NASLOVJ
TUDI V SOBOTI MUZEJ
NA PROSTEM
V duhu pregovora, da je smeh pol zdravja, smo si tudi mi zamislili tako zdravljenje — s prvoaprilsko potegavščino. Zal pa je uspeh bolj kisel, mnogo naših bralcev je namreč „nasedlo" in se zdaj jezijo, ker v .Pomurju kljub dvajsetletnim prizadevanjem še nimamo in ga tudi kaj kmaiu ne L bomo imeli — muzeja na prostem. Tako ,,bogati" smo, da si mirne duše lahko privoščimo zapravljanje kulturne dediščine.
leto XXXVI Št 13
Murska Sobota 5. akril 1984
CENA 13 DIN
ZVIŠANA
TEMPERATURA
Medobčinska sindikalna organizacija se je tokrat — pred tednom — sestala v enem od delovnih kolektivov, in sicer v 1300-članski proizvod no-transportni organizaciji Avtoradgona v Gornji Radgoni, kar ni naključje.
Največ težav z likvidnostjo
Pogoji gospodarjenja, ki so se v lanskem letu večkrat spreminjali, so se odražali tudi v poslovanju Ljubljanske banke Pomurske banke. Zmanjšanje razpolagalne pravice z devizami, pospešeno drsenje tečaja dinarja in dodatno omejevana poraba so vplivali na še slabšo dinarsko in devizno likvidnost. Z likvidnostnimi težavami so se srečevale, predvsem organizacije združenega dela, zato so se zatekale k dragim bančnim kreditom. zaradi administrativnega omejevanja porabe bančnih kredi tov pašo v banki le s težavo sledili vsem zahtevam. Če je bila za prvo polovico lanskega leta značilna še sorazmeroma dobra bančna likvidnost, pa je do slabšanja prišlo v drugi polovici leta. Za reševanje likvidnostnih težav so se v Pomurski banki posluževali najemanja likvidnostnih kreditov, ki pa so zaradi visokih obrestnih mer tudi za banko postali predragi.
Za leto 1983 je značilno, da je bilo povečanje obsega bilančne vsote v Pomurski banki znatno nad načrtovanim, v primerjavi z letom poprej pa se je le-ta povečala kar za 35 odstotkov. Vendar je to povečanje le navidezno in je slika precej manj ugodna, če upoš; tevamo vplive, ki sta jih pri tem imeli inflacija in devalvacija. Zaradi visoke devalvacije, Kije v letu 1983 dosegla v poprečju 87 odstotkov, se je močno spremenila tudi struktura bančnih sredstev. Če je znašal delež deviznih sredstev konec leta 1982 26 odstotkov vseh sredstev, seje lani ta delež povečal že na 36 odstotkov.
Posledica zaostrenih pogojev gospodarjenja pa je tudi znižanje sredstev gospodarstva v strukturi vseh sredstev banke. Sredstva gospodarstva so v letu 1983 predstavljala le 14 odstotkov celotnih bančnih sredstev, medtem ko so se bančna sredstva občanov povečala kar za 61 odstotkov in sp predstavljala 39 odstotkov vseh bančnih sredstev. Do-takšnega zvišanja je prišlo predvsem na račun pripisanih tečajnih razlik, dočim realni porast deviznih sredstev ni dosegel načrtovanega. Na znižanje deleža gospodarstva pa so vplivale likvidnostne težave, s katerimi se je združeno delo srečevalo. V likvidnostnih težavah pa je iskati tijidi osnovni razlog za to, da se povpraševanje po kreditih, kljub vispki obrestni meri, povečuje. To velja predvsem za kratkoročne kredite za obratna sredstva, medtem ko bodo imele visoke obrestne mere v prihodnje gotovo za posledico zmanjševanje investicij, ki v Pomurju že zdaj stagnirajo.
L. Kovač
V Pomurju ima mladinsko prostovoljno delo že dolgoletno tradicijo. To navsezadnje potrjujejo tudi številna priznanja z zveznih in republiških mladinskih delovnih akcij, pomurski brigadirji pa se vse bolj uveljavljajo tudi na raznih mednarodnih akcijah. In kako bo letos? O pripravah mladih Pomurcev na delovne akcije in nekaterih dosedanjih izkušnjah na področju mladinskega prostovoljnega dela na 3. strani objavljamo pogovor s predsednikom medobčinskega sveta zveze socialistične mladine za Pomurje Stankom Kerčmarjem.
ZA GRADNJO BOLNIŠNICE VSA RAZPOLOŽLJIVA SREDSTVA!
Skupna vrednost do sedaj opravljenih del na vseh štirih investicijskih objektih bolnišničnega kompleksa v Rakičanu 339.891.902 dinarja, od tega je bilo porabljeno za kirurški blok 294.194-901 dinar, so poudarili na seji osrednjega gradbenega odbora za izvajanje skupnega referendumskega programa na področju zdravstva. To je okrog 60 odstotkov načrtovane investicijske vrednosti.
Kako naprej? Doslej so s sredstvi dobro gospodarili, kajti vsak dinar, ki se je zbral na žiro računu, so sproti porabili, zato so doslej obračunane razlike v ceni gradbenih del znašale le 6.937.142 dinarja kar predstavlja le nekaj vec kot 2 odstotka. To pa je ob visokih podražitvah v gradbeništvu zelo malo. Ker se v prihodnje najbrž ne bo moč izogniti podražitvam, je v skupnem pomurskem interesu, da bolnico v Rakičanu čimprej dogradimo in opremimo vsaj najbolj potrebne prostore. Prav zato so na seji gradbenega odbora sklenili poklicati vse koristnike družbenih sredstev, ki imajo na svojih računih denar in ga v kratkem ne bodo rabili, da ga posodijo. Apel je namenjen tudi občinam, kjer zbirajo občinske samoprispevke, da denarja ne zadržujejo, na računih ampak naj ga čimprej nakažejo na poseben žiro račun Splošne bolnišnice v Murski Soboti.
Da bi z gradnjo in opremljanjem bolnišnice končali do srede priho-dn ega leta, bo treba posvetiti večjo skrb tudi zbiranju sredstev pri občanih. Novoletne voščilnice, ki so jih izdali lani, so navrgle precej denarja, zato jih bodo prodajali tudi letos. Natisnili so tudi inžalnice svojcem umrlih, denar (namesto vencev in cvetja) pa bodo
občani lahko nakazovali za bolnišnico. Ta način se je v soboški občini že zelo uveljavil, pritegniti pa je treba v večji meri še občane iz ostalih treh pomurskih občin.
Katera dela načrtujejo letos v Rakičanu? Za gradbena dela (grobi in fini ometi, pomoč inštalaterjem, obzidave, zazidave) predvidevajo letos 10.000.000 dinarjev, za zunanjo kanalizacijo 9.000.0000 dinarjev, medtem ko bodo električne inštalacije in druge montaže veljale 140.000.000 dinarjev. Obrtniška dela (polaganje keramike, estrihi, slikopleskarska dela) bodo predvidoma veljala 26.000.000 dinarjev. Dogovorjenih 0,33 odstotka, ki ga plačujejo organizacije združenega dela od dohodka, pa bo predvidoma dal 74.390.000 dinarjev. Pomemben vir bodo sredstva republiške solidarnosti, ki naj bi letos navrgel
29.484.000 dinarjev. Ne nazadnje naj omenimo še 5.725.000 dinarjev, ki jih bodo prispevali občani kot svoje prostovoljne prispevke, vendar bo.ta znesek z dobro akcijo prav gotovo presežen. Pri tem ne gre prezreti tudi naših delavcev, začasno zaposlenih na tujem, ki so se akciji zbiranja denarja za bolnico že odzvali, zlasti še v Ingolstad-tu. Pri tem imajo veliko vlogo in nalogo slovenska društva.
Pri akciji zbiranja denarja za čimprejšnjo dograditev bolnice (zaradi potreb po zdravstven.h storitvah in nenehnih podražitev) pa se ne kaže odreči tudi ponudbi nekaterih interesentov, ki se zanimajo za nakup starih bolnic. To velja realizirati tudi zato, ker so kupci pripravljeni plačati že zdaj, čeprav bi objekte uporabljali šele po izselitvi zdravstvenih delavcev.
