označbo, napisano v rdeči barvi tako, da je velikost črk najmanj 40 mm.
Člen 72.
Določila glede margarine, navedena v členu 59. in 62., veljajo tudi za »mast za pripravljanje hrane«.
Člen 73.
Prepovedano je prodajati za ljudsko prehrano masti: zamazane, onečišćene z deli tkanin, žarke, plesnive ali drugače pokvarjene. Dovoljeno ni prodajati masti s previsoko stopnjo kisline.
Člen 74.
Proizvode industrije masti, ki se dobivajo s hidrira-njem olja s pomočjo katalizatorja, je treba označiti za hidrirane masti.
Homogene, hidrirane masti se smejo označiti tudi z imenom sirovine z dodatkom »hidrirano« (n. pr. hidri-rano sezamovo olje, itd.).
Zmesi takih masti se smejo prodajati samo z označbo »masti za pripravljanje hrane«.
Hidrirane masti morajo imeti normalen videz, barvo, duh ter ne smejo imeti več nego 2% kisline.
Določila, navedena v členu 58, 60, 64 in 65, veljajo tudi za hidrirane masti.
Olja.
Člen 75.
Olja, ki služijo za hrano, se morajo označiti, ako so enakomerna, to je, ako sestoje iz ene vrste olja, po
— 20
imenu sirovine, iz katere se dotično olje dobiva, n. pr. olivno olje, sezamovo olje, bučno olje itd.
Člen 76.
Zmesi olja se smejo prodajati samo z označbo >Olje za pripravljanje hrane«.
Člen 77.
Olivno olje, pomešano z drugimi olji, se ne sme prodajati z označbo »olivno olje«. Posode, v katerih prihajajo razne vrste olja v prodajo ali v katerih se hrani v skladišču, se morajo na vidnem mestu v zmislu člena 74. po predpisu označiti tako, da so črke najmanj 20 mm visoke.
Pri podrobni prodaji, t. j. v steklenicah do enega litra, zadošča po predpisu označena etiketa.
Člen 78.
Prepovedano je prodajati za ljudsko hrano žarka olja s tako stopnjo kisline, ki se po okusu čuti, ali drugače pokvarjena olja.
Člen 79.
Trgovina z oljem od hiše do hiše je prepovedana.
Moka, žito, kruh in ostalo pecivo.
Člen 80.
Moka je pšenična, ržena in koruzna. Ostale vrste moke (ječmenova, ovsena, riževa, prosena, ajdova, kakor tudi moka leguminoz) prihajajo redkeje v promet.
Člen 81.*
Po uzansah za trgovino z moko so določeni za pšenično moko tipi: št. 00 in 0 (moka za pecivo), št. 2, (moka za kuhanje); št. 4 (krušna moka prve vrste); št. 6 (krušna moka druge vrste); št. 7 (krušna moka tretje vrste); št. 8 (krmilna moka).
Člen 82.
Mešanje moke različnih žitaric in leguminoz je dovoljeno samo z natančnim opisom sestavnih delov in mer, v katerem se je mešalo.
Člen 88.
Moka in žito ne sme biti kislo, črvivo, žarko ali drugače pokvarjeno, onečiščeno ali imeti v sebi primesi rudninskega, rastlinskega ali živalskega značaja, posebno pa ne sme biti snetljivo, črvivo in mora biti brez ljuljke.
Člen 84.
Dovoljeno je poliranje žitaric (riža in ječmena) z neškodljivimi rudninskimi tvarinami do 0-2%. Barvati žito, leguminoze in moko ni dovoljeno.
* Ta člen je bil s popravkom ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje S. br. 16293 z dne 29. julija 1930., objavljenim v »Službenih novinah« št. 178/LXVI z dne 7. avgusta 1930., izpremenjen in se glasi:
Člen 81.
Po uzansah za trgovino z moko so določeni za pšenično moko tipi: št. Ogg in Og (moka za pecivo), št. 2 (moka za kuhanje), št. 4 (krušna moka prve vrste), št. 5 (pšenična moka), št. 6 (krušna moka druge vrste), št. 7 (krušna moka tretje vrste, št. 8 (krmilna moka).
Za pripravljanje kruha in peciva se sme uporabljati samo dobra, nepokvarjena moka.
Člen 86.
Kruh ne sme biti kisel ali plehek ter mora biti dobro izpečen.
Razen kuhinjske soli niso dovoljene nikake rudninske primesi.
Prepovedano je prodajati pokvarjen kruh ali pecivo.
Člen 87.
Ako se kruh ali pecivo pripravlja iz zmesi moke, tedaj je treba sestavne dele točno označiti.
Primes riževe ali koruzne moke in slada je, ako je manjša nego 5%, dovoljena tudi brez označbe.
Člen 88.
