Poštnina plačana v gotovini MURSKA SOBOTA, 13. decembra 1931 Cena 1 Din. CENA: V državi na sküpni naslov najmenje 10 komadov letno 25 Din. mesečno 2 Din. zadnji mesec 3 Din. Na posamezni naslov letno 30 Din. mesečno 2 Din. 50 par. V držáve Europe : letno 75 Din., mesečno 6 Din. 50 par. Z M. Listom i Kalendarom 100 Din. — V zvüneuropske države dolar i pol ali 85 Din. Z M. Listom i Kalendarom 2 dolara. — Naročnina se mora plačati naprej. — Vsi naročniki dobijo kalendar za polovično ceno. CENA OGLASOV : cm2 75 par - med tekstom 1·50 Din., v „Poslanom“ 3 Din Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 50/o—25%. Takso plača uprava, poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. tjednik Priloga: mesečno M. List, letno Kalendar Srca Jezušovoga. Izhaja vsako nedelo. Uprava: Črensovci. Pošt. Ček. pol. št. 11.806. Leto XVIII. št. 50. Glasilo Slovenske krajine Uredništvo : M. Sobota Telefon št. 28. Ka mislite, bi bilo to dobro ? Zdaj, kda je tak velika sükešina vu vsem, si je nekak sledeče zmislo : Naj bi tisti, ki kadijo i pijejo, se zatajili i bi ná polovico püstili svoje vživanje. Ka bi prišparali, bi dali siromakom na pomoč za krüh i ka si naročijo dobro čtenje, šteroga zavolo siromaštva nemrejo držati pa bi radi. S tem bi rasla v tej plemenitih düšaj z ednim tüdi trdna vola za vse dobro i bi kazali krasen zgled junaške lübezni do bližnjega. To bi bio začetek socialne pomoči po Novinaj i Marijinom Listi. Teva lista bi pa dale širila to krasno lübezen i bi pomali navčila celi naš narod na to najbole potrebno: ka bi si odtrgao tisto, ka ne njemi je potrebno i darüvao to potrebnomi bližnjemi. Šteri narod do te visine pride, se reši i tüdi drüge reši. Dnesden je to najbole potrebno. Proti revoluciji nikaj drügo ne pomaga, kak nesebična lübezen do bližnjega. Če bi zdaj tisti, ki milijone i milijarde majo iz znoja svojega bližnjega, en deo tej obrnoli v hasnovite investicije i z tem delo dali siromakom, pol nevole ne bi bilo na sveti. Če bi se zavolo svojega trpečega bližnjega odpovedali bar deloma nepotrebnomi vživanji i prišparano dali stradajočim, bi se ta strašna nevola odselila z toga grešnoga sveta, ki ga zdaj tlači. Začnimo izvajati to lübezen. Na Štefanje ali Števanovo ne kadimo kadila i ne pijmo pivci, prišparane krajcare denimo vküp vu vesi i odpošlimo upravi Novin v Črensovce. Ta dare objavi i razdeli med siromake, da dobijo krüh i dobro čtenje za nje ! Što bo junak? ! Žekutor. Nov. 16. je prišao žekutor, ali eksekutor v našem kraji na eden farov. Gospod plebanoš ne je mogeo plačati dače, kak vnogi drügi ne, zglaso se je zato eksekutor pri njem. Plebanoš njemi pokaže na hlev. Tü mam svinje k odaji, nega küpca. Jaz bom rad, če mi je v peneze spravi davčna uprava, rad plačam dačo. Ka ščemo stoga vün prinesti ? ! Odgovor gospoda plebanoša je velevažen. Napoti nas na sledeče rešenje. Naj bi oblast prevzela kmečke pridelke za izplačilo dače. Država potrebüje peneze, mi smo njej je dužni dati, a ar — ne po našoj krivdi — ne moremo priti do njih, naj nam država priskoči na pomoč. Kak to razmimo ! ? I v Soboti i v Lendavi i v drügih mestaj se po mesnicaj trži meso. Tržijo mesarje tisto, ka küpijo. Dostakrat pa küpijo od takšega, ki nema več nikše duž- nosti po države, plačao je svojo dačo. Naj bi oblast šla siromaškomi narodi na pomoč, ka bi obvezala mesare, da samo od tistoga smejo küpiti, ki je državi dužen i ki se v te namen izkaže z potrebnim potrdilom. Poleg toga potrdila bi pa mogla ešče nekaj včiniti oblast : mora ceno določiti. Gda je človek v nevoli, pod ceno ta da svojo vrednost. Naj oblast določi pošteno ceno, ka de mogo zadostiti svojim dužnostam. I ka pravimo od mesa, se i na drüge reči lehko obrača, ka ma kmet k odaji. Namen dače nikdar ne je, ka bi se što zadužo. Dača mora priti iz dohodkov. Neizmerno slabo znamenje za državno gospodarstvo, če bi kmet mogeo na posodo jemati peneze, ka dačo plača. So takši slüčaji najmre, ka nikak neje mogoče dačoplačnik zadostiti državnim predpisom. Za takše slučaje naj majo davčna oblastva smileno srce. Vervati se zna neso dužna nikomi. Nego,- če se što izkaže, ka je po nepriliki brez svoje krivde ponesrečo, naj se ga počaka. A ostalim pa naj se pomaga, kak smo više omenili, da oblastva poskrbijo trg za dačoplačnika, ka more državi dati, ka njej ide. Prosimo, da se te naš članek vzeme v obravnavo pri oblasti i se nam dostavi odgovor oblasti. Tkalski tečaj v Črensovcih. V Črensovcih se začne zütra, to je 14. decembra tkalski tečaj v „Našem Domi.“ Oprosijo se tisti tkalci, ki so se za tečaj javili, da pridejo na te den v „Naš Dom“ i naj bodejo ob 9 v Domi. Prijavilo se je 10 tkalcov. Ki neso še prijavili, se smejo isti den to je 14. Naj so zato i oni ob 9. v Našem Domi. Tečaj je brezplačen. Posebna krosna se pripelajo z Ljubljane i na tej do se včili tkalci lepe reči tkati. Jako važno je to znanje posebno v denešnjih teških časaj, kda je obleka tak grozovito draga, pridelki kmeta pa brez cene. Če bi mogli nazaj spraviti v vsako kmečko hišo staro lenovo i konopleno opravo, če bi naša Spodnja obleka zrasla doma, če bi naši prtovje, naši servieti (salveti) naše stolnice i drügo domače odevalo ali pokrivalo torile roke naših dekeo i gospodinj, bi ne bilo teliko pomenkanja, kak je zdaj. Divjaki pojeli 100 lüdi. Blüzi Avstralije je otok, ki se imenüje Nova Gvineja. S toga otoka je nedavno prišlo poročilo od žalostnoga konca, ki je zadeo sto kaznjencov. Bili so zapreti v nekšoj ječi, odkec se njim je posrečilo pobegnoti. Na begi pa jih je zadela bridka Usoda. Zgrabili so jih lüdožrci iz plemena Papuancov pri reki Kavarga i jih — požrli. 