Š. SOBOČAN
Plačilna nesposobnost, vse ožji cenovni primež in vsakovrstna izsiljevanja — to je tisto, kar ta čas tare kolektive širom Slovenije in ne samo v Pomurju, pri čemer prav omenjenega ni mogoče izvzeti. Ob tem, daje lani »pridelal« v dveh tozdih — Nadgradnje in Bivalne enote — čez 40 milijonov dinarjev izgube, se hkrati pridružuje ostalim sorodnim organizacijam iz kovinskopredelovalne branže v regiji, ki jim zaradi plačilne nesposobnosti dobesedno teče voda v grlo. Skušajo se sicer izvleči z najemanjem kratkoročnih kreditov, vendar so to le blažilne injekcije, ki ne morejo trajati v nedogled.
O tem, kaj se bo zgodilo, ko bodo cene odtajane, pa so si najodgovornejši pomurski sindikalni delavci komajda upali razmišlj ati, sicer pa je kot rdeča nit prevladovalo spoznanje, da imajo pri tem pravzaprav zvezane roke. Kljub temu ne kanijo vreči puške v koruzo, marveč kot delavsko-razredna organizacija vplivati na pospešeno iskanje notranjih
Sindikat večkrat nemočen
Po poročilih, ki so jih podali predsednik občinskega sindikalnega sveta ter predsednika sveta za delitev dohodka in osebnih dohodkov in sveta za življenske in delovne razmere delavcev, je bilo na dlani, da sc sindikalni delavci pri spreminjanju razmer in zagotavljanju interesov delavcev vse prevečkrat nemočni. Po svoje ilustrativen primer, slišali smo ga na programsko-volilni seji, je bila ena izmed razprav delegatov sveta za življenske razmere. Ko so obravnavali cene, je zmotil sejo kar direktor prizadete delovne organizacije, češ, kako si sploh v sindikatu drznejo govoriti o njihovi odločitvi.
Zato kljub precejšnji angažiranosti osnovnih organizacij, občinskega sindikalnega sveta in njegovih organov, rezultati niso zadovoljivi. V občini je v škripcih precej delavcev, saj zaostajajo osebni dohodki delavcev v gospodarstvu za 2.410, v negospodarstvu pa za 2.070 dinarjev za republiškim povprečjem. Posebej nizki so zaslužki delavcev v tozdu Komunala, apaški Lini, tozdu Marles Beračeva in na VG Kapela. Sploh pa je za večino delovnih kolektivov značilno, da vse bolj životarijo. To, in nezadržna rast cen, ogrožajo njihovo življen-sko raven. Nič boljše se ne piše tudi družbenim dejavnostim (najslabše je v zdravstvu, šolstvu in otroškem varstvu).
Zato so se delegati zavzeli, da se strokovnjaki v združenem delu primerno nagradijo (če niso spo
Na državnem mladinskem namiznoteniškem prvenstvu v Murski Soboti, na katerem je sodelovalo 112 igralcev in igralk, so pripravili nekaj presenečenj tudi domačini. Z osvojenim tretjim mestom je Miran Močan dokazal, da je najboljši slovenski mladinec. Sicer pa sta državna naslov^ pripadla Lupulescu (Unirea, Uzdin) in Krsnikovi (Olimpija, Ljubljana). NTK Sobota je zopet odlično pripravil to zahtevno tekmovanje, ki je pokazalo kvaliteten napredek.
Foto: L. Klar
rezerv. Slišali smo, da gre za naslednje: povečevanje fizičnega obsega proizvodnje, kjer so pomurski delavci — navkljub prislovično pridnim rokam — lani zdrsnili pod poprečno slovensko storilnost. Boljše mora biti dohodkovno povezovanje, posebej kovinarjev, gradbenikov, agroži-vilcev in lesaijev, pogumnejše prodiranje na tuja tržišča, pri čemer bi utegnila biti za zgled prav Avtoradgona s poslom, ki ga je pred nedavnim sklenila s partnerjem z Jamajke za prodajo 175 tipskih montažnih hišic, in še se bo našla kakšna rezerva. Vsekakor pa so pomurski sindikati najodločneje proti taktiziranju, kajti v nasprotnem se bo število kolektivov z različnimi motnjami samo še povečevalo. Zdajšnja redna likvidacija Konstruktorjeve opekarne v Puconcih nri Murski Soboti je šolski primer, do kakih zapletov lahko pride in kako boleč rez je potreben, če ni pravih in predvsem pravočasnih ukrepov.
B. Žunec
sobni pa jih je treba zamenjati), posamezne regije v republiki pa bi se morale razvijati skladneje. S tem in borbo za inventivno dejavnost ter sklepi o oživljanju delavske kontrole, dodelavi sistema svobodne menjave dela in reševanju problematike brezposelnosti so dopolnili programska izhodišča.
Izvedli so tudi volitve. Še naslednji dve leti bo predsedoval OS ZSS Gornja Radgona Bruno Švagan, sekretar ostaja Jože Slak, na podpredsedniškem mestu pa je Dimitrija Kojiča zamenjal Martin Biček. Delegati so tudi v občinski sindikalni svet ter njegovo pred-sedništvo izvolili nekatere nove člane, potrdili kandidata za predsednika in podpredsednika MS ZSS za Pomurje ter njihovega delegata v tem organu.
V. Paveo
aktualno doma in po svetu
V zahodnonemškem mestu Oberaula se je v nedeljo zbralo več kot tri tisoč demonstrantov. Nastopili so proti shodu bivših članov elitne nacistične SS divizije »Totčnkopf«. Zahtevali so tudi prepoved vseh združenj, v katerih se zbirajo nacisti
globus
KAKŠEN DAN MLADOSTI?
SODOBNI HLAPCI
JERNEJI
Košara Balabanovič, nekoč popularna voditeljica kmetijske oddaje beograjske televizije „ Znanje — imanje”, je zdaj še bolj simpatična gledalcem mesečne oddaje: ,,Dolga pot do resnice”. Košara namreč prikazuje maratonske pravde delavcev, ki so bili na kak način prikrajšani za svoje samoupravne ali druge pravice. To so namreč prave pravcate človeške drame, ki si jih ne bi mogel nihče izmisliti, zvenijo pa prav neverjetno. Košara pravi o tem: „ Tudi ko je spor na sodišču dobljen, človek ne more biti vedno gotov, da je pravica na njegovi strani, kajti šele potem ga čakajo nove in nove ovire v obliki birokracije in njenih neizčrpnih zvijač, ki jih včasih sploh ni mogoče premagati. ” Ko bi se Nobelova nagrada delila tudi za izigravanje zakonov, potem bi bili mi večni kandidati zanjo, je prepričana Košara.
Te zgodbe, ki jih prikazuje beograjska televizija, trajajo včasih tudi več kot desetletje. To so borbe, v katere vlagajo ljudje leta in leta življenja, energije, zdravja in kajpak, često tudi precei denaria. To so pravzaprav sodobni hlapci Jerneji v družbenoekonomskih odnosih, ki marsikje še vedno ohranjajo stare lastninske odnose kljub vsem zakonom, sodiščem in drugim varuhom človekovih pravic.
Praviloma so to ljudje, ki jih imajo dobesedno za norca, saj zanje povedo najprej, da pravzaprav niso zdravi in da jim torej televizija sploh ne bi smela dati besede. Mesto dogajanja pa je navadno tam, kjer je prav vse odpovedalo, tudi sindikat in partija, pripoveduje Košara, ki jo je najbolj razočaral prav sindikat, katerega izvršni odbori so v vseh primerih takega iskanja pravice v službi direktorjev.
Bliža se dan mladosti 25. maj, ko vsako leto na štadionu v Beogradu proslavijo s tem mladostnim dnem Titov rojstni dan. Prireditev je v bistvu zaklj uček dvemesečne štafete, ki sojo prvič tekli leta 1945, ko so mladinci iz Kragujevca prinesli Titu v štafetni palici čestitke za njegov rojstni dan. •Nekaj let kasneje je sam Josip Broz-Tito predlagal, naj bo štafeta namenjena mladini Jugoslavije, zadnji dan, to je 25. maj, pa naj se imenuje dan mladosti.
Zaradi lanskoletnega scenarija, v katerem so na štadionu postavili velik lik maršala Tita je prišlo do kritik, češ, s scenarijem smo zdrknili na rob malikovanja. Takrat so organizatorji obljubili, da bodo za letošnji dan mladosti pripravili nov, sodoben scenarij. V resnici pa niso storili ničesar m predlagali scenarij z nekakšnim prerezom Titovega življenja, ki naj bi ga ilustrirali z napadom na Drvar, prikazom makete njegovega prvega službenega avtomobi-
OGLEDALO TEDNA
la, ladje Galeb in lokomotive modrega vlaka. Na štadionu naj bi na treh velikih filmskih platnih prikazovali zgodbo treh, 16-letne Maje, njenega očeta Slobodana, rojenega med vojno in nositeljice prve štafete Tašane.