Za peciva se ne smejo uporabljati trgovska imena (izmišljena imena), ki ne ustrezajo kvaliteti peciva in bi mogla kupca zavesti v zmoto. Na pr.: mlečno pecivo mora biti v resnici z mlekom narejeno.
Člen 89.
Kruh (razen peciva in specialnih vrst kruha, ki prihajajo v trgovino v manjši teži nego pol kg), se sme prodajati samo v kosih (štrucah) po %, 1, 1%, 2, 2 K in 3 kg.
Razlika med predpisano težo v členu 89. in resnično težo sme znašati pri svežem kruhu največ 3%, pri starem kruhu pa največ 5%.
Člen 91.
Prepovedano je za oslajanje peciva uporabljati saharin in ostala umetna sladila.
Člen 92.
Pekarne, skladišča za moko in trgovine kruha in peciva vseh vrst se morajo dobro zračiti in morajo biti snažna. Ne smejo se uporabljati za spalnice in za stanovanje.
Člen 93.
Kruh se mora pripravljati in prodajati v največji snažnosti.
Osebe, ki so okužene z nalezljivimi boleznimi, se ne smejo zaposliti pri pripravljanju in prodaji ter razpečavanju kruha in peciva.
Blago, ki bi s čimer koli vplivalo na kakovost, na duh in okus kruha ali peciva, se ne sme prodajati v istih prostorih, kjer se prodaja kruh ali pecivo.
Člen 94.
Korita za testo in ostalo pekarsko orodje ne sme biti iz cinka niti iz pocinkane pločevine.
Člen 95.
Prepovedano je prodajati barvani kruh ali pecivo
Droži (kvas) morajo biti sveže, brez primesi in brez sredstva za konserviranje (očuvanje).
Člen 97.
Pecivo, ki se pripravlja z jajcem (in ki se prodaja pod tako označbo), mora imeti najmanj 150 g vsebine jajca na 1 kg.
Pri pripravljanju takega peciva je treba uporabljati vedno celo vsebino jajca (beljak in rumenjak).
Člen 98.
Na originalnem omotu zavoja peciva se mora vedno označiti lastnik tvornice ali prodajalec.
Jajca in konserre jajc.
Člen 99.
Z označbo »jajce« se sme prodajati samo kokošje jajce. Jajca ostale perutnine se morajo označiti po vrsti živali (gosje jajce, račje jajce itd.).
Člen 100.
Sveža jajca so samo jajca, ki razen snaženja niso predelana na drug način.
Jajca, ki se imajo v hladnih skladiščih, v apnu, v vodenem steklu ali slično, je treba že po načinu kon-serviranja (očuvanja) vidno označiti. Način konservira-nja je treba označiti tudi na omotu in zabojih (posodi), v katerih so taka jajca.
Člen 101.
Prepovedano je prodajati za hrano pokvarjena jajca.
Člen 102.
Konserva jajc, pripravljena s sušenjem cele vsebine jajca ali samo beljakovine ter rumenjaka, mora ustrezati sušini jajca, oziroma beljakovine ali rumenjaka.
Člen 103.
Pri pripravljanju konserv jajc ni dovoljeno uporabljati sredstva za konserviranje (čuvanje).
Člen 104.
Preparate, ki niso pripravljeni izključno iz jajca, ni dovoljeno prodajati z označbo surogat jajc (nadomestilo).
Sadje, zelenjava, gobe in konserve sadja in zelenjave.
Člen 105.
Prodajati sadje, ki je nagnito, plesnivo, smrdljivo ali ki kaže kake drugačne znake razpadanja, ni dovoljeno.
Prepovedano je prodajati nezrelo sadje, razen z označbo »sadje za vkuhavanje«.
Člen 106.
Prodajati zelenjavo, ki je nagnila, plesniva, smrdljiva ali ki kaže kake drugačne znake razpadanja, ni dovoljeno.
Člen 107.
Gobe, ki služijo za hrano, ne smejo biti strupene ali sumljive. Ako se prodajajo v svežem stanju, ne smejo biti uvele, nagnile, od črvov in mrčesa razjedene.
\
Suho sadje se ne sme prodajati, ako je zažgano, plesnivo ali drugače pokvarjeno.
Člen 109.
Pri pripravljanju suhe zelenjave in sadja so dovoljene primesi kuhinjska sol in sladkor, ostala sredstva za konserviranje pa so prepovedana.
Člen 110.
Pri pripravljanju sadja in zelenjave je prepovedano uporabljati saharin in ostala umetna sladila.
Razen alkohola, olja, octa, dišav, kuhinjske soli ter sladkorja niso dovoljena nikaka sredstva za konserviranje. Salicilna kislina se sme dovoliti samo v razmerju 100 mg na 1 kg.
Člen 111.