2 NOVINE 13. decembra 1931 Naročnikom prek mej naše države na znanje. Dragi naročniki, prišo je čas, da vas moramo opomenoti, ka plačate dvoje : staro naročnino i ka ponovite tüdi novo. Niže objavimo imena naših dužnikov, da bi nam ne trbelo vsakomi po sebi pisati. Prosimo vas, da kak prečtete naš poziv, včasi plačate staro naročnino i ravno teliko pošljete nove. To se tiče onih, ki so ešče prek mej države. Ki so pa že doma, pa naj plačajo staro naročnino i teliko nove, keliko trbe doma plačati. Z tem izkazom tüdi naznanijo tistim našim naročnikom prek mej države, ki so naprejplačali za leto 1932. naročnino i kelko so je plačali. NAROČNIKOVO IME I PREBIVALIŠČE. Amerika. Veiner F. Alentown. Horvat Ana, Detroit Kolenko John, Michigan Hren Martin, Chicago Zadravec Števan, Cleveland Kanada. Raduha Jožef, Skaru Čeh Jožef, New aterford (Gumilica) Jüžna Amerika. Kelenc Janoš, Puero Laplata Berisso Horvat Janoš, istotam (Beltinci) Ritlop Marija, Buenos Aires, (G. Bistrica) Razni kraji prek mej države. Vucsak Antal, Peremárton, Kühar Mihal, Eletzgraben Nemčija. Godar Mihal, Mesendorf (Srdica) Pelcar Števan, Melendorf, (Matjašovci) Zrinski Matjaš, Mannheim (M. Sobota) Zelko Števan, Perleberg (Pečarovci) Morčič Anton, Roggenstein (Vadarci) Za dom pa za letos vse plačano. Trplan Ivan, Ropoša Cili, Hedersleben (Gornja Lendava) Pelcar Janoš, Hedersleben, (Gor. Lendava) Sinic Janoš, Perleberg Klement Matjaš, Vricenland, (Matjašovci) Kotnik Alojzija, Hilwartshausen, (Domajinci) Vrečič Rudolf, Loisgarde (Srdica) Zelko Franc, Reintal, (Radovci) Kerec Kristina, Pamusin (Prosečkaves) Krčmar Števan, Neustatt Francija. Meglič Anton, Vuattebied, Lenarčič Alojz, Chretienville Fartelj Janoš, Etampes Ficko Ludovik, Sochaux Panker Karol, Mesnilen Smidlehner Anton, St. Denis Hajdinjak Jožef, Ensisheim (Črensovci) Ludvik Rac Dug na I. 1931. v Din. 112 112 112 112 112 85 112 75 112 75 100 46 110 47 60 34 59 7 46 6 40 39 3575 13 12·50 20 34·80 17 26 17 17 83 Na l. 1932. ma naprejplačano za: celo leto 1932. eden mesec NAROČNIKOVO IME I PREBIVALIŠČE. Vukan Mihal, Vavignies (Rakičan) Wiener Stevan. S/Soison Šeruga Mihal, Logis Baron Smidlehner Rudolf, Vas Vilers (Dobrovnik) Trajbarič Franc, Lisle en Ringault Kar Ignac, Moy Olaj Franc, Mesnuil Drvarič Janoš, Manchy(Mačkovci) Kolenko Števan, Dou (Žižki) Šinko Alojz, Sochaux Šaruga Števan, Nancy Gubič Franc, Laire Gorčan Alojz, Levroux (Krajna) Škafar Vinko, Ebersviller, (Beltinci) Horvat Auguštin, Fismes Karas Tilka, Arpajon Küplen Števan, Valois Slavic Katica, Nordheim, (Beltinci) Gomboc Kalman, Laon (Boreča) Horvat Ludovik, Mamers, Kocet Števan, Gergnier (Lipa) Vöröš Karol Montigny Segeri Regina, Paris Krampač Izidor, Nilvange (G. Bistrica) Hrebrica Kalman, St. Maksence (G. Bistrica) Küzma Ludovik, Ham Kühar Jožef, Nery Kumin Karol, Roisel Kozar Števan, Moy Kuzma Franc (Krajna) Gaber Emmilija, Metz (Srdica) Dornfried Geza, Soisons. Ferencek Kalman, Montaillon Šinko Marija, Premonte Fartelj Jožef, Basbergues(Vučagomila) Smodiš Anton, Bernot Zrim Mihal, Thelle Bencik Ludvik, Beaurieux Flisar Leopold, La ferte- Milon Zavec Antonija, Vernier Fontaine dobi nazaj 10 Din., ne vemo kde je, naj se javi pri upravi z popolnim bivšim naslovom ona, ali njeni domači. Serec Verona, Aiglemont Rajber Števan, Boistrancourt Šbül Alojz, Romagne Gerič Ivan, Chazeaux (Hotiza) Rothdeutsch Števan, Plainopied Gumilar Mihal, Fresnay (Radovci) Smodiš Ana, St. Gervais (Beltinci) Zima Martin S /Gurnay (Neradnovci) Kühar Števan, Vuattebled Lenarčič Terezija, Mandaile Pozvek Franc, Fuans Krčmar Ivan, Monchy-Lagache Küronja Jožef, Thierry (Neradnovci) K. Štivan, Corbiel (Bodonci št. 63.) Sukič Milan, Monthureux Čeke Daniel, Bray Flisar Štefan, Segur Kerec Mihal, Villiers sur Marne Koller Jožef, Berdelej Toupin, Bard Berke Viktor, Rory, Bully Koroša Jožef, Villehardouin Črpnjak Jean, Cotterets Trplan Ernest, Fismes v Čahuk Kalman, Prauthoy Vogrinčič Jožef, Pounois Dug na I. 1931. v Din. 17 26 26 34 26 100 19.50 26 50 26 26 45 50 30 89 60 55 11 20 30 26 100 35 75 100 75 44 44 27 25 44 50 20 42 50 26 59·50 29 17 9 33 5 3 8 20 eden mesec eden mesec do sred maja eden mesec celo leto 1932. dva meseca eden mesec dva meseca tri mesece dva meseca celo leto doma tri mesece tri mesece do 15. februara štiri mesece do 15. junija do 15. februara eden mesec do 22. aprila do 15. marca do 1. aprila dva meseca Prosimo draga naše naročnike i njihove domače, da nam taki pošlejo staro i nekaj nove naročnine. Vsem razumnim i plemenitim naročnikom, ki so nam pa kaj že naprejplačali se najtoplej zahvalüjemo. Uprava Novin v Črensovcih. Na I. 1932. ma naprejplačano za: 13. decembra 1931. NOVINE 3 Vsem obrtnikom, trgovcem in gostilničarjem Skupna Obrtna zadruga, Trgovski gremij in Gostilničarska