Slovenska mladina je imela na scenarij vrsto tehtnih pripomb, ne pa na samo telovadno prireditev. Zagovaijajo namreč tezo, da bi moral scenarij prikazati sedanja prizadevanja mladine, ne pa se umikali v zgodovino in jo skorajda spreminjati v mit. Skratka, gre za idejo, naj z delom, z bojem za uresničitev gospodarske stabilizacije, z utrjevanju bratstva in enotnosti, dokažemo naše vztrajanje na Titovi poti, ne pa s prikazovanjem prvega službenega avtomobila in lokomotive modrega vlaka ter maketo kliničnega centra z enim samim razsvetljenim oknom.
Ker v enem letu organizatorji niso ponudili nove zasnove in ker hkrati niso upoštevali sedanji težavni gospodarski položaj, ko vsem pri
manjkuje denarja, so se kritiki vprašali, zakaj porabiti milijarde starih dinarjev za vsebinsko neustrezen scenarij. Končno, v Beogradu sp ustanovili posebno komisijo za zaščito Titovega imena, da ne bi prišlo do kičastega zlorabljanja, ponujeni scenarij pa je prav to. Ne samo mladina. temveč tudi precejšen del odraslih meni, da v teh trenutkih gospodarskih težav ni primemo prirejati dragih in povrh vsega vsebinsko vprašljivih proslav. Mimogrede, že pred mnogimi leti smo se med drugim tudi zaradi velikih stroškov odpovedali prvomajskim vojaškim in drugim paradam. Vztrajati na nečem, kar je po svoji vsebini na nek način preživelo, je lahko le hinavsko priseganje na zvestobo. Če že mora biti dan mladosti, naj bo to dan dejanj, naj bo to dan medsebojnega spoznavanja mladine in naj bo to dan, ko se bo mladina zazrla v prihodnost, ki jo bo morala prav ona ustvarjati in uresničevati;
Mirko Čepič
Iz
Marca je bila prikazana zgodba Vojislava Dejanoviča, rentgeno-loškega tehnika iz Niške Banje. Občinsko sodišče je sedemkrat sodilo: petkrat v korist Dejanoviča. dvakrat v korist delovne organizacije. a okrožno sodišče je vsakič vrnilo predmet občinskemu sodišču. In to traja že enajsto leto, ker se sodišči, namesto da bi rešili problem, igrata pingnong.
Poseben biser igre s pravicami delavcev pa je primer treh kovinarjev iz Kostolca, ki več niso mogli delati pri stružnici zaradi alergije na neko emulzijo, ki je pri tem delu v rabi. Ko Je bilo to dokazano na sodišču, so se vodilni v tozdu odločili, da jim drugega dela ne dajo: v delovno dvorano so postavili klop, češ sedite tu. Namera je bila jasna: hujskanje delavcev, ki so delali za stroji, proti delavcem, ki so bili posajeni na klop, brez dela.
Podobno je bil izigran tudi sprevodnik Rajko Rašič na beograjski železniški postaji: sodišče mu je prisodilo stanovanje, v katerega se je vselil, vendar so ga dva meseca pozneje izselili in vselili Mirka Nedelj-■koviča, in sicer na podlagi sklepa delavskega sveta, ki ga je podpisal direktor Dušan Kneževič. Pravda zopet teče, ker je sodba rednega sodišča izigrana, a direktorju, ki si je to dovolil, ne manjka zaradi tega niti las na glavi. Akti pač niso zajci, da bi bilo treba skrbeti zarije, a za človeka se nihče ne zmeni, tudi družbenopolitične organizacije kolektiva, in občine . . .
Božidarju Jankoviču iz Lazarevca se je zgodilo podobno z gradnjo pomožnega poslopja. Ko je pravdo dobil, ni bilo nikogar, ki bi jo izvršil. In tako se iskanje pravice nadaljuje na vseh mogočih pristojnih mestih, v Lazarevcu pa ne naredijo ničesar, češ da nimajo primerno organizirane službe za to.
Zaradi prevelike počasnosti pri reševanju posameznih problemov delavcev, minevajo leta in v ljudeh se kopiči jeza, ker jim je pač žal izgubljenega časa, ki bi ga lahko uporabili za graditev samoupravljanja. Razmere je mogoče videti tudi tako kot jih je svojčas videl televizijski humorist Lola Djukič, ko je rekel, da prihajajo časi, ko bodo stanovalci imeli onstran utice kar svoje sodišče. Morda pa bo reševanje problemov pospešil primerno spremenjen zakon o izvršnem postopku, ki bo terjal hitrejše delovanje sodišč, toda praksa kaže, da noben zakon ne vpliva na nas tako, da bi hitreje, učinkoviteje in bolj pošteno delali. Morebiti je stvar povsem'preprosta, potrebno je kaznovati tiste, ki zakonov ne spoštujejo, meni Košara Balabanovič, ki nam odkriva nezakonitosti kot svojevrstno obliko nasilja nad ljudmi in njihovim življenjem.
Viktor Širec
V ŽARIŠČU DOGODKOV
DUNAJ — Avstrijski zvezni kancler Sinowatz je sprejel predstavnike gradiščanskih Hrvatov, ki so ga seznanili z glavnimi problemi, s katerimi se soočajo v svojem življenju.
LONDON - Velika Britanija se je odločila, da ne bo vplačala svojega deleža 100 milijonov funtov za funkcioniranje Evropske gospodarske skupnosti, ker je v EGS povzročilo veliko zmedo.
BRUSELJ - Visoki funkcionarji NATO menijo, da bo kaj malo verjetno letos prišlo do nadaljevanja pogajanj med ZDA in SZ o jedrskem orožju.
NEW DELHI — Predsednica indijske vlade Indira Gandhi je izjavila, da je Avstrija izrazila pripravljenost, da bo gostiteljica sestanka svetovnih voditeljev, podobnega tistemu, ki gaje sklicala lani v New Yorku med zasedanjem generalne skupščine.
SOFIJA — Bolgarija in Romunija se bosta še nadalje zavzemali za brezatomsko cono na Balkanu. To je bilo rečeno ob obisku romunskega voditelja Ceausescuja v Bolgariji.
TEL AVIV - Neki izraelski časopis je objavil trditev, da stane Izrael vojna v Libanonu vsak dan milijon dolarjev.
NIŠ — Drugo največje mesto v ožji Srbiji je letos ponudilo približno tisoč delovnih mest za delavce, ki se nameravajo vrniti z začasnega dela v tujini.
BEOGRAD — Beograjska strojna fakulteta bo te dni dobila večnamenskega robota, ki so ga izdelali v tovarni Ivo Lola Ribar v Železniku.
WASHINGTON — Ugledni ameriški senator Edvard Kennedy je obdolžil predsednika Reagana, da vodi nevarno militaristično politiko do držav Srednje Amerike.
BEOGRAD — Tu je umrl Branko Čopič, eden najbolj znanih in uglednih jugoslovanskih pisateljev.
Za leto inflacije - dve leti stabilizacije
siromaka
Elektrogospodarstvo Vojvodine že ves čas poudarja, da ima težave z denarjem, ki ga ni dovolj niti za opravljanje osnovne dejavnosti. Prav tako ves čas zahteva, naj se iz žepov občanov nadeni več sredstev za gradnjo elektrogospodarskih objektov — pišejo Večemje novosti.
Občani segajo v denarnice in prispevajo čedalje več za električni tok, elektrogospodarstvo pa ob tem igra tradicionalno vlogo siromaka.
Proti koncu lanskega leta, ko so občani Vojvodine dnevno bili tudi 8 do 10 ur brez električnega toka, je sozd Elektrovojvodina povečal osebne dohodke za 30,5 odstotka. Vojvodinski elektrogospodarstve-niki so tako na zelo nazoren način pokazali, da niso siromaki, kakor so se hoteli prikazati prej.
Drugi primer je še bolj nazoren. V javnosti se je namreč izvedelo, da je eden od ,,revežev” v elektrogospodarstvu (novosadski Elektro-prenos) sklenil, da bo kupil osebni avtomobil znamke senator, ki stane okoli pet milijonov dinarjev (novih seveda).
Teh dveh primerov nismo omenili zato, da bi namigovali na zmanjšanje sredstev za nove vire elektrike. Razmisliti pa je le treba o tem, da vsi v elektrogospodarstvu niso dovolj odgovorni, trdijo Večemje novosti.