Pri zelenih konservah zelenjave je dovoljena primes bakrenih soli, in sicer največ 100 mg na 1 kg celokupne vsebine konserve.
Člen 112.
Pokvarjene konserve sadja in zelenjave, zlasti pa konserve, ki imajo izbočene pločevinske škatle, se morajo odstraniti iz prometa in trgovine (po potrebi tudi zapleniti).
Člen 113.
Notranja stran kovinskih posod za kumare in ostalo zelenjavo, ki se konservira z octom ali razsol jo (slanico), mora biti dobro emajlirana.
Med in umetni med.
Člen 114.
Z označbo »med« je dovoljeno prodajati samo čisti med čebel.
Proizvod, ki se dobiva, ako se čebele hranijo s sladkorjem ali s tvarinami, ki vsebujejo sladkor, je treba označiti »med čebel, hranjenih s sladkorjem« in izpisati s temno rdečimi črkami tako, da so črke najmanj 20 mm visoke.
Člen 115.
Posode, v katerih se prodaja inozemski med (uvožen), morajo imeti na vidnih mestih označbo »inozemski med«, izpisano s temnimi črkami tako, da so črke najmanj 15 mm visoke.
V fakturah, ki se nanašajo na inozemski med, je treba vedno navesti tudi izvor meda.
Člen 116.
Mešanje inozemskega meda z domačim je prepovedano.
Člen 117.
Pri spravljanju meda v posode je treba poleg kemijske sestave paziti tudi na izgled, duh in okus.
Člen 118.
Prepovedano je prodajati skisani ali drugače pokvarjeni med.
Med, ki je zavrel, ni dovoljeno prodajati na drobno.
Ćlen 119.
Prodajati med, ki ima več nego 25% vode, ni dovoljeno.
Člen 120.
Prepovedano je trgovati z medom, ki je barvan, potvorjen z raznimi primesni, kakor s škrobom, škrobnim sirupom, sredstvi za konserviranje (očuvanje) itd.
Člen 121.
Prodajati se sme tudi med v satovju, ako je brez stanic, ki služijo za razplod, in ako ni drugače onečiščen.
Člen 122.
Prepovedano je trgovati s sladkornimi proizvodi, ki so po svojem izgledu, konstrukciji in barvi slični medu (umetni med).
Sladkor, slaščice (slaščičarsko in medarsko blago), marmelade, sadni sokovi in sirupi.
Člen 123.
Sladkor (pesni sladkor in sladkor sladkorne trstike) ne sme obsegati nikakih primesi.
Člen 124.
Škrobni sladkor, škrobni sirup in invertni sladkor ne smejo vsebovati:
1.	saharina in ostalih umetnih sladil;
2.	nikake primesi in onečiščenja (razen tistih primesi, ki prihajajo iz dobivanja samega).
Pri škrobnem sladkorju in škrobnem sirupu je dovoljen dodatek največ 40 mg žveplene kisline na 100 g sladkorja ali sirupa.
Proizvodi, ki so močneje žveplani, se ne smejo prodajati za neposredno potrošnjo (konsum), temveč se smejo uporabljati samo za daljno priredbo živil z vidno označbo količine dodane žveplene kisline. Dodajati žvepleno kislino invertnemu sladkorju je prepovedano.
Člen 125.
Slaščice (slaščičarsko in medarsko blago) kakor tudi sadje v sladkorju se ne sme barvati z barvami, ki so škodljive za ljudsko zdravje. Primesi tvarin za doseganje večje teže, za zdravje škodljivih sladil (saharin, dulcin itd.) niso dovoljene.
. Člen 126.
Prepovedano je prodajati skisano, plesnivo, z živalimi onesnaženo ali drugače pokvarjeno medarsko in slaščičarsko blago.
Člen 127.
Medarsko in slaščičarsko blago se ne sme prodajati pod imenom, ki bi moglo kupca zavesti v zmoto, t. j. pod označbo »medenjaki« je dovoljeno prodajati samo slaščice, ki so pripravljene z medom itd.
Člen 128.
Glede posod in orodja pri pripravljanju in prodajanju medarskega in slaščičarskega blaga veljajo določila člena 94.
‘30
Člen 129.
Omoti, v katerih prihajajo slaščice v trgovino, kakor tudi papirji, ki služijo za podlago pri peki, morajo ustrezati higienskim zahtevam.
Člen 130.
Pri pripravljanju marmelade je prepovedano uporabljati tvarine, ki vsebujejo škrob, umetna sladila, umetne sadne ekstrakte, za zdravje škodljive barve, sredstva za zgoščevanje.
Člen 131.
Ako je marmelada pripravljena iz polsuhega ali suhega sadja, se mora to vidno označiti.
Člen 132.
Prepovedano je prodajati razkrojene, plesnive marmelade, razkrajajoče se marmelade ali marmelade, ki so onečišćene z organsko ali rudninsko nesnago.