zadruga priredijo uradne dneve in predavanja o pravicah in dolžnostih davkoplačevalcev in članov davčnih odborov za svoje člane v posameznih krajih sreza kakor sledi : V nedeljo dne 13. decembra 1931. ob pol 9 uri dopoldne o gostilni g. Gros Samuela v Fokovcih za sledeče občine Vučja Gomila, Čekečka Vas, Pordašinci, Prosenjakovci, Berkovci, Selo, Fokovci, Ivanovci, Andrejci, Krnci, Dolina, Bokrači. Isti dan ob 11. uri dopoldan v gostilni g. Hazok v Križevcih za občine: Ivanovci, Središče, Kančevci, Domanjševci, Panovci, Kükeč, Košarovci, Kuštanovci in Križevci. Isti dan ob 13. uri) popoldan o gostilni g. Pörš v Petrovcih za občine : Krplivnik, Hodoš, Mali Dolenci, Veliki Dolenci, Budinci, Markovci, Čöpinci, Šalovci, Peskovci, Adrijanci, Petrovci, Stanjovci, Lucova, Nerad novci, Šulinci, Ženavlja, Boreča in Otovci. Isti dan v gostilni g. Maršik v Gornji Lendavi ob 3 uri popoldan za občine : Vidonci, Kovačevci, Gornja Lendava, Kruplivnik, Motovilci, Dolnji Slaveči, Dolič, Martinje, Trdkova, Matjaševci in Kuzma. V torek, dne 15. decembra 1931 ob pol IZ uri dopoldan v bivši kavarni pri Kroni g. Faflik v Murski Soboti za občine : Bakovci, Rakičan, Lukačovci, Mlajtinci, Tešanovci, Moravci, Noršinci, Martjanci, Sebeborci, Puconci, Gorica, Brezovci, Predanovci, Borejci, Rankovci, Gederovci, Sodišinci, Murski Petrovci, Borejci, Petanjci, Tišina, Tropovci, Vančaves, Kupšinci, Veščica, Polana, Vaneča, Moščanci, Dankovci, Mačkovci, Markiševci, Nemčavci, Črnelavci, Gradišče, Črnci, Satahovci, Krog in Murska Sobota. V četrtek dne 17. decembra 1931 ob 10 uri dopoldan v gostilni gosp. Škraban Elek V Bodoncih za sledeče občine Bodonci, Šalamonci, Pečarovci, Poznanovci, Prosečkaves, Radovci, Vadarci, Lemerje, Puževci, Zenkovci, Stari Beznovci in Novi Beznovci. Isti dan v gostilni g. Roblencer Sv. Jurij ob 12. uri opoldan za sledeče občine: Sv. Jurij. Gornji Slaveči Sotina, Nuskova, Serdica, Ocinje, Kramarovci, Rogaševci, Večeslavci, Pertoča in Fukšinci. Isti dan v gostilni g. Vogler na Cankovi Ob 3. Uri popoldan za sledeče občine: Cankova, Ropoča, Krašči, Gerlinci, Korovci, Gor. Črnci, Domajinci, Topolovci, Strukovci, Krajna in Skakovci. Ker so vsi sestanki velike važnosti, vabimo vse obrtnike, trgovce in gostilničare naj se zagotovo v polnem številu vdeležijo teh sestankov. Ka novoga v Belgradi ? Zasedanje parlamenta. V pondelek, dne 9. decembra se je začnolo zasedanje novoga parlamenta. Vsi poslanci bodo tvorili eden poslanski klub. Za predsednika je zvoljeni Uzunovič. Novi zakoni. Njeg. Vel. kral je predpisao več novih zakonov i to monopolski zakon, dopolnilni zakon od likvidacije agrarne reforme, dopoinilni zakon od Priviligerane agrarne banke, zakon od zaščite cestnoga prometa, zakon od prometa s filmi i zakon od razpečavanja tüjih listov. Svetovna politika. V Nemčiji vre. Nemčija znova preživla žmetne dneve. Velke skrbi pozroča nacionalistični Hitler. Njegov namen je vrčti vlado i se polastiti oblasti. Iskanje novih zvez. Preminoči teden je obiskao naš minister za zvünašnje zadeve Poljsko. Uspeh njegovoga obiska so prijatelske pogodbe, ki jih je skleno s Poljaki. — Bolgarski zvünašnji minister pa je obiskao Turško i je tam iskao prijatelske zveze. Kalendar. december (31 dni) 51. teden. Murska Sobota — Što šče ne odneso Mohorskih knig, si jih naj kemprle odnese. Dobi jih v Kmečkoj Posojilnici. Poštnina 2·50 Din. — Akademija v Martinišči. Martiniščari so na svetek Nevtepenoga poprijetja Device Marije priredili na čast Nevtepenoj nebeskoj Materi lepo akademijo. — Nekelko obzirnosti bi želeli. Preminočo nedelo so začnoli nekši gospodje ravno v časi, kda se je začnola v cerkvi slüžba boža, blüzi cerkve lov. Če tej gospodje že sami nemajo telko verskoga čütenja, da bi znali, da je tüdi za njih tretja boža zapoved (Posvečüj Gospodov den), bi morali konči do drügih vernikov meti telko obzirnosti, da jih s strelanjom ne bi motili v verskih vajaj. — Po 300 Din. krave. Na Mikložovo senje je privrelo od vseh strani na jezere naroda. Tüdi živine je bilo dosta. Cena je bila jako nizka. Krave so se odavale poprečno po 300 Din. Kak de se sirmak kmet preživlao, zna samo Bog. — Slovo. V sredo je zapüsto Soboto g. Žalik Vincenc, bivši komornik grofa Szaparija. Pri grofi je slüžo okoli 30 let. Zavolo svojega praznoga oponašanja je bio povsedi prilübleni. — Lep sportni uspeh Mure. Dne 29., 30. novembra in 1. decembra so se vršile v Zagrebu table tenis tekme za prvenstvo Jugoslavije. Mura je postala na te tekme g. Nemec Janeza in gdč. Cimperman Marico. G. Nemec je dosegel v moškem prvenstvu II. mesto. Imel je veliko smolo ker bi lahko sigurno zmagal. Gdč. Cimperman je po krasni igri postala prva kinja Jugoslavije v Ženskam prvenstvu. Kot mešani par sta dosegla prvenstvo države gdč. Cimperman in g. Nemec. Vsekakor častni rezultati na katere smo lahko ponosni. G. Nemec bo nastopil v reprezentančnem teamu v Pragi na svetovnem prvenstvenem tekmovanju. Slovenska krajina. — Širitelom na znanje ! Kalendarje so gotovi, začnoli smo je razpošilati. Vsaki Širiteo naj pobere od tistih naročnikov, ki plačajo za Marijin List samo 10 dinarov naročnine, 2 Din. za Poštnino. Kda te znesek do rok dobimo, pošlemo včasi