Da bomo morali tudi letos iskati finančno pomoč pri istih virih kot lani, je bilo znano že takrat, ko smo pripravljali resolucije o družbenem in gospodarskem razvoju v letošnjem letu. Bilance denarja in potreb se preprosto niso krile. Tako so tudi resolucije izdelali ob upoštevanju približno tri milijarde dolarjev finančne pomoči iz mednarodnih denarnih skladov. Vlade petnajstih razvitih držav, ki se jim je pridružil tudi Kuvajt, so že lani načeloma privolile, da bodo pomoč tudi potrdile, po ustaljeni navadi pa so prepustile mednarodnemu- monetarnemu skladu (IMF), da se z Jugoslavijo dogovori o bistvenih pogojih najemanja tega posojila. Pogovori so bili etapni in so se končali 1. marca letos s podpisom tako imenovanega pisma o namenih — kar pomeni, da so se IMF in naši vladni zastopniki dogovorili o nekaterih ukrepih tekoče in razvojne politike.
Zaradi pomanjkljivega obveščanja tako javnosti kot tudi gospodarstva in njegovih
delegatov v skupščinah se je mnogim zdelo, da je IMF narekoval jugoslovanskemu gospodarstvu vrsto ravnanj in pogojev, ki pomenijo celo vmešavanje v notranjč zadeve naše države, da je ravnal kot finančna sila, ki daje denar, da se je preprosto obnašal kot nekakšna prisilna uprava. Pa se je izkazalo, da so bile zahteve IMF skoraj povsem enake stališčem in opredelitvam, ki smo jih že zdavnaj zapisali v stabilizacijske programe, še zlasti pa v protiinflacijski program, potem pa v boju za proizvodnjo, izvoz in osebne dohodke nanje nekoliko pozabili. IMF nasje torej poučil, da je treba dogovorjeno tudi uresničevati. Preprosto nasje poučil o tem, kako tuji gospodarski svet pojmuje ekonomske zakonitosti.
Ti ukrepi so: -
CENE — Do 1. maja je treba doseči, da se bodo cene najmanj 55 odstotkov industrijskih izdelkov oblikovale prosto, po pravilih ponudbe in povpraševanja, tretjino cen pa bi določali s sporazumi. Cene električne energije, železniške tarife, cene naravne
ga plina, nafte in derivatov nafte bi prilagajali periodičnim gibanjem v gospodarstvu.
TEČAJ DINARJA — V bistvu gre za to< da bo tečaj dinarja drsel v tempu in po meri razlik v gibanju domačih in tujih cen. Seveda pa so določili tudi rok, v katerem bo treba nadomestiti zamujeno prilagajanje tečaja dinarja zaradi »zamrznitve tečaja«.
FINANČNA DISCIPLINA — Glede na to. daje bilo lani v državi za 120 milijard dinarjev izgub, da je za 220 milijard din nekritih tečajnih razlik, da so neporavnane terjatve presegle 280 milijard din. daje za 200 milijard neporavnanih dolgov do poslovnih bank (obresti), je nelikvidnost krepko privila gospodarstvo. S poostreno finančno disciplino je treba zagotoviti, da med gospodarskimi organizacijami ne bodo krožile nekrite menice. Delovne organizacije, ki ne bodo poravnale obveznosti do upnikov, in tiste, ki so v izgubah. ne bodo smele več večati osebnih dohodkov toliko časa, dokler dolgov ne bodo
vrnile. Tako bodo pravzaprav obudili sklep iz zakona o zavarovanju plačil, ki so ga zaradi joka in stoka prizadetih v zvezni skupščini razveljavili do 1. januarja letos.
POLITIKA OBRESTNIH MER — Z realnimi obrestmi je treba zagotoviti, da bo kapital dobil pravo ceno, pa tudi, da bo dinar edino, plačilno sredstvo v državi. Povprečna obrestna mera za posojila bi tako narasla od 23 na 29 odstotkov. Za gospodarstvo. ki ima malo lastnih obratnih sredstev in ki ima veliko posojil za dokončanje naložb (in prekoračitve zaradi počasne gradnje), bo to gotovo najtrši oreh.
SPREMLJANJE URESNIČEVANJA UKREPOV — Vsake tri mesece bodo naši pristojni organi skupaj s strokovnjaki IMF spremljali gospodarska gibanja. Do novembra bodo pripravili popolnejšo analizo o gospodarski politiki in o učinkovanju obstoječega deviznega sistema v državi.
Kolikor je ekonomski rek. da se leto dni inflacije zdravi z dvema letoma stabilizacije,
točen, potem našemu gospodarstvu ne kaže drugega, kot da se ozdravitve loti s takšno šok terapijo. Ukrepi torej niso presenečenje, razen morebiti za tiste, ki so mislili, da lahko še naprej delajo in živijo po starem. Visoke obresti, ki odpravljajo posojilo kot obliko socializacije slabega poslovanja, in politika tečaja dinarja, ki krepko kaznuje nepremišljeni uvoz, bosta najbrž precej dramatično presenečenje za vse tiste, ki so se navadili iskati pomoč od zunaj, ki so se navadili izogniti se srečanj u z resnico in s pravo bilanco,'ki so se privadili, da so breme, ki bi ga morali sami nositi, prevalili na državo, na sistem in na tujino. Življenje na up bo poslej obremenjeno z visokimi obrestmi. Vrednost nacionalne valute bo določal zunanji trg, in ne več nacionalni ponos. O tem, kako bomo živeli juyi, pa odločajo naše roke, naša pamet in naše znanje. Večja bo proizvodnja, bolje bomo delali m več bomo imeli. Tudi za odplačilo tujih dolgov.
(po TV-15)
STRAN 2
VESTNIK, 5. APRIL 1984
od tedna
OB 1. APRILU — DNEVU MLADINSKIH DELOVNIH BRIGAD
GORNJA RADGONA — Tudi v tej pomurski občini bodo ustanovili službo komunalnega nadzora. Na zadnji seji izvršnega sveta so že pretresli osnutek odloka, ki bo to urejal. Tako bo gotovo področje komunale, ki so ga doslej nadzorovali le inšpektorju bolje urejeno. Komunalni nadzorniki, ki bodo skrbeli za komunalni red v krajevnih skupnostih (vzdrževanje javne snage, zbiranje, odvažanje in odlaganje odpadkov, urejanje, vzdrževanje in varstvo zelenih površin, zimska služba na pločnikih . . .), bodo gotovo prispevali pomemben delež tudi k varstvu okolja.
LENDAVA — V lendavski občini so sprejeli odlok o združevanju sredstev za financiranj^.nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite. Delovni ljudje v organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih bodo plačevali sredstva v višini 0,60 odstotka od doseženega dohodka. Združena sredstva bodo koristila za naloge splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, zlasti pa za izpopolnitev potrebne opreme in zagotovitev sredstev.
LENDAVA — Taborniki odreda Ljudska pravica iz Lendave so minuli teden pripravili akcijo zbiranja papirja. S tem so domove očistili nepotrebnega papirja, industriji vrnili surovino sebi pa zbrali sredstva za letno taborjenje. Taborniki so samo v enem dnevu nabrali okrog 3 tone papirja. Pripravljajo se tudi na prvomajski pohod in na razstavo o delovanju tabornikov v občini. Ker se v taborniške vrste vključuje veliko učencev osnovne šole, bodo pripravili več oblik izobraževanja za najmlajše člane: od gozdne do zimske šole in letovanj.
TIŠINA — Vaški odbor je razpravljal o nadalnji komunalni ureditvi naselja. Tako načrtujejo za letos izgradnjo ulične razsvetljave, ,ki je naselje še nima. Dogovorili so se tudi o ureditvi pokopališča, avtobusnega postajališča, parka in navozu gramoza na poljske ceste. Po predračunu bi znašala vrednost del 680.000 dinarjev. Sredstva bodo prispevali vaščani sami. Po izračunu bo prispevalo vsako gospodinjstvo 2.000 dinarjev. Hkrati pa bodo prihranili s prostovoljnim delom 60.000 dinarjev.
MURSKA SOBOT A — Čeprav so za nami že trij e meseci in bodo že kmalu znani rezultati poslovanja v prvem četrtletju, smo v Pomurju šele sredi marca dobili analizo poslovanja združenega dela v letu 1983.0 gospodarjenju so sredi prejšnjega tedna razpravljali tudi na izvršnem odboru medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje in ugotovili, da so nekateri rezultati v primerjavi z republiškim poprečjem sicer ugodni, vendar ta primerjava ne daje realne slike gospodarjenja. Če so finančni rezultati sicer ugodni, pa zaskrbljuje fizični obseg proizvodnje, ki je v nekaterih organizacijah združenega dela celo manjši kot leto poprej.