Člen 133.
Prepovedano je dodajati rudninske kisline, umetne sadne ekstrakte, umetna sladila ter sredstva za konser-viranje (razen sladkorja), sadnim esencam in esencam za sirupe in limonade.
Člen 134.
Za priredbo sirupov, ki nosijo ime kakega sadja, se sme uporabljati samo sok sadja in sladkorja.
Za pripravljanje ostalih specialnih sirupov in gre-nadine, ogrejot itd. se smejo uporabljati razen sladkornega sirupa samo tvarine, ki so za pripravo potrebne.
Za pripravljanje specialnih sirupov se sme namesto pesnega sladkorja in sladkorja sladkorne trstike uporabljati škrobni sirup tei škrobni in invertni sladkor.
Člen 135.
Sadni sokovi, esence za sirupe in limonade ne smejo biti pokvarjeni in ne smejo imeti za zdravje nevarnih rudninskih in organskih nesnag.
Umetne kisline (sifoni, soda-vode) in limonade.
Člen 136.
Voda, ki se uporablja za pripravljanje umetnih slatin in limonad, mora ustrezati zahtevam čiste pitne (studenčne) vode.
Ölen 137.
Dovoljeno je uporabljati za impregniranje vode samo čisto ogljikovo kislino (ogljikov dvokis). Ako se ogljikova kislina razvija na mestu samem, potem jo je dovoljeno razvijati samo iz kemikalij, ki so brez arzena, razviti plin pa mora iti najmanj skozi dve pralioi (posodi, v katerih se plini očistijo). Kemikalije, ki služijo za razvijanje ogljikovega dvokisa, se morajo hraniti v posebnem prostoru.
Člen 138.
Z označbo >limonada< je treba razumeti pijačo, ki se dobiva z mešanjem umetnih slatin s sadnimi sirupi, rastlinskimi sirupi, organskimi kislinami in esencami, nadalje z impregniranjem sirotke, mleka itd. z ogljikovo kislino s primesjo sladkorja ali brez nje.
Člen 139.
Sladkor, sadni sirupi, esence in sirupi, ki se uporabljajo pri pripravljanju limonade, morajo ustrezati zahtevam, navedenim v členu 123., 124., 133., 134. in 135.
Člen 140.
Prepovedano je uporabljati pri pripravljanju limonade: rudninske kisline, sredstva, ki povečajo penjenje, sredstva za konserviranje, za zdravje škodljive barve in umetna sladila (saharin, dulcin itd.). Barvanje z neškodljivimi barvami je dovoljeno.
Vsa določila veljajo tudi za bonbone.
Člen 141.
Limonade, ki imajo ime kakega sadja, se smejo pripravljati samo iz sadnega sirupa in umetne kisline.
Člen 142.
Umetne kisline in limonade ne smejo biti motne, plesnive, smrdljive ali drugače pokvarjene; tudi ne smejo biti onečiščene s kovinskimi spojinami, ki so zdravju nevarne.
Člen 143.
Umetne kisline in limonade se smejo prodajati samo v steklenicah. Na steklenicah se mora vidno označiti firma tvornice in lastnika trgovine.
Steklenice tuje firme se ne smejo uporabljati, razen ako se ime in firma ne pokrije z novo etiketo.
Člen 144.
Prostori, v katerih se pripravlja umetna kislina ali limonada, morajo biti svetli, zračni, morajo imeti pod
iz trdega materiala (cementa, betona, kamna), z dobrim odtokom za vodo. Ti prostori se ne smejo rabiti za spalnice, za stanovanje, za pralnice in kuhinje.
Vsaka tvornica mora imeti naprave, s katerimi se morejo prazne steklenice higiensko čistiti.
Steklenice se morajo napolnjevati v največji snažnosti.
Člen 145.
Cevi in deli aparatov za dobivanje rudninskih vod, ki pridejo v dotiko ali skozi katere gre ogljikova kislina, smejo biti samo iz čistega kositra ter dobro poko-sitrenega bakra in medi.
Sestavni deli teh aparatov ne smejo biti iz svinca ali iz kovine, ki vsebuje svinec, razen posode, v kateri se razvija ogljikova kislina.
Člen 146.
Aparati za dobivanje rudninskih vod morajo biti opremljeni z varno napravo proti nezgodam.
Člen 147.
Kovinske glave sifonskih steklenic, kolikor pridejo v dotiko z vodo, nasičeno z ogljikovo kislino, ne smejo vsebovati več nego \% svinca.
Obroči, ki služijo za zatvarjanje steklenic, morajo biti iz gume, ki ne vsebuje svinca.
Člen 148.
Vse tvornice, ki se bavi jo s pripravljanjem umetne kisline in limonade, morajo prositi za pismeno privoljenje pristojnih nadzornih oblastev, v katerih področje spadajo.