kalendare. Polovična cena kalendarov je letos 4 Din., cela pa 8 Din. Jako važno! Vsaki širiteo je dužen do novoga leta nabran vso staro naročnino i jo notri poslati. Če bi najšeo kde koga, ki ne bi šteo plačati, naj ga javi upravi. Nišče nesme ostati dužen prek staroga leta. Zato ves stari dug se mora sterjati i notri plačati do 31. dec. tekočega leta i to ne samo letošnji dug, nego ves zaostali stari dug. — Uprava Novin v Črensovcih. — Ešče ta naj bi prišla v naš šereg. Širiteo iz Martinja nam piše. da v toj siromaškoj goričkoj vesnici zvün edne vse hiše so naročene na Marijin List. Prosimo to hišo, naj stopi v naš Marijin šereg, ka bode ves lehko pravila, ka je cela Marijina. — Diploma za razstavo. Vodilni odbor za proslavo desetletnice osloboditve Slov. Krajine je poklono ve- 4 NOVINE 13. decembra 1931. leposestvi v Beltincih od našega slikara Jakob Karola lepo izdelano diplomo. Za diplomo se je g. Franc Mikuž inženir i nadupraviteo toplo Zahvala odbori. Drügi raztavljalci so že prle dobili nagrade, nešteri pa je ešče zdaj dobijo. — Črensovci. Naša cerkev je dobila dve lepivi petrolini lampici, šterivi celo cerkev presvetita pri zornicaj, da odzajaj lehko molijo lüdje iz knig. — V nedelo je naše prosvetno drüštvo obdržalo Miklošov večer prvič v Črensovcih, ar v našem kraji ne bila to splošna navada, samo tü pa tam se je gordržala, a bole tiho i ne na slovesen način. Zdaj se je pa slovesno obhajao Miklošov večer. — Na Štefanje, 26. dec. bo isto drüštvo vprizorilo lepo igro „Zgübljen sin.“ G. dekan Jerič je blagoslovo nov. 29. na Dolnjoj Bistrici kapelo, štero je dala občina postaviti na pokopališči. Posvečena je na čast sv. Mikloši. — Pozdrav pošila Šoštarič Pepi, art. nar. iz Bitolja i žele vsem svojim domačim, posebno pa tišinskim farnikom i vsem Krajnčarom vesele božične svetke. — INKA, francosko žganje se porablja že več kak 10 let z velkim uspehom pri reumi i protini. Pri zobnih bolečinaj i glavoboli, nervoznosti i nespanji. Kak vüstna voda i pri potenji nog, rok ali tela. Dobi se po Din 10,- v Lekarni pri Sv. Trojici, Dol. Lendava. Proti pijančüvanji. Okrajno sodišče v Dolnjoj Lendavi je Biro Franci iz Gaberja (hšt. 59) za edno leto (do 14. dec. 1932.) prepovedalo zahajati v krčme. —. Okrajno sodišče v Murskoj Soboti pa je isto prepovedalo Horvat Josipi iz Kupšinec za dve leti. — Što bo tema davao opojne pijačo, de kaštigani. — Popravek. V zadnjoj številki smo objavili „Izjavo“, pod šterov je podpisani Vukan Štefan. Izjavo popravlamo v telko, da tisti mož ne Vukan, nego BAKAN. Drügo vse ostane. — Tešanovci, Razrešeniva sta bila župan Kühar Ivan i občinski odbornik Benko Ludvik. Za župana je postavleni Flisar Štefan, za odbornika pa Lipič Jožef. — Nesreča v logi. Forjanič Franc iz Tropovec je Sekao v logi drva. Edno drevo je tak spadnolo, da je vrglo Forjaniča na tla. Vrh njemi je spadno na vogo i jo je potro. Spraviti so ga morali v špitao. — Dolnja Lendava. V nedelo, 13. decembra ob desetih se vrši v „Kroni“ ustanovni občni zbor Vinarske podružnice. Ta podrüžnica, de za vinogradnike velke važnosti. Vinogradniki, občnoga zbora se vsi vdeležite. — Popravlena narava. Človeči düh obvladava tüdi to, ka narava pokvari. Posebno vala to za nedostatke človeče kože i vlasi, ki se dajo odstraniti z dobrimi sredstvi, kak so : Fellerova Elsa-pomada za zaščito kože i Fellerova Elsa-pomada za rast vlasi (2 lončka brez dalnih stroškov 40 Din.) ino Fellerove Etsa-žajfe lepote i zdravja (5 falatov 52 Din franko). Naroči se pri lekarnari EUGEN V. FELLER, Stubica Donja, Centrala 146. Savska Banov. — Svaja i bitje. Fartek Štefan iz Trdkove je šo s senja domo. Z njim je šlo več drügih moškov. Na cesti je prišlo med njim i med ednim drügim Fartekom do prepira. Nasprotnik je zgrabo nož i je Štefana smekno. Vrači se v bolnici. — Pletarski tečaj v Černelavcih Banovinska kmetijska šola v Rakičani tüdi to zimo priredi pletarski tečaj. Vršo se bo pa v Černelavcih. Tečaj se začne 7. januara 1932. Vabimo vse kmečke mladeniče, da se tečaja vdeležijo. Što se ga misli vdeležiti, naj se zglasi pri upravi banovinske kmetijske šole v Rakičani vüstmeno ali pismeno, ali pa na občinskom uradi v Černelavcih pri g. Titan Janezi. Vdeleži se ga lehko vsaki, tečaj de popunoma brezplačen, marlivi tečajniki bodo celo nagrajeni na konci tečaja. Tečaj bo trajao od 8 vüre zajtra pa do mraka, vsaki drügi den se bo pa držao tüdi Večerni tečaj za vse one, ki po dnevi ne bi meli časa. Grdo bitje. Nešterni dečki blüzi Beltinec so se pokazali kak pravi divjaki. Do krvi so se zbili. Eden je celo vmro. Več bomo pisali v prišestnoj številki, zdaj pa jim samo to povemo v obraz : Sram vas bodi, divjaki zverinski ! — „S strelov i plinom“ smo morali v toj številki zavolo pomenkanja prostora izpüstiti. ZA NEDELO. Tretja v Adventi. Evang. sv. Jánoša vu 1. táli. Vu onom vremeni poslali se židovje z Jeruzalema dühovne i levite k Ivani, da bi ga pitali: Ti što si : I vadlüvao je i ne je tajio : i vadlüvao je : sam ne jas Kristuš. I pitali so ga: ka si. tak ? Ebáš si ti ? i odgovoro je : ne sam. Prorok si ti? I odgovoro je : ne. Pravili so zato njemi : tak što si ? naj odgovor damo onim, ki so poslali nas ; ka praviš od tebe? Veli : jas