MURSKA SOBOTA — Na 1. seji četrtega sklica so se konec minulega tedna sestali delegati zbora Ljubljanske banke Pomurske banke. Potem ko so izvolili nove organe upravljanja banke ter za predsednika zbora banke izbrali Nikolaja Geriča iz Lendave, so največ pozornosti namenili uresničevanju srednjeročnega plana Pomurske banke v letu 1983. Rezultati, ki sojih dosegli v minulem letu, bi bili gotovo ugodnejši, če se pogoji gospodarjenja med letom ne bi večkrat spreminjali, vse to pa je vplivalo na odmike gospodarskih in denarno-kreditnih gibanj od načrtovanih smeri.
VKLJUČITI VEC KMEČKE MLADINE IN ŠTUDENTOV
Mladinsko prostovoljno delo ima v Pomurju bogato tradicijo. Kakšna bodo letošnja brigadirska pota, smo povprašali Stanka Kerčmarja.
,,Za letos velja omeniti, da smo z republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije pravočasno dobili razpored o udeležbi naših brigad na akcijah širom republike. Tega pa ne bi mogli povedati za razpored na zveznih mladinskih delovnih akcijah zunaj Slovenije, za kar je bila določena zvezna konferenca ZSMJ. Ob uspehih v prejšnjih letih pa smo v Pomurju tudi ugotavljali pomanjkljivosti, ki jih bomo skušali letos odpraviti. Tako bi naj v brigade vključili čim več kmečke mladine, čeprav se zavedamo, da je Pomurje tudi kmetijska pokrajina in je v času delovnih akcij največ del prav na poljih. Prek klubov študentov pa želimo pritegniti tudi večje število študentov, s pomočjo društev naših delavcev na začasnem delu v tujini pa tudi otroke staršev iz pomurske regije. Člani pionirske delovne brigade pa bodo dober kader za bodoče mladinske delovne akcije, v okviru katerih je treba večjo pozornost nameniti tudi izvedbi programov interesnih dejavnosti. Da ne govorim posebej o pomenu organiziranja enodnevnih lokalnih MDA kot širše oblike mladinskega prostovoljnega dela.” '
— Vsekakor bo zanimivo zvedeti, kam bodo letos mladi Pomurci šli na republiške oziroma zvezne mladinske delovne akcije?
,,Občinske	konference zveze
socialistične mladine v Pomurju
bodo v letošnjem letu organizirale 6 mladinskih in eno regijsko pionirsko delovno brigado. Iz občine Murska Sobota bosta meseca julija sodelovali MDB Bratstvo in enotnost (skupaj z mladimi iz
STANKO KERČMAR — Predsednik MS ZSMS za Pomurje
pobratene občine Paračin) na zvezni MDA Ložnica v SR Srbiji in MDB Stefan Kovač-Marko na zvezni MDA Pot mladosti v občini Bitola v SR Makedoniji. Brigada 17. oktober pa bo avgusta odšla na republiško MDA Trebče, ki bo potekala v občinah Šmarje pri Jelšah, Brežice in Krško.
Mladina iz občine Gornja Radgona se bo v okviru MDB Janko Jurkovič-Jovo udeležila zvezne MDA Suha Krajina v občini Žužemberk, ljutomerska brigada
Janko Ribič pa bo odšla na zvezno MDA Kadinjača v SR Srbiji. Obe akciji bosta v mesecu juliju; takrat pa bo MDB Ljudska pravica iz Lendave na zvezni MDA Negotin v SR Makedonija. Poleg tega pa bo MS ZSMS za Pomurje letos že tretjič organiziral pionirsko delovno brigado Štefan Kovač-Marko, ki bo sodelovala v tretji izmeni zvezne MDA Istra v občinah Koper, Piran in Izola. Seveda se bodo mladi iz Pomurja udeležili tudi mednarodnih akcij, ob republiških MDA na Goričkem in v ljutomerski občini pa bodo še enodnevne lokalne akcije.”
— Kako pa je z evidentiranjem pomurskih brigadirjev v tem času?
,,Kot sem že prej rekel, je zaradi poznega razporeda udeležbe na zveznih mladinskih delovnih akcijah zunaj Slovenije steklo evidentiranje nekoliko pozneje. Moram reči, da je sedaj že v polnem teku, saj prihajajo prve prijavnice. V tem času so organizirane okrogle mize o pomenu mladinskega prostovoljnega dela, razgovori s starši, razstave in predavanja o mladinskih delovnih akcijah ter seznanjanje z možnostmi udeležbe mladih na akcijah širom Jugoslavije. Navsezadnje se zavedamo tega, da imamo v Pomurju že drugo leto zapored dve republiški mladinski delovni akciji in glede tega veliko obveznost, da bodo naše brigade na republiških in zveznih akcijah popolne tako kot prejšnja leta, čeprav se bomo tudi letos morali soočiti z nekaterimi težavami pri pravočasnem evidentiranju pomurskih brigadirjev.”
MILAN JERŠE
do tedna
PREMALO POZORNOSTI RAZVOJNO-RAZISKOVALNEMU
25 let dvojezičnega
šolstva
Komisija pomurskega medobčinskega sveta socialistične zveze za narodnostna vprašanja in obmejne stike seje na novo oblikovala; poslej jo sestavljajo tudi delegati iz radgonske in ljutomerske občine, med tem ko so bili prejšnji člani le iz soboške in lendavske občine. Novo sestavo je medobčinski svet utemeljil z obsegom o^pejnega sodelovanja, ki ni le bogat pač pa tudi velik.	...
Sicer pa so na prvi sej i komisije — tudi v tem sestavu jo bo vodil Ferenc Hajoš — največ govorili o delovnem načrtu. Zavzemali so se, naj bo kritična sodba o dosedanjem delu komisije temelj za načrtovanje novega. Veliko je bilo namreč storjenega za sožitje, za dobre razmere in ustvarjalno vzdušje madžarske narodnosti, za dobre vezi z madžarskima županijama - Železno in Žalsko, pa vendar, dvojezično poslovanje v soboški občini, stik z našimi narodnostmi za mejo m še m še so naloge, katerih se bo trega lotiti odločneje.
Letos poteka 25 let kar je bil na narodnostno mešanem območju soboške in lendavske občine uveden dvojezični pouk ^snovne šole. To je obdobje, ki ga mora socialistična zveza politično ocen ‘L strok ovne institucije pa opraviti analize uspešnosti dela v dvojezičnih šolah. Ne katerih nalog so se že lotili tako, da bo praznovanje 25-Ietnice bo j vsebinsko kot formalno. V vseh dvojezičnih osnovnihšoahbodo pripravili celoletne praznovanju namenjene programe os^ bo v Prosenjakovcih oktobra, ko bo soboška občina praznovala svoj
Ob akciji o uveljavljanju inovacijske dejavnosti kot množičnega gibanja so bili izpostavljeni nekateri vidiki in problemi pri uveljavljanju te dejavnosti. Za nekatere pa se zdi, kot da niso pomembni, ali pa smo jih namerno zaobšli.
občinski praznik.
Jože Šabjan
KMETIJSKA ZADRUGA PANONKA Murska Sobota, o. sol. o.