V prošnji je treba navesti in označiti vse prostore, ki služijo pri pripravljanju navedenih proizvodov. Naknadno adaptirane prostore je treba pismeno prijaviti istim oblastvom.
Člen 149.
Ostale brezalkoholne pijače, ki ne spadajo med limonade, brezalkoholna vina, brezalkoholna sadna vina ali brezalkoholno pivo, ne smejo vsebovati rudninske kisline, sredstva za konserviranje (očuvanje) ter za zdravje škodljivih barv.
Izmed organskih kislin so dovoljene: vinska, citronska in mlečna, dokler je oksalna kislina prepovedana.
Alkohola smejo vsebovati največ \%.
Člen 150.
Te pijače ne smejo vsebovati umetnih sladil in morajo imeti na vidnem mestu označbo »brzalkoholna pijača«; ta označba ne sme biti izpisana z manjšimi črkami nego trgovsko (izmišljeno) ime.
Člen 151.
Določila, navedena v členu 141., veljajo tudi za te pijače.
Pivo.
Člen 152.
Pivo, ki se daje v promet, mora biti zdravo ter za užitek ljudem prikladno.
Člen 153.
Prepovedano je prodajati pivo:
1.	ki zavdarja ali ki je kiselkasto;
2.	kd je plesnivo;
3.	ki je motno;
4.	ki preostaja v sodu po točenju, ali ki se prelije iz steklenice;
5.	ki je s pomočjo nedovoljenih sredstev konservi-rano (salicilne, bencolne kisline, kalcijev ali natrijev bisulfat itd.).
Člen 154.
Škodljivo je pivo:
1.	ki vsebuje več nego 0‘016 grama žveplene kisline v enem litru ali je pripravljeno z raznimi sredstvi za konserviranje;
2.	ki ostaja v čašah gostov, oziroma pivo, ki se meša s takimi ostanki;
3.	ki se preliva pri polnjenju čaš in steklenic, oziroma pivo, ki se meša s takim pivom;
4.	nevtralizirano pivo, čigar kislina se naredi z raznimi sredstvi neobčutna.
Člen 155.
Za pokvarjeno pivo se smatra:
1.	kislo pivo, oziroma pivo, ki kaže znake kvarjenja;
2.	motno pivo, odnosno pivo, ki oddaja zopern okus;
3.	pivo, ki ostaja po točenju v sodih.
člen 156.
Zdravju škodljivo, oziroma pokvarjeno pivo se mora uničiti. Ostalo pivo, ki ne ustreza gornjim določilom, se mora odstraniti iz prometa in po možnosti uporabiti za napravo octa, oziroma se mora uničiti.
Dišave.
Člen 157.
Vse dišave, ki prihajajo v trgovino, morajo biti prikladne za užitek ljudem ter ne smejo biti pokvarjene.
Člen 158.
Prepovedano je dišave potvarjati, bodisi v zmletem, bodisi v celem stanju.
Člen 159.
Prepovedano je dišavam dodajati sredstva, ki pove-čavajo njihovo težo.
Člen 160.
Prepovedano je barvanje dišav z raznimi barvami, bodisi v celem bodisi v zmletem stanju.
Člen 161.
Prepovedano je potvarjati dišave z raznimi njim sličnimi surogati ali sličnimi proizvodi.
Člen 162.
Prepovedano je prodajati in potvoriti cimet s takozvanim ekstrahiranim cimetom.
Člen 163.
Dišave, ki ne ustrezajo tem predpisom, se morajo zapleniti in uničiti.
člen 164.
Trgovec mora hraniti originalne fakture o dišavah ter jih na zahtevanje izročiti oblastvu.
Kava.
Člen 165.
Prepovedano je prodajati kavo v potvorjenem stanju.
Člen 166.
Prepovedano je prodajati kavo v sirovem stanju, ki bi bila barvana s kakršnimikoli barvami.
Člen 167.
Prepovedano je prodajati kavna zrna pod takimi imeni ali označbami krajev, iz katerih ne izvirajo.
Člen 168.
Prepovedano je prodajati razne surogate z označbo prave kave.
Člen 169.
Prepovedano je praženo kavo potvoriti s sličnimi ji surogati in take surogate spravljati v promet kot kavno zrnje.
Člen 170.
Potvorbe se morajo zapleniti in uničiti.
Čaj.
Člen 171.
Prepovedano je čajno listje finejše vrste potvoriti z raznimi primesmi slabše vrste, kakor tudi pridodajati pravemu čaju tuje listje ali že rabljeni čaj posušiti in nanovo prodajati.
Člen 172.
Prepovedano je čajnemu listju dodajati sredstva, s katerimi se povečava njegova teža.
Člen 173.
Prepovedano je barvanje čajnega listja z raznimi nedovoljenimi barvami.
