ZA DOBRO REFORMO UCITELJSKE IZOBRAZBE. Z ozirom na vladno namero reorganizas cije učiteljišč, z ozirom na avstrdjski načrt učiteljske izobrazbe, obravnavan po g. ra-v* natelju Kaduncu v »Učit. Tovarišu«, dalje z ozirom na stališče nekaterih srbijansbih to= varišev v »Narodni Prosveti«, ki se zadovo= ljujejo z razširjenjem učiteljišča in z nadalj; njim obstojem Višje pedagoške šole je za* vzelo celjsko učiteljsko društvo na rednem zborovanju 3. marca 1928 naslednje principi' jelno stališče: <1. Osnovna §ola naj služi življenju. To pa je na taki višini razvoja, da naša današ= ja izobrazba ne odgovarja več zahtevam časa. Bila je dobra pred 50 leti za tedanji kulturni nivo. 2. 2e skoro 30 let naglaša učiteljstvo, da m-u učiteljišče mi nudilo in ne nudi potrebne izobrazbe. Zahtevalo je razširjenje učiiteljišč. Danes pa to ne ustreza več zahtevam časa. 3. Edind izhod je popolna odprava uči« teljišč. Strdkovno izobrazbo naj podaja po dovršeni popolni srednji šoli z maturo filo« zofska fakulteta univerze. Razliogi: Navzlic nižji srednji šoli kot podlagi se splošna izobrazba na učiteljišču ne nadaljuje v pravcu srednje šole ih so aato itudd manjši ¦uspehi. Uporaba učnih oseb brez visokošolske izobrazbe degradira učiteljišče v nižjo stro= kovno šolo. Učiteljev veščin se to ne tiče. Preohilica predmetov in istočasna stro= kovna priprava, za katero dijaki v tej sta= rostni dobi najčešče niso zreli, onemogoča zadosten uspeh tako v splošni kakor tudi v strokovni smeri. Država bi z likdnjenjem učitelijišč ne utr= pela ničcsar, ker popolnoma zadošča število sedanjih srednjih šol. Višja pedagoška šola po svojem namenu — usposabljati meščanskošlolske učiteljlfe, nadzornike in učitelje učiteljdšč — ne nudi osnovnošolskemu učiteljstvu, ter vsled tega tudi širokim plastem naroda nobene koristi. Pač pa škoduje naši izobrazbi s tem, da krči na učiteljišču število učnih oseb s po« polno akademsko izobrazbo in nam ovira do= stop na univerzo. Zato zahtevamo: 1. kot splošno izobrazbo popolno srednjo šolo z maturo; 2. ikct strokovno izobrazbo najmanj dva semestra pedagoškega oddelka filozofske fa« kultete, ki pa morata biti polnoveljavna in polno všteta pri eventualnem nadaljnjem fis iozofskem študiju; 3. usposobljenostni izpiti se naj ukinejo; 4. Višje pedagoške šole se naj ukinejo. Apelujemo na vsa društva in izobraže* valne krožke, da to pereče vprašanje pro«učijo ter objavijo svoje zahteve v našem glasilu in v »Narodni Pnosveti«.