Res je, da bodo inovacije zaživele , v organizacijah združenega dela, ko bo zaradi ekonomskih razmer to nujno. Toda nihče ni posebej opozoril, da se je ekonomska kriza že začela in da v soboški občini ni organizacije, razen Mure, ki bi bila vključena v mednarodno delitev dela, dosegla produktivnost na tej ravni, ali imela tehnologijo, ki bi ji to omogočala. Zato je tudi produktivnost znatno slabša, in sicer zaradi slabe organizacije dela. Delavec ima na primer delo tako organizirano, da ga lahko opravi v petih, ali šestih urah in ob tem prejme soliden osebni dohodek, ali pa po izteku delovnega časa dela drugje. Po drugi strani pa se dogaja, da nekdo za manj dela prejema večje osebne dohodke. To so samo nekateri razlogi, ki negativno vplivajo na inovacijsko dejavnost, hkrati pa je zavrta pobuda tistih, ki kažejo interes za kreativno in ustvarjalno delo. S tem problemom so se soočile tudi druge socialistične dežele in ga poskušale rešiti. Najdalje je prišla Madžarska, ki je ustanovila delovne skupine zaradi tega, da doseže plan in da so delovna sredstva čimbolj izkoriščena. Rešitve je potrebno iskati v boljši organizaciji in produktivnem zaposlovanju že
DELU zaposlenih, na drugi strani pa seje potrebno otresti strahu pred bogatenjem”, ki se je nanašal na tiste delavce, ki so se dvignili nad povprečje. S tem bo zaživela tudi inovativna dejavnost. *
NEUSTREZNO VREDNOTENJE ZN AN ST V ENO-RAZISKO-VALNEGA DELA
Pri razpravah je bilo premalo pozornosti namenjene razv.ojno-raziskovalnemu delu, ki je gibalo razvoja in nosilec znanstveno-tehnične revolucije. Velika problema sta neustrezno vrednotenje znanstveno raziskovalnega dela in premalo sredstev, za to dejavnost. V Murski Soboti se zbere v ta namen letno okrog tri milijone dinarjev. V Pomurju sta svetli izjemi le Elrad in Radenska. Na kratko rečeno, če hočemo hiter razvoj delovne organizacije jo moramo -izpostaviti vplivom širšega okolja in dati možnost tistim dejavnikom, ki lahko vnesejo vanjo napredek.
Dejstvo je velika informacijska zaprtost ne samo jugoslovanskega ampak predvsem pomurskega prostora. Saj v Studijski knjižnici ni moč dobiti strokovne literature, ki izide Zunaj slovenskega prostora, pa tudi s slovensko so že težave. Informacija je temeljni pogoj za razvoj znanstveno-razi-skovalne dejavnosti.
ALI JE SKUPEN RAZVOJNI CENTER POTREBEN?
Mnenja se kažejo tudi okrog tega, ali je Pomurju razvojni center
potreben ali ne, češ da naloge razvoja morajo reševati razvojni oddelki znotraj organizacij. V soboški občini pa ima le šest delovnih organizacij razvojne oddelke. Teh oddelkov žal nimajo nosilci industrijske proizvodnje v občini razen Panonije. Ne zavedamo se, da je neizoblikovanost načrta razvoja v preteklosti pomenila formiranje proizvodnje v občini in regiji. Razvila se je industrija, ki zahteva predvsem nekvalificirano delovno silo, panoge, za razvoj katerih imamo surovine, pa so se razvile zunaj občine in regije in se še razvijajo in si na ta način ustvarjajo visoke dohodke (profite). Potrebo po skupnem razvojnem centru narekuje tudi akumulacija, ki jp ustvarja združeno delo (3,5 miljarde) in je ne more uporabiti, ker nima ustreznih programov. Po drugi strani pa majhne organizacije nimajo dovolj kadrov, ki bi bili sposobni izdelati te razvojne programe. Večina teh majhnih organizacij ima sedeže zunaj občine, kjer so tudi razvojni oddelki. Z razvojnim centrom pa bi spodbudili razvojno-raziskovalno dejavnost ter preprečili beg ,,možganov” v razvitejša okolja in upravno-administrativne poklice. Ugotovimo lahko, da kadri, ki jih imamo, niso dali dovolj, in to zaradi tega, ker so naleteli na ovire znotraj svojih organizacij, ali v organizacijah niso kazali zanimanja za kreativno dejavnost, ali pa sami strokovnjaki ne kažejo zanimanja za ustvarjalno delo, saj jim je šolanje pomenilo zgolj pridobitev statusnega simbola.
Janez Votek
zmaj ugnal Babilon?
Naslovna prispodoba želi skozi besedno igro zelo resno pobarati, če bo Zmajev program kos- očitni razglašenosti, ki vlada v pomurskem voznem parku kmetijske mehanizacije. Zdi se namreč, da je raznovrstnost tipov in znamk traktoijev in traktorčkov z vse(mi) (ne)mogočimi priključki takšna in tolikšna, da v pritrdilen odgovor nihče ne verjame, še najmanj pa verjamejo vanj v soboškem Agro-servisu, ki je sicer prvi poklican, da v Pomurju zastavi tehtno besedo glede oskrbe z rezervnimi deli. K sreči je pooblaščen, da ob Zmajevih servisira še stroje, ki so jih proizvedli IMT Beograd, Torpedo Deutz Reka, Fiat Štore in tudi za češke oz. poljske Ursuse in Zetorje zna poskrbeti.
V soboškem Agroservišu smo tudi zvedeli, da seje letos menda prvič primerilo, da je 48 evidentiranih kmetijskih organizacij (kombinatov, zadrug in drugih) pravočasno in s posluhom pristopilo k načrtovanju lastnih strojnih potreb. Nihče natanko ne ve, če morda zato, ker se je Ag-roservis na Zmajevem prednostnem seznamu za dobavo letos povzpel na drugo mesto in je pred njim le kombinat iz Osijeka. Kakorkoli že, naročena vrednost skupnih potreb po rezervnih delih znaša v letu 1984 v Pomurju okrog 30 milijonov dinarjev. In če gre pri tem pohvala družbenemu j sektorju, si toliko večjo grajo zasluži zasebni, saj so strojna skupnosti, kljub zakonsk: osnovi in možnosti, pri načrtovanju potreb po rezervnih delih za kmetijsko mehanizacijo. povsem odpovedale.
Ravno zato je odgovor na vprašanje, če bo Zmaj ugnal Babilon, tem težje dati.
B. Ž.
SIS ‘ZA VARSTVO PRED POŽAROM GR
ABC POMURKA - KZ PANONKA
TOZD Sadjarstvo in vinogradništvo
Murska Sobota
razpisuje
prosta dela oz. naloge
DIREKTORJA TOZD
Kandidat, ki želi opravljati navedena dela oz. nalog®' poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, iz p naslednje:
— visoka izobrazba agronomske ali ekonomske smeri in 3 le ta delovnih izkušenj	,	in k |pt
— višja izobrazba agronomske ali ekonomske
delovnih izkušenj	_	raz-
— imeti mora sposobnost vodenja TOZD ter sp _ vijanja socialističnih, samoupravnih m eko, nosov.
Kandidati naj vložijo prijave z dokazili o izpolnjevanju najpozneje v 15 dneh od dneva objave razpisa na innnra POMURKA - KZ PANONKA TOZD Sadjarstvo in ’vtnogra-dništvo, Markišavska 3, Murska Sobota, v zap
Oznako ,,za razpisno komisijo".
LANSKO POSLOVANJ E RADENSKE
TRDEN TEMELJ ZA NAPREJ
Pred kratkim so v računovodskih službah Radenske izračunali lanskoletne poslovne uspehe, "o katerih že tečejo razprave na zborih delavcev v temeljnih organizacijah. Dosežen poslovni rezultat ocenjujejo kot ugoden kljub vse težjim razmeram gospodarjenja.
Izredno ugodni so fizični pokazatelji — obseg poslovanja seje povečal za 8, produktivnost za 6 odstotkov, 2425 delavcev pa je izboljšalo tudi izkoriščenost delovnega časa. Rekordni sta bili polnjenje in prodaja mineralne vode in brezalkoholnih pijač, saj sojih skupno prodali 263 milijonov steklenic oziroma 11 odstotkov več kot predlani. Prodaja seje
povečala tako na domačem kot tujem trgu, čeprav izvoza mineralne vode (10 milijonov 776 tisoč steklenic) niso dosegli v načrtovani višini. Vendarle pa predstavlja štiri petine celotnega jugoslovanskega izvoza mineralne vode.
V turistično-gostinskih temeljnih organizacijah Radenske so lani zabeležili 312.258 nočitev (88.946 tujih ali 17,8 odstotka več kot 1983 in to predvsem na rovaš večjih zmogljivosti Moravskih toplic):
Celotni prihodek delovne organizacije je po zaključnem računu 4,5 milijarde dinarjev, kar pomeni nominalno povečanje za 1.3 milijarde, realno pa vendarle
nazadovanje za 15 odstotkov. Najhitrejšo realizacijo dosegajo v Moravskih toplicah, daleč podpovprečno rast celotnega prihodka pa v Naravnem zdravilišču, kjer cene storitev ne sledijo rasti stroškov. Od vseh devetih tozdov so zaključili poslovanje z rdečimi številkami le v Moravskih toplicah (14. mil. dinarjev), kar pa je posledica obveznosti vračanja tujega kredita, najetega za gradnjo hotela Termal.