Člen 174.
Prepovedano je prodajati razne surogate za čajno listje.
Člen 175.
Trgovec mora hraniti fakturo o čajnem listju, ki ga ima na zalogi, ter jo na zahtevanje pokazati nadzornim organom.
Člen 176.
Potvorbe ali napačno označene vrste čaja se morajo zapleniti in uničiti.
Kakao in čokolada.
Člen 177.
Prepovedano je prodajati kakao, ki je potvorjen z moko, kokosovimi lupinami, dekstrinom ali sličnimi sredstvi.
Člen 178.
Prepovedano je umetno barvati kakao z raznimi barvami.
Člen 179.
Prepovedano je prodajati razne surogate kakaoa z napačnimi označbami.
Člen 180.
Vsi razni surogati kakaoa morajo imeti točno označbo, iz česa izvirajo in koliko odstotkov imajo pravega kakaoa.
Člen 181.
Čokolada, ki prihaja v trgovino, mora biti prikladna za užitek ljudem.
Člen 182.
Prepovedano je barvati čokolado z raznimi barvami, ki so škodljive za zdravje.
Člen 183.
Potvorbe se morajo zapleniti in uničiti.
Ribe, raki in žabe.
Člen 184.
Na tržišče je dovoljeno donašati samo take ribe. rake in žabe, ki so zdrave in prikladne za užitek ljudem.
Člen 185.
Prepovedano je prodajati take ribe, rake in žabe. ki bi bile stare in smrdljive.
Člen 186.
Prepovedano je dajati v promet tako ribo, ki je bila ubita z dinamitom ali z drugimi raznesili, kakor tudi tako, ki bi bila zastrupljena in vjeta z nedovoljenimi sredstvi.
Člen 187.
Ribe, ki se nudijo na prodajo, se morajo prodajati po teži, in tista stran tehtnice, na katero pride riba. mora biti iz pletene žice z okenci po 1 cm.
Člen 188.
Prepovedano je, ob času prodaje polivati tržišča z vodo, ki služi za umivanje rib.
Člen 189.
Pri sekanju ribe se morajo ostanki pospraviti in odnesti s tržišča. Prepovedano je odpadke metati pod klop ali v posode, v katerih se umivajo ribe.
Ribje konserve.
Člen 190.
Prepovedano je prodajati take ribje konserve, ki so pokvarjene, stare in za užitek ljudem neprikladne.
Člen 191.
Prepovedano je dajati v promet ribje konserve, ki so konservirane z raznimi sredstvi, ki so škodljiva ljudskemu organizmu.
Člen 192.
Prepovedano je prodajati ribje konserve, ki so barvane z raznimi nedovoljenimi barvami, zlasti z barvami, ki so škodljive človeškemu organizmu.
Člen 193.
Prepovedano je prodajati ribje konserve, spravljene v škatlicah, ki vsebujejo več nego 3% svinca.
Člen 194.
Prepovedano je prodajati ribje konserve, ki vsebujejo večje količine dišav z ostrim vonjem, ki imajo namen, da se prikrije razkrajanje in gniloba.
Člen 195.
Prepovedano je dajati v promet ribje konserve, ki so v razkrajanju.
Člen 196.
Vse ribje konserve morajo imeti označbo, katere vrste so, in označbo, od katere firme prihajajo.
Člen 197.
Ribje konserve, ki ne ustrezajo tem določilom, se morajo zapleniti in uničiti.
Kaviar.
.	Člen 198.
Kaviar, ki prihaja v promet, mora biti svež in za užitek ljudem prikladen.
Člen 199.
Prepovedano je potvarjati kaviar s sagom, oljem, buljonom, pivom, njim sličnimi potvorbami, kakor tudi z barvanjem itd.
Člen 200.
Prepovedano je prodajati tak kaviar, ki je nenaravno kisel in žark, to je v razkrajanju, ali plesniv.
Člen 201.
Kaviar, ki bi bil popačen ali ki bi bil drugače pokvarjen ter za užitek in zdravje škodljiv, se mora zapleniti in uničiti.
Droži in kvas.
Člen 202.
V promet je dovoljeno dajati samo take droži ali kvas, ki niso potvorjene.
Člen 203.
Prepovedano je dajati v promet take droži ali kvas, ki so zmes pravih droži in pivskega kvasa.
Člen 204.
Prepovedano je dajati v promet tako vrsto droži, ki je potvorjena s škrobom.
Člen 205.
Prepovedano je dajati v promet take vrste droži ali kvasa, ki so v nenormalnem vretju ali v razkrajanju.
Člen 206.
Prepovedano je dajati v promet taka sredstva in preparate, ki naj bi bili surogat droži ali kvasa, pa so škodljivi za užitek ljudem.
Člen 207.