sam glas, kričečega vu püstini : ravnajte pot Gospodnovo, kak je velo Izaiaš prorok. I ki so poslani, bili so z farizeušov. I pitali so ga i pravili so njemi : zakaj tak krstiš, či si ne Kristuš, niti Eliaš, niti prorok ? Odgovoro je njim Ivan govoreči: jas krstim vu vodi, na sredi je pa med vami stao, šteroga ví neznate. On je, ki za menom pride, šteri je pred menom včinjeni, komi sam jas ne vreden odvezati remenje obüteli njegove. Eta so vu Bethánii včinjena prek Jordana, kde je Ivan krsto. Razgled po domovini. V dveh mesecih vkradno 30 biciklov. V Zagrebi so prijeli Milana Krkleca, ki je za slepo ceno odavao skoro novi biciklin. Na policiji je priznao, da je biciklin vkradno. Priznao je nadale, da je od 26. avgusta do 16. oktobra vkradno 30 biciklov. Policiji je bilo težko najti vse te bicikne, ar jih Krklec ne odavo v Zagrebi, nego po zagrebškoj okolici. V par dneh je Policija našla pri raznih kmetih 20 vkradnjenih biciklov, štere so küpili od Krkleca za ceno 100 do 300 Din. Zdaj policija poziva lastnike, naj pridejo po bicikline. Šipa prerezala šinjek. Nad 15 let je bio vratar v litijskoj topilnici 45 letni. Franc Kovač, ki je svojo slüžbo vršo v popolno zadovolstvo. V splošnom je bio preci trezen mož. Predzadnjo nedelo je prišeo proti večen malo vinjen. domo i legeo, da se odpočije, na postelo. Medtem je njegova žena odišla k prijatelici na obisk i püstila moža samoga v njegovoj podstrešnoj sobi v posteli. Kda je za nekoliko časa prišla domo, je na svojo grozo pred oknom opazila moža v mlaki krvi i mrtvoga. Taki joj je bilo jasno, da je morao mož iz postele vstati i je šteo iti, po strmih stubaj doli. Pri tem je spadno tak nesrečno s podstrešja v parter, da je z glavov prileto v okensko šipo, štera njemi je na mah prerezala žilo odvodnico, vsled česa je nesrečnež taki izdihno. Zidanje katoličanske katedrale v Belgradi. Že v zadnjoj številki smo objavili novico od velke loterije, štero priredi odbor za Zidanje katoličanske katedrale v Belgradi. To novico objavimo tüdi v toj številki. Loterija po velikosti svojih dobitkov presega vse drüge. Zato jo moramo samo priporočati. Što je količkaj mogoči, si naj küpi konči edno srečko, če pa cele nemre, bar frtao srečke za 25 Diu. Spodbüjati nas pa mora zvün dobička tüdi vzvišeni cil. Če dobi 13. decembra 1931. NOVINE 5 Belgrad, naša državna prestolica lepo katedralo, de to v ponos vsem katoličanom. S tem, da küpimo srečke, delamo tüdi za božo čast. ZA MASERANJE pri prehlajenji, lenom krvnom toki i posebno pri revmatičnih bolečinaj, se že skozi 35 let najraj nüca kak zaneslivo domače sredstvo Fellerov bla godišeči Elsafluid. Posküsna steklenica 6 Din., dvojna steklenica 9 Din. Povsedi. Po pošti 9 posküsili ali 6 dvojnih ali 2 velike specialne steklenice 62 Din. brez dalnih stroškov pri lekarnari EUGEN V. FELLER, Stubica Donja, Centrala 146. Savska Ban. Iz sveta. Konje za hrano prašičom. Zavolo padca angleškoga fanta i težkih deviznih odredb so začele na Madžarskom z velikov naglicov padati cene kmetijskim proizvodom i živini. V Kiskarasi, ki je središče za izvoz prašičov i perutnine, so spadnole cene tak, da plačüjejo debele prašiče po 56 do 70 fillerov, za par picekov 70 fillerov do 1 pengö. Posebno so spadnole cene tüdi v mesti Vas, kde odavajo prašičje meso po 40 do 50 fillerov, govedino pa 70 - 80 fillerov. Konje, ki jih tü odavajo za izvoz, so začeli kmetje sami pobijati i z njihovim mesom hraniti prašiče. Milijarde za štüke. Po uradnih podatkih izdaj vse države nad 200 milijard za oborožüvanje. Na prvom mesti je britanski imperij, zatem Zedinjene države, Sovjetska Rusija, Francija, Italija, Japonska i Nemčija Nemčija izda za oborožüvanje več kak vse tri države Male antante vküp Nemški vojni proračun je dvakrat vekši od poljskoga, španskoga ali kitajskoga. V teh šumaj pa neso vštete plače i pokojnine. Strokovnjaki računajo, da se vrže za oborožüvanje letno nad 700 milijard, od toga spadne na Evropo dve tretjini ! Velikanska herbija. Dunajska aristokracija ma svojo senzacijo. Iz Amerike je prišla novica od velike zapüščine, štere herbašje so trije dunajski grofje Karl, Osvald i Anton Seilern. Njihov oča je bio pred vojnov avstrijski diplomat i se je v Ameriki oženo s hčerkov bogatsša Woerishofer. Njihova mati je po porodi najmlajšega sina vmrla i so od takrat prekinili zveze s svojimi sorodniki v Ameriki. Zdaj pa je na Dunaj prispela novica, da je stara mati nenadoma Vmrla i zapüstila svojim nečakom približno 200 milijonov dolarov. Nesreča na morji. Iz mesta Jambi v nizozemskoj Indiji poročajo, da se je potopo parnik „Ophelion“. Od 27 potnikov so se rešili samo 3, posadka i ostali Potniki so našli smrt v hladni valovaj. AGRARNE ZADEVE Razlaga agrarnoga zakona. 40 §. Agrarno zemljo plačajo agrarni subjekti, to je agrarni interesenti, za dobrovoljce pa plača država. 43, § Veleposestnik dobi za agrarno zemlo ali obveznice od Priviligirane agrarne banke, to je bone, papire, ali pa peneze od agrarnoga interesenta. Če se do določenoga termina ne izjavi, kak šče dobivati odškodnino za odvzeto zemlo, dobi mesto penez obveznice. Za tisto zemlo, štero so dobili dobrovolci, pa dobi samo obveznice. 