Izvoz Radenske lani je bil 223' milijonov 327 tisoč dinarjev ali nominalno za 55 odstotkov večji od leta 1982, povprečni OD pa 16.642 dinarjev in je večji za 28,2 odstotka.
■P
Usmeritve razvoja požarnega varstva
Dogovarjanje samoupravne organiziranosti in delegatskega sistema na področju požarnega varstva, ocena požarne ogroženosti v krajevnih skupnostih, informiranost delegatov in porabnikov požarnega varstva, usposabljanje delovnih ljudi in občanov, preventivna dejavnost in posodabljanje gasilske opreme — to so bila vprašanja, katerim so v lanskem letu v samoupravni interesni skupnosti za varstvo pred požarom v občini Gornja Radgona namenili največ pozornosti. To so tudi ugotovili na zadnji seji skupščine SIS za varstvo pred požarom v Gornji Radgoni, ko so sprejemali tudi programske usmeritve nadaljnjega razvoja požarnega varstva v občini. V programskih usmeritvah je dan poseben poudarek prilagajanju požarnega varstva sedanjemu gospodarskemu trenut-’ku za boljšo organizacijo in varnostnimi ukrepi. To zahteva tudi razvoj industrije in kmetijstva v občini. Pri tem pa bodo morale več razumevanja pokazati tudi delovne organizacije, saj r.azen -redkih izjem dajejo premalo za razvoj požarnega varstva. Prav tako pa bodo v radgonski občini skrbeli tudi za nadaljnje dograjevanje delegatskega sistema in podružbljanje požarnega varstva, za razširitev preventivne dejavnosti, usposabljanje ter nakup sodobne opreme in vzdrževanje. Na seji skupščine so delegati sprejeli višino prispevne stopnje za požarno varstvo, sklep o pripravi razvojnih dokumentov požarnega varstva in izvolili člane predsedstva samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Gornja Radgona.
F. Maučec
VESTNIK, 5. APRIL 1984
STRAN 3
Sedemdesetletni jubilej Rudija Čačinoviča
V Ljubljani, kamor je nekoč med vojnama prikolesaril uka željan prekmurski mladinec, je pred dnevi, po mnogih popotovanjih in številnih delovnih postajališčih, dočakal zrel življenjski jubilej naš rakičanski rojak — politik, časnikar in diplomat Rudi Čačinovič.
Če bi pisal dnevnik, bi bila to zajetna knjiga življenjskih izkušenj, odrekanj, požrtvovalnosti, prizadevanj in priznanih delovnih uspehov. Poudarjajoč te uspehe in osebnostne vrline so ga te dni javno počastili nekateri njegovi prijatelji in sodelavci. Mi bi pa želeli označiti njegov jubilej z zornega kota Miš-
kovih Poljancev, prekmurskih in prleških delovnih ljudi z obeh bregov Mure. Novejša zgodovina te krajine ali drugače povedano — njen vsesplošni napredek je namreč trdno povezan s Cačinpviče-vim imenom.
S premišljeno in neenkrat borbeno dejavnostjo za preobrazbo obmurskega sveta, ki je za mnoge pomenil primerljivost z daljno in neznano Sibirijo, je začel že ob nastopu svojega študentov an j a, ko si je izbistril nazorski pogled in ko se je med prvimi tudi sam vključil v vrste komunistov. V tridesetih letih, ob razmahu Kleklovega klerikalizma, je »Novi čas«, glasilo mladih prekmurskih krščanskih socialistov, odločno pomagal preusmeriti na levo. Kmalu po prenehanju lista je preudarno stopil v prve vrste ustanoviteljev Kluba prekmurskih akademikov, ki je ostal vseskozi avantgarda mladih prekmurskih izobražencev in gibalna sila regionalnega razvoja. Leta 1934 ga zasledimo v najožjem krogu organizatorjev in sodelavcev revolucionarne »Ljudske pravice«, legalnega glasila Komunistične partije Slovenije, ki je bila prek Miška Kranjca, Alija Kardoša in njega s številnimi koreninami pripeta na prekmurska tla. Ko se je v Soboti pojavil »Mladi Prekmurec« je bil Ivan Slovin oziroma Rudi
Skupščina OGZMurska Sobota
Pobude za še boljše delo
Čačinovič spet tisti, ki je brez kakršnihkoli funkcij, tiho in preudarno pomagal oblikovati njegovo sporočilno poslanstvo. Njegova politična angažiranost je zdaj že segala tudi v vrste kmečke mladine in maloštevilnega obrtniško-to-varniškega delavstva. Ob odprtju možnosti poklicnega novinarskega udejstvovanja pri mariborskem »Večerni-ku« je tako s svojim peresom kakor tudi prek organiziranega kroga sodelavcev kritično ocenjeval in opozarjal na žgoče socialne, prosvetne in narodno-obrambne probleme vse dokler na pragu druge svetovne vojne ni bil kot pristaš delavsko-kmečkega_ gibanja — skupaj s Stefanom Kovačem, Alijem Kardošem in drugimi slovenskimi komunisti — interniran v Bileči. V prvih dneh osvoboditve je bil eden redkih akjerjev pri zagonu soboškega tiskarskega stroja, da bi zmagoslavna preobrazbena misel v slovenski besedi oživela na papirju in našla pot do bralcev.
Ko se je na klic partije po večletnem diplomatskem delu v tujini leta 1958 vrnil v Prekmurje, je kot predsednik soboškega okrajnega ljudskega odbora in ljudski poslanec zastavil vse svoje moči in politične izkušnje za pospešeno gospodarsko rast štirih obmurskih občin. Kot dober poznavalec prilik in ljudi in s posluhom za realne načrte ter odpiranje novih delovnih mest je korakoma pomagal usmerjati tako industrijsko kakor tudi kmetijsko proizvodnjo na pota razširitve in modernizacije. In prav v tistih časih je pokrajina ob Muri zakoračila iz klasične zaostalosti. Prenehala je biti periferija in pastorek. Ko je bil Čačinovič potem poklican na novo delovno dolžnost v izvršnem svetu Slovenije, je bilo to nedvomno priznanje njegovemu uspešnemu delu v svetu njegove mladosti, kamor se z iskrenim zdomskim čustvom še vedno rad vrača, kot se na svojo grudo radi vračajo tudi tisočeri njegovi rojaki.
Ob Čačinovičevem jubileju si velja priklicati v spomin plime in oseke delavskega gibanja z obeh bregov Mure in vse znane ter neznane udeležence, ki so v bližnji preteklosti korakali pod njegovo zastavo a jih zdaj ni več med živimi. Sredi delovnega vsakdanjika — ob resnem pogledu ali dovtipni besedi — je Rudi Čačinovič doživel veteransko čast zvestih privržencev tega gibanja, zato mu od srca zaželimo: še na mnoga leta! .
F. Š.
O razporejanju dohodka
Informacija o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v soboški občini v letu 1983, ki jo je obravnaval izvršni svet skupščine občine v Murski Soboti, je osnova za širšo razpravo delegatov v občinskih zborih. V poglavju o razporejanju sredstev za osebne dohodke je opredeljeno kot zgornja meja 35-odstotno zaostajanje povečanja osebnih dohodkov za rastjo dohodka, pri rasti dohodka nad 50 odstotkov pa je možno povečati osebne dohodke največ za 32,5 odstotka. V organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih s področja negospodarstva pa lahko povečujejo sredstva za osebne dohodke največ do rasti sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu. Kljub tako jasnim določilom je v soboški občini kar 13 organizacij združenega dela s področja gospodarstva kršilo omenjeni družbeni dogovor, medtem ko na področju negospodarstva ni takšne organizacije. Nekaj prekoračitev pa je tudi pri možni rasti razporejanja sredstev za namene skupne porabe. Vse to terja temeljito
Delegati skupščine občine Gornja Radgona
Izvolili novo (staro) vodstvo
Jože Kolbl bo še naslednji dve leti predsednik skupščine občine. Tone Rovšnik podpredsednik, prav tako pa ostajajo na svojih mestih dosedanji predsedniki in podpredsedniki posameznih zborov, so sklenili na ločenih sejah delegati radgonske občinske skupščine. Sicer pa bi ne bilo o volitvah v skupščinskih klopeh, ki sp bile nesklepno dejanje predhodnih aktivnosti, kaj reči, če ne bi bilo težav z dvotretjinsko prisotnostjo delegatov družbenopolitičnega zbora. Ce že ne drugega, je to skoraj padec na prvem preizkusu zbora, saj so si delegati v letnem programu zadali nalogo, da si zagotovijo v skupščinskem sistemu občine težiščno vlogo.