Prepovedano je drožem ali kvasu dodajati taka sredstva, ki imajo namen povečati težo.
Člen 208.
Droži je dovoljeno prodajati samo v pekarskih pro-dajalnicah ter v lokalih za prodajanje živil. V lokalih kake druge vrste je prepovedano prodajati droži.
Člen 209.
Droži se morajo imeti poleti in pozimi na suhem kraju pod steklenim zvonom.
Člen 210.
Droži se morajo izključno prodajati na tehtnico, odrezek pa se mora zamotati v pergamentni papir.
Člen 211.
Prepovedano je zamotavati odrezke droži v časniški papir.
Člen 212.
Droži, ki ne ustrezajo gornjim določilom, se morajo zapleniti in uničiti.
Ocet.
Člen 213.
Ocet, ki prihaja v trgovino, se deli na namizni ocet, ki mora imeti najmanj 4% octove kisline, ocet z najmanj 7—10% octove kisline ter ootovo esenco z najmanj 60% octove kisline.
Člen 214.
Prepovedano je ocet ali octovo esenco barvati z barvami, ki so zdravju škodljive.
Člen 215.
Prepovedano je dajati v promet ocet, ki:
1.	vsebuje razne usedline ali po katerem plavajo octove glivice ali črviči;
2.	ki je potvorjen s svobodnimi rudninskimi kislinami, kakor tudi s tujimi organskimi ali anorganskimi kislinami in vobče s sredstvi, ki so njim slična;
3.	ki ima tuj okus ali vonj;
4.	kateremu je dodan poper, paprika itd., njihov dodatek pa ni posebej označen;
5.	ki je barvan z raznimi barvami.
Člen 216.
Prepovedano je imeti ocet v takih posodah, ki so iz bakra, rumene medi, pa če so tudi to samo zapore ali pipe, kakor tudi iz zlitine, ki ima v sebi več nego 3% svinca.
Člen 217.
Vse priprave, ki služijo pri prodaji octa, morajo biti v največji snažnosti in ne smejo služiti za nobeno drugo svrho.
Člen 218.
Potvorbe se morajo zapleniti in, kolikor se morejo uporabiti za tehniške namene, se morajo prodati pod nadzorstvom pristojnih organov.
Člen 219.
Pod imenom vinskega octa se sme dajati v promet samo proizvod octovega vretja vina in vina od tropin, in sicer, ako ta proizvod ni pokvarjen in ako vsebuje najmanj \% octove kisline. Določila členov 214. do 218. veljajo tudi za vinski ocet.
Tehtnice, mere in priprave za merjenje.
Člen 220.
Vse mere ter vobče vse naprave, ki služijo kot pomožno sredstvo za odmerjanje živil, morajo biti mero-skušene in povsem snažne pri uporabi.
Člen 221.
Prepovedano je nporabljati razne priprave za merjenje za katerikoli drugi namen, nego za katerega je priprava namenjena.
Gostilne in krčme.
Člen 222.
Vsaka gostilna ali krčma mora biti v najveeji snažnosti in redu.
Člen 223.
Prepovedano je pljuvati na pod; za to se morajo v vsakem kotu namestiti pljuvalniki, ki se vsak dan snažno umijejo. Prepovedano je dovajati pse v lokale.
Člen 224.
V	vsaki gostilni ali krčmi mora biti viden napis: strogo je prepovedano pljuvati na pod.
Člen 225.
V	vsaki krčmi ali gostilni se mora pod vsak čas, ko se zaprö, snažno umiti.
Člen 226.
Mize in stoli morajo biti snažni. Nepolirane površine se morajo vsak dan ribati.
Člen 227.
Pribor, kakor vilice, noži, čaše, steklenice, krožniki morajo bit v največji snažnosti, v redu in nepoškodovani.
Člen 228.
Kuhinja mora hiti v naj večji snažnosti in redu in prepovedano je imeti v kuhinji odpadke in tkzv. pomije. Na oknih kuhinje morajo biti pritrjene mreže iz organ-tina ali žice, da se prepreči dolet letečemu mrčesu (muhe) v kuhinjo. V kuhinji ne sme nikdo spati in v njej se ne sme imeti nikaka obleka ali obutev. Pomije se ne smejo imeti v bližini kuhinje, temveč dalje od nje in posoda za pomije mora biti dobro pokrita, da ne za-vdarja in da brani pristop muham.
Člen 229.
Razno posodje, ki služi za pripravljanje jedil, mora biti v največji snažnosti ter dobro glazirano.
Člen 230.
Prepovedano je uporabljati pri pripravljanju jedil bakreno, medeno ali cinkasto posodje, kakor tudi njihove zlitine. Uporaba medenih posod za priredbo tkzv. snega in možnarjev ni prepovedana, toda zahteva se, da so nepokvarjene in snažne. Bakreno in cinkasto posodje se sme uporabljati, ako je prevlečeno z ustrezajočo plastjo kositra.
Člen 231.
Pisoarji in stranišča morajo biti čista in razkužena, stranišča za veliko ptrebo pa morajo biti zaklenjena, ključ pa mora biti na prikladnem in vidnem mestu; vsak dan se morajo snažiti in razkuževati.
Člen 232.
Kleti morajo biti v največji snažnosti in redu. Prepovedano je imeti v kleti, v kateri se hrani vino, še tudi
druga živila. Ako je v kleti priprava za pomivanje sodov, mora biti klet betonirana.
Člen 233.
Strežno osebje mora biti zdravo in snažno. Osebje se mora pred nastopom službe zdravniško pregledati in ta pregled se mora obdobno ponavljati.
Pregled trgovin za živila.
Člen 234.
Trgovine z živili morajo biti zračne, svetle, snažne in proste vsakega mrčesa. V branjarijah se ne sme stanovati.
Člen 235.
Prepovedano je v trgovinah z živili pušiti, kakor tudi na pod pljuvati.
Člen 236.
Predmeti, ki imajo neprijeten duh, kakor petrolej, razne paste za čevlje, milo itd. se morajo imeti ločeno od drugih živil.
Člen 237.
Vse, kar je izpostavljeno prahu in muham, pa služi takoj za hrano, se mora začititi s posebnimi napravami.
Člen 238.
Prav tako se morajo zaščititi vsa taka živila, ki se lahko skvarijo in ki postanejo hitro žarka.
Člen 239.
Trgovine z živili se morajo dnevno snažiti od prahu, podi za umivanje se morajo dobro umiti, parkete pa dobro z oljem namazati.
Člen 240.
Pri slabem vremenu se mora po podu posuti žago-vina, ki se mora zvečer odstraniti.
Člen 241.
Prepovedano je razstavljati med vrati ali pred pro-dajalnico samo moko, žito, krompir, čebulo itd.
Člen 242.
Živila, ki služijo takoj za jed, se morajo imeti v posebnih omaricah ali pod steklenim zvonom ali pod mrežico iz žice.
Člen 243.
Tehtnice, uteži in razne žlice, noži, kladviči, sekirice, razne pločevinaste mere, kakor tudi ves ostali pribor, ki služi pri prodaji, mora biti snažen in služiti samo v svrho, za katero je namenjen.
Kazenska določila.
Člen 244.
Kdor se pregreši zoper določila tega pravilnika, se kaznuje po predpisih § 22. in 23. zakona o nadzorstvu nad živili, oziroma § 68. zakona o notranji upravi.
Člen 245.
Ta pravilnik velja od dne razglasitve v »Službenih novinah«.
S. broj. 10.691/30, 3. junija 1930.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje: Nikola Preka s. r.
Kazalo
Pravilnik o natančnejših določilih za izvrševanje zakona o nadzorstvu nad živili.
Stran
I.	poglavje:	Obči del...................................1
II.	poglavje:	Mleko...................................6
III.	poglavje:	Sir.......................................11
IV.	poglavje:	Sirovo maslo in	maslo.............13
V.	poglavje:	Margarina.................................15
VI.	poglavje:	Ostale masti .............................17
VII.	poglavje:	Olja......................................19
VIII.	poglavje:	Moka, žito, kruh in ostalo	pecivo . .	20
IX.	poglavje:	Jajca in konserve jajc....................24
X.	poglavje:	Sadje, zelenjava,	gobe in	konserve	sadja
in zelenjave...........................25
XI.	poglavje:	Med in umetni med.........................27
XII.	poglavje:	Sladkor, slaščice	(slaščičarsko in	medar-
sko blago), marmelada, sadni sokovi in sirupi..............................28
XIII.	poglavje:	Umetne kisline	(sifoni,	soda-vode)	in
limonade ..............................31
XIV.	poglavje:	Pivo.....................................34
XV.	poglavje:	Dišave....................................35
Stran
XVI.	poglavje: Kava .....................................36
XVII.	poglavje: Čaj........................................37
XVIII. poglavje: Kakao in čokolada.............................38
XIX.	poglavje: Ribe, raki in žabe........................39
XX.	poglavje: Ribje konserve............................40
XXI.	poglavje: Kaviar....................................41
XXII.	poglavje: Droži in kvas..............................42
XXIII. poglavje: Ocet......................................... 43
XXIV.	poglavje: Tehtnice, mere in	priprave za merjenje 44
XXV.	poglavje: Gostilne in krčme..........................45
XXVI.	poglavje: Pregled trgovin za živila...................47
XXVII. poglavje: Kazenska določila.............................48
'





Slovanska knjižnica
6 K M
B 2882
66009015885
COBISS e
J
!
i
f