42. §. Te paragraf guči od agrarnih obveznic, štere dobijo veleposestniki. Izdajo se vu vrednosti 500, 1000, 5000, 10.000 Din. Nosile bodo 4% obresti, majo iste ugodnosti kak državni papiri i se vlečejo ali na borzi odavajo, vsako leto 1. okt., skoz 20 let. Izplačüjejo se 1. nov. i vso dopisüvanje zavolo tej obveznic je takse prosto. 43. 8. Odškodnina za dobrovoljska zemljišča se Stavi vsako leto v državni proračun i se po dači plača državi, država jo pa prekda Priviligiravoj agr. banki, ta pa po svojih obveznicaj lastniki, kak više povedano. Agrarni interesenti istotak Plačüjejo skoz leta odškodnino od svoje agrarne zemlje potom teh bonov Priviligiranoj banki, ali pa veleposestniki na 5% obresti. Sme pa agrarni interesent ali celi dug ali več kak je letna rata prle tüdi plačati. Na agrarno zemlo bo vknižena Priviligirana agrarna banka za odškodnino i 5% intereša, dokeč se ta ne izplača. 44. §. Če agrarni interesent ne bi redno plačüvao rat, ma Priviligirana agrarna banka pravico do tožbe i si za stroške sme zaračunati 1% od obresti. 45. §. Če veleposestnik tak odloči, ka se njemi plačüje odškodnina i ne Priviligiranoj agr. banki, te agrarni interesent skoz 20 let vsako leto 1. oktobra plača njemi svojo rato z 5% intereši. Veleposestnik de tečas tabuliran na agrarno žemlo, dokeč ta ne izplača, sme jo pa interesent pred 20 leti prle tüdi izplačati, ali naednok, ali večkrat. Gda vse izplača, se zbriše tabulacija. 46. §. Če agrarni interesent ne bi plačao letne rate, ga veleposestnik mora nato opomenoti i pred prete- kom treh mesecov po tom opomini ga sme samo tožiti za dug i zemlo odati po pravilaj, Štere določi minister za poljedelstvo. 47. §. Veleposestnik mora plačati od odškodnine, štero dobi od agrarnoga interesente, državi za upravne stroške i za kolonizacijski sklad od svojega za obdelavanje sposobnoga zemljišča do 1000 oralov 10%, od 1000 do 5000 15%, od 5000 do 10.000 18% i od nad 10.000 oralov 20%. Dokeč veleposestnik ne plača teh %, mora agrarni interesent v davčni urad plačüvati rate za odškodnino agrarne zemle. Agrarni interesent tüdi mora plačati 10% v zgornji fond od cene svoje agrarne zemle v davčni urad i to polovico te, kda dobi v roke odlok, ka je zemla njegova, ostalo polovico pa v ednom leti. Zdaj če što ma ceno agrarne zemle določeno za 3000 Din. plača ednok za vsikdar za kolonizacijo samo v prvom leti 300 Din. sledkar več ne, kak samo 5% intereša od duga. 48. §. Če so kakši terhi na agrarnoj zemli, kak fidekomis i drüga bremena, se tečas ne izroči odškodnina veleposestniki, dokeč se ta bremena ne odpravijo potom sodišča, štero de moglo deliti i odpravlati bremena. Zahvalni bodite ! Novine so vas pripelale z agr. zadrugov do zmage, dragi agrarni interesenti, bodite zahvalni ! Neštete jezere so vam prišparale pri agrarnoj zemli, zato je naročite i ostanite verni tüdi zadrugi. Drva ki šče meti v Soboti, naj taki javi to v Črensovce zadrugi, ar 1 vagon pride v kratkom v Soboto. Cena 85 Din. Drva so süha i trda. Člani javiti se ! Neso za božič se dobi pri zadrugi : govedina po 4 Din. Javite se kotrige kama naj jo pošlemo. V Gederovcih je na odajo kompletno stolarsko (mizarsko) orodje. Interesenti si je teliko vsaki čas ogledajo. Cena po dogovori. EDŠID JANEZ, mizar GEDEROVCI Mlin odam na prometnom kraji med dvema trgoma; vodna moč 16 konj. sil, okoli mlina 1 plüg zemle, v mlini je par kamenov, mašina za kašo, 2 valena, novo montirana na nosilnike. Mlin mele na den do 20 metrov. Oda se tüdi krava, 9 svinj, 20 kokoši i celo Pohištvo. Cena Din. 68.000· Pol se plača pri küpnoj pogodbi, ostanek na več obredov. Prevzame se lehko taki. IVAN KAUČIČ, mlinar, Sp. PORČIČ 23. Sv. Trojica, Slov. gor. 6 NOVINE 13. decembra 1931. Za naše male. Farkaš Katica, Hotiza : Iz žalosti veselje. Listje je kapalo z drevja, trava je zarumenela, ftice so odletele v tople kraje, živali se pripravlajo v loge na dugi zimski čas. Tüdi človek se pripravla. Vse spravla pod streho. Polja so prazna, le tü i tam je šče videti orača, ki stopa za plügom. Janoš so šče meli prašiti dve postati repišča. Ar je den kratek, so ne šli opoldne domo. Dugo so že orali, poldne je že minolo, te so vidili, ka jim Manka obed nesejo. Veselili so se obedi, ar so mislili, ka so jim Manka falaček mesa djali v zelje. Ali zelje je bilo Čisto brez mesa, zato so pravili : „Draga Manka nikaj mi je ne za to zelje, nesi je domo pa je lehko za večerjo segreješ.“ Manka so ne znali ka bi odgovorili nato. Žalostni so bili, ar so znali, zakaj je moževi ne za zelje. „Bog moj dragi“, so se starali. „Dobro znaš v kakšem siromaštvi živemo, da niti zabeliti več nemam s čim. Vu vseh nevolaj sam pa šče te ti vsigdar muviš nad menov. Za sina me skrbi, ki že dve leti nikaj ne piše iz te tužne Francije. Bog zna ali je živ ali mrtev ali je kaj žaslüžo ali ne. Moj Bog, moj Bog, ka de z nas ?!“ Janoš so odgovorili : „E stara, ne brigaj se tel- ko za Štefa. Meni se vse tak vidi, ka pride za kratek čas domo. Prinese puno penez pa gvanta dosta. Te de nam pa včasi bolše šlo, te mo včasi zidali novo hišo.“ Manka ido s skuznimi očmi domo, a v srci so pa molili: „Oh dobrotni Bog, zgledi se na mene, pa poslühni mojo prošnjo. Pripelaj mi sina Zdravoga domo, ka de bar doma kaj slüžo, či je tam nikaj ne, samo da ga vidim pali doma.“ Kak mati domo prido, jim deca nesejo proti velko pismo pa brečijo: „Mama, mama, Štef je pisao iz Francije. Mati je včasi vtrgnola gori pismo pa Čtela: „Lübi starši, znam ka ste bili jako žalostni, ka sam vam tak dugo nikaj ne pisao. Tü vam pošilam nekaj frankov za najpotrebnejše, pa vas prosim da mi pridete proti v nedelo do železnice.“ Zdaj je mati znala ka je Štef resan nekaj zaslüžo, da jim veli proti priti. Nestrpno je štela dneve do nedele. V noči je ne spala, nego Boga molila za sina, ka bi ga že hitrej rada vidila, obinola pa pritisnola na svoje srce, ar njemi je bila dobra mati. Zdaj se njoj vse to spuni, pa šče živlenje zbolša. Dobro de se njim godilo, zdaj za Božič do meli vsega zadosta pa do lehko molili pa hvalili malo Detece. VGANKE. Sestavo : VOGRIN ŠTEFAN. Razvrstaj ! Vodoravno i na vkumes iste reči dobiš ! Razvrstaj te številke v tom kvadrati tak, ka vodoravno i na vkumes i z kota v kot dobiš vsoto ,,21“. Emerik Prek Vrsno Ka je te mož ? Volga, grom, lev, oli, pod, sol, bat. Sestavi iz teh reči dobro znam „Slovenski pregovor !“ Ka nam pravi križ? Za rešitev vseh pet vgank se dobijo za nagrado 3. lepe knige : ,Carski sel“ I. del, „Carski sel“ II. del i „V graščinskem jarmu“. Za rešitev štirih vgank se dobita za nagrado 2. lepivi knigi: „Mladim srcem“ i „Rudi“. Za rešitev treh vgank se dobi za nagrado 1 kniga : „Lukec in njegov škorec.“ Rešitve je vposlati do četrtka na naslov (Vogrin Štefan, Rakičan 71. p. M. Sobota.) Rešitev vgank i što vse dobi nagrado do pisale „Novine“! „Junaki veselo na delo!“ Ha odajo je krčmo i trgovina na jako prometnom kraji v dolnje-lendavskom okraji. Letno se stoči do 70 hkl.vina. Oglasiti se trbe pri REŠEKI v Beltincih. Pošta upravništva. Žižek Mihal, Ižekovci. 45 Novin i 83 Marijine Liste obračunali. Plačali ste 1690 Din. duga je šče 300 Din. Kozar Jürij, Martinje. Prošeno poslali. So se pisma menjavala. Obračun smo tüdi napravili i Položnico poslali. Obračunajte vi, pa nam pošlite kak je po vašem. Mi smo tak vse odračunali kak ste nam javili. Penez smo teliko dobili, kak pišete. Eden Ček je za Poštnino od kalendarov. Vsaki plača 2 Din. samo dva ne. Kosednar F. Bled 7. Prosimo odgovor, kama naj pošlemo Novine. Iz Sobote so nazaj prišle. Roposa Jožef, G. Lendava. Ček dali poslati. Plačali ste dozdaj 1630 Din. Obračunajte kak pišete. Lukač Fr. Gradišče. Čeke dali poslati. Kalendare dobiš kak prosiš. Za dečinski list bode v našoj reči, kak prosite, naj ga širi, što ga šče ali dobi ga pri tebi dete, ki de ga širilo. Husar Franc, D. Slaveči. Kalendar dobite. Prosimo odgovora, na koj ste poslali, ka je Višek od naročnine. Pozvek Fr. D. Slaveči 130. Marijin List ne bio stavleni je hodo celo leto, nikdar neste ga nazaj poslali. Düšnavest vam pove, ka vam je zavčiniti. Kühar Fr. Večeslavci 144. Za Francijo stavili, dobite kalendar šče brezplačno. Brat je tüdi vse plačao, dobi šče januara Novine. Andrejek Jožef, Trdkova. Plačano vse i za dom i za Francijo. Gumilar Mihal, Radovci. Za Francijo stavili, duga za njo je samo 5 Din. Doma za ženine Novine se pa tak Sukiči širiteli more plačati, oboje lehko pri njem plačate, samo ta naj se nam nazvesti sem. Saruga Jožef, Pečarovci. Edne Novine ti več pošilamo od 1. dec. Te so Zelko Števana z Pečarovec. Zrinski Matjaš, M. Sobota. Din. 15 je letos že plačanih. Duga za Nemčijo i dom je šče 67 Din. Z toga je 12 Din. šče staroga duga. Ček dobite v tiskarni. Trplan Ivan, Fismes. Naslov spremenili. Kalendar dobite. Koller Jožef, Epoises. Peneze sprejeli 14. nov. i dali od 1. nov. vse poslati· Odgovorite, če dobivate ali pa ne. Vogrin Štev. Rakičan. Sprejmemo te. Tržne cene. Penezi: USA dolar D. 55·50, Canadski dolar Din. 45·—, Austrijski šiling Din. 7·— Francuski frank Din 2·18 Talijanska lira D 2·80 Pengő Marka 12·90 Urugu- ajski peso Din —, Argentinski peso Din. —. Živina: biki, jünci i telice Din. 3, jako debeli Din. 4), krave Din. —, teoci Din. —, svinje Din. Zrnje: pšenica Din. 160, žito Din., 169, oves Din. 160, kukorca Din. 140, krumpli Din. 65, ajdina Din. 130, proso Din. 130 lenovo seme Din. 250, grah črešnji Din 200, mešani Din. 150, 13. decembra 1931. N O V I N E 7 Veliki interes šteroga so zbüdile SREČKE ZA ZIDANJE KATEDRALE Dobrodelnoga drüštva Sv. Vinka v Beogradi v vseh vrstaj naroda, že v prvih dneh izdanja, pripisüje se brezprimernoj privlačnosti OGROMNIH DOBITKOV I ZVIŠENOMI CILI ! 1. maja 1932 se izplačajo sledeči dobitki: 2 po Din 2,500.000·— 2 po Din 500.000 — 10 po Din 100.000· 100 po Din 10.000·— Dinarov 5,000.000·— „ 1,000.000· „ 1,000.000 — „ 1,000.000·— Glavni dobitek: 5,000.000 Dinarov!! 1/1 (cela srečka) Din 100·— Cene srečk: 1/2 (Polovica srečke) Din 50·— 1/4 (frtao srečke) Din 25.- Odajo vršijo: vse kolekture, Penezni zavodi, rimskokatoliški župni uredi, cerkvene ustanove, dobrodelna drüštva itd. Glavna uprava: Beograd : Ulica Jovana Ristića 20. Prodajna podrüžnica: Zagreb, Trg Kralja Aleksandra 5. 8 NOVINE 13. decembra 1931. Gospodarstvo. Zasedanje sreskoga kmetijskoga odbora v D. Lendavi. Zasedanje se je vršilo dne 28. novembra pod težov težke kmetijske krize. Predsednik inž. Mikuž je obravnavao v svojem poročili smernice, kak naj se vrši kmetovanje v teh razmeraj i priporočao zavolo pomenkanja penez i zavolo visike obrestne mere vpela nje naravnoga gospodarstva v kmetijske obrate. Posestnik mora kriti večino svojih potrebščin z lastnimi pridelki ali pa s pridelki, ki jih lehko prejme od svojih sotrpinov potom zamenjave blaga. Ta zamenjevalna küpčija poedinih kmetskih pridelkov pa bi se morala organizirati v zadrugaj ali drüštvaj, ar samo po toj poti bi se lehko posestniki oslobodili od škodlivoga preküpčevanja i pokazali vsem, da šče v kmeti ne zamrla ona sila, vola i moč, štera je v stani tüdi v najslabših časaj ohraniti družini to, ka je herbao po svojih starišaj. V interesi narodnoga gospodarstva pa je, da to kmetsko samorešitev i samopomoč podpira država, banovina i vse ostale javne korporacije, ar samo v vzajemnom i medsebojnom podpiranji se bode uspešno pobijala dnešnja gospodarska kriza, ki dnes tere naš podeželski Žitek. Iz teh razlogov so se poslali predlogi i spomenice na najvišja mesta, v šterih se prosi za ugodno rešitev perečih zadev i to: 1.) Davki na zemlišča naj se sorazmerno s padcom cen kmetijskih pridelkov znižajo iz enostavnoga razloga, ar je dnes čisti katastralni donos dosta menši, kak je bio ugotovleni v leti 1928. s cenami n. pr. za pšenico 2.80, za žito 2.50, za kukorco 2 Din. itd. Iz istoga razloga naj se tüdi znižajo banovinske doklade na neposredne davke. 2. ) Iz razloga, da se je uvedeo obvezen kuluk za vzdržavanje javnih cest naj se znižajo cestne doklade, Kuluk se lehko odslüži z delom, lehko se ga pa odküpi s cenov 10 Din, za vsakši delaven den. 3. ) V vekšoj meri naj se nadaljüjo regulacijska dela na reki Müri i na drügih potokaj v srezi Dol. Lendava, ka bode pripomoglo našemi gosto naseljenomi prebivalstvi do zaslüžka. 4.) Monopol na odajo pšenice i pšeničnih mel, kak tüdi ostalih žit naj se v Dravskoj banovini ukine iz razloga, ar Prebivalstvo banovine uvaža v svrho prehrane 865 000 q krüšnoga žita, ka odgovarja zneski 112,000.000 Din. Razlika med monopolnov cenov ide teda v breme siromaškoga kmetskoga lüdstva. Istotak naj se odpravi v mlinaj mlenje enotne mele, kakše ne vživalo tükajšnjo lüdstvo v najtežkejših: bojnskih časaj. 5 ) Trošarina na vino naj se zniža. Trošarine na doma pridelane i povžite naravne pijače naj se pa popunoma ukinejo. 6 ) Dugorocno brezobrestno dr žavno posojilo se naj dovolüje posestnikom. ki so se zadužili v časi slabe valute, odplačüjejo pa dnes dug v dobroj valuti i pa onim posestnikom, ki so obubožali brez lastne krivde. 7) Narodna banka naj odpre zadosta kredita našim Zadružnim zvezam, da bodo te v stani davati zadosta penez našim podeželskim peneznimi zadrugam v svrho omogoče nja zdigavanja vlog i v svrho falejšega posojila na vzdržavanje kmetijskih gospodarstev. 8) Podpira naj se zadrüžništvo pri vnovčevanji i pri medsebojnoj zamenjavi kmetijskih pridelkov. 9.) Carina na kmetijske potrebščine, celo na umetna gnojila, mašine i škeri naj se taki odpravi. 10.) Po celoj državi naj se za vsako banovino ustanovijo kmetijske zbornice. 11. ) Za preceplavanje šmarnice naj se določijo vekši zneski, da bo ta akcija v interesi vinogradnikov kemprvle uspela. 12. ) Pri posestnikih v srezi vlada občütno pomenkanje na drvaj i na tehničnom lesi, Zatoga volo se naj küpnoprodajna pogodba med veleposestvom Dolnja Lendava i Križevačko imovno občino razveljavi. 13.) Prispevki za vodno zadrugo naj se znižajo, odnosno odpravijo i vsa ta dela naj se izvršüjejo s kulukom zainteresiranih polodelcov pod vodstvom drž. inženerov. 14. ) Dovoli naj se zadosta kre- dita, da se zemliška kniga i kataster vredi, ar je pri dnešnjem stanji katastra pravilno Plačüvanje davkov jako otežkočeno. Zvün teh predlogov se je šče razpravlalo na zasedanji od vnogih drügih zadev, kak od prireditve tečaja za domače tkalce, od medsebojne podpore posestnikov i malih obrtnikov, od prispevka za občinski kmetijski sklad. Odobro se je tüdi računski zaklüček za leto 1930. Ob zaklüčki se predsednik inž. Mikuž zahvali vsem članom za stvarno razpravlanje v prvle omenjenih zadevaj i zaproso g. sreskoga načelnika kak tüdi narodnoga poslanca Hajdinjaka na njihno podporo pri rešitvi gornjih Prošenj ž žel na merodajnih mestaj. AMATERJE POZOR ! Fotografski aparati i vse fotografske potrebščine se dobijo po jako niskoj ceni v trgovini s paperom HANH IZIDOR-a v M. Soboti. MLINARJE MLINSKE KAMNE garant. kakovosti — MLINSKA SITA svilena i voln. — Ia R EM N E za pogon i vse ostale mlinske potrebščine nüdi najceneje : Ertar & Komp. Ljubljana 2 Kolodvorska 35. zahtevajte cenike! NALAGA JTE PENEZE v HRANILNICO i POSOJILNICO v ČRENŠOVCIH, registrovano zadrugo z neomejenov zavezov, ki se je preselila v lastno hišo „NAŠ DOM“ i od novoga leta naprej uradüje vsaki delaven den od 8 do 12 vüre i vsaki svetek od pol 9 do 10 vüre predpoldnevom. Za hranilne vloge plača intereša 8 8 ½ %. Rentni davek plača sama za vse vlagatele i za sebe ne obdrži nikše Provizije. Pri davanj posojil računa samo 1 % upravnih stroškov i to samo ednok, čeravno je posojilo dano na duga leta. Posojila davle na poroke i tabulacijo na 10%. NAČELSTVO. Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF Urednik FRANC KOLEN.C