Na ločenih sejah so delegati vseh treh zborov sprejeli že vsako leto ponavljajočih se nekaj poročil, programov in aktov, na skupni seji pa še opravili volitve za predsednika SR Slovenije in člana predsedstva. Na skupnem zasedanju pa je bil v ospredju sprejem osnutka smernic za pripravo dolgoročnega plana občine v obdobju od 1986 do 1995 in na nekaterih področjih kar do leta 2.000. Osnova osnutku so študija Slovenija do leta 2.000, program prestrukturiranja pomurskega gospodarstva in seveda tam, kjer te že premorejo (Tovarna polnilne opreme, Lina, TOZD Bivalne enote Avtoradgone in še kje), dolgoročni razvojni programi. Glede na to bo moral nadaljnji razvoj občine sloneti na večjem povezovanju domačih OZD z združevanjem dela in sredstev ter vse večjem vključevanju v mednarodno delitev dela, za kar pa bo potrebno zagotoviti boljšo storilnost. optimalno izkoriščanje obstoječih zmogljivosti, kadrovsko rast ter domačo pamet. Poglavitne naloge pa so v intenzifi-kaciji kmetijstva, razvoju tujskega turizma, energije in tovornega
analizo vzrokov za takšno stanje, kot so ugotovili na seji soboškega izvršnega sveta, zato morajo vsi kršitelji dogovora izdelati pismeno obrazložitev. O njih bo namreč izvršni svet ponovno razpravljal, dokončno informacijo pa bi naj dobili do 5. aprila.
Precej pozornosti je vzbudila tudi informacija o razvoju krajevne samouprave in o problematiki v krajevnih skupnostih soboške občine. Med drugim so ugotovili, da so krajevne skupnosti, ki jih je v soboški občini sedaj 42, ustrezno organizirane, čeprav se še vedno ponekod pojavlja premajhna zainteresiranost občanov za širše vključevanje. Mnogokje pa je dan tudi večji poudarek delovanju sveta kot pa skupščine krajevne skupnosti. V večini krajevnih skupnosti soboške občine, kjer po številu nad 3 tisoč prebivalcev izstopata krajevni skupnosti Tišina in Grad, aktivno delujejo komisije za zdravstveno-socialna vprašanja, predvsem pa poravnalni sveti, ki precej dobro razrešujejo zadeve v
prometa. Dokument bo v javni razpravi do konca naslednjega meseca. Ob koncu pa so delegati vseh treh zborov potrdili še zaključni račun občinskega prora-
SKUP OS Karel
Destovnik Kajuh Apače
Apaška osnovna šola spada med šole, kjer je bilo kulturno delo močno razvito že pred ustanovitvijo kulturnih društev. Bogata kulturna dejavnost se je lahko razvila samo z veliko podporo za kulturo vnetih prosvetnih delavcev, ki so to delo opravljali predvsem zunaj delovnega časa. Omeniti velja zlasti gledališko, glasbeno in folklorno dejavnost. Skupine s teh področij so namreč zastopale radgonsko občino tudi v širšem slovenskem prostoru. Zaradi razvite šolske kulturne dejavnosti so se razvijale dejavnosti tudi v krajevnem kulturnem društvu. V zadnjem času pa se delo ŠKUD manifestira bolj v organizaciji proslav za potrebe kraja, manj, pa v organizaciji posebnih glasbenih, gledaliških ali drugih prireditev, zato se nagrada podeljuje predvsem za uspešno minulo delo.
Tako je argumentirala komisija za podelitev Kerenčičevih nagrad svojo odločitev, da se ta nagrada podeli ŠKUD OŠ Karel Destovnik Kajuh iz Apač. Mi pa dodajamo, da je to tudi širše družbeno priznanje okoli 170 učencem, in učenkam, aktivnim članom ŠKUD, ki jih že od leta 1979 uspešno vodi mentorica Angela Mitrovič. Pravzaprav izhaja iz njihovega dela celotna kulturna dejavnost kraja. Ob že omenjenih dejavnostih oziroma sekcijah, v katerih se zbirajo in ustvarjajo, se zadnje čase rojeva še lutkovna dejavnost. Povedati je treba, da so apaški mladi pevci redni gostje vseh občinskih pa tudi prireditev glasbene mladine zunaj občinskih meja. Vztrajno in zagna-
svojem okolju. Dokaj pozitivno ocenjujejo tudi delo delegacij, še posebej za zbor krajevnih skupnosti, manj uspešno pa je delo posebnih in združenih delegacij. Doslej pa niso posebej zaživeli interesni zbori občanov. Pri načrtovanju v krajevnih skupnostih ugotavljajo, da je največji problem pomanjkanje finančnih sredstev, zato opozarjajo, da so proračunska sredstva preskromna in ne zadoščajo za pokrivanje funkcionalnih izdatkov. Po drugi strani pa so v večini KS zadovoljni z administrativnim in finančnim poslovanjem prek krajevnih uradov, pri čemer pozitivno ocenjujejo sodelovanje z upravnimi organi občinske skupščine.
Kot so poudarili na seji izvršnega sveta, se bo treba v prihodnje dogovoriti o enotnih oblikah nagrajevanja v KS, zagotoviti strokovno pomoč posameznim komisijam, za kar se obvežejo posamezni občinski organi. Razmišljajo tudi o dodatnem izobraževanju v krajevnih skupnostih.
Milan Jerše
čuna za leto 1983 in sprejeli letošnjega. Ta predvideva nekaj čez 16,3 odst, povišanja oz. skupno 93 milijonov in 934 tisoč dinarjev.
V. Paveo
no vadijo že tudi mladi harmonikarji in še bi lahko naštevali.
Tudi letos ne bo minila brez nastopov apaških otrok nobena kulturna prireditev v kraju, lot doslej pa se bodo udeležili vseh srečanj v radgonski občini. Te dni pa se že vneto pripravljajo na obeležitev prvega krajevnega praznika, na katerem bodo pripravili glavnino kulturnega programa. Še večjo obveznost pa pomeni praznovanje 200-letnice učiteljskega dela in šolstva v kraju letos jeseni. Zagotavljajo, da bodo zavihali rokave in jim dela ne bo zmanjkalo, posebej še ob dejstvu, da jih je veliko včlanjenih tudi v krajevno kulturno društvo Svoboda.
vp
POTRJENI MANDATI
Minuli teden so zbori skupščine občine Ljutomer na skupni seji ponovno potrdili mandate najvišjim funkcionarjem v skupščini občine in njenih zboph. Potem ko so analizirali poročilo o minulem dveletnem mandatnem obdobju, so soglasno izvolili Emila Kuharja za predsednika in Marijo Prelog za podpredsednico skupščine občine Ljutomer. Tudi pri volitvah za predsednike in podpredsednike vseh t reh zborov ni pri šlo do nobenih sprememb, razen pn zboru krajevnih skupnosti, kjer so za podpredsednika tega zbora na novo izvolili Franca Kosija iz Cvena. Delegati so dali tudi vso podporo kandidaturi Franca Popita za predsednika predsedstva SR Slovenije in Janeza Stanovnika za člana predsedstva. Po opravljenih volitvah so novo izvoljeni občinski fun-kcionatji podpisali slovesne izjave, delegati pa nadaljevali s svojim delom po načrtu.
D. L.
Predsedstvo OK ZKS M. Sobota o inovacijah
Predsedstvo občinskega komiteja ZKS Murska Sobota je na svoji seji obravnavalo uveljavljanje inovacijske dejavnosti kot množičnega gibanja v soboškem združenem delu. Razpravljali so na osnovi sklepov ki so jih sprejeli na problemskih konferencah komunistov o inovacijah v tekstilni panogi in kovinarskopredelovalni industriji ter na osnovi sklepov seje aktiva komunistov v raziskovalni dejavnosti.
Ugotovili so, da Jugoslavija tehnološko zaostaja za svetom v tradicionalnih vejah gospodarstva, kot so tekstil in kovinsko predelovalna industrija. Ti dve panogi sta temeljni industrijski panogi v soboški občini. Vzroki so v iskanju drugih oblik dohodka, kot so zviševanje cen, kupovanje tujih licenc in podobno, ne pa v višji produktivnosti in razvoju inovativne dejavnosti. Inovativna dejavnost zaostaja tudi zaradi neustreznega vrednotenja znanstvenega in materialno-proizvod-nega dela. Neustrezno so urejeni tudi pravilniki o nagrajevanju. Zaradi kadrov verjetna ne bi smelo biti težav, saj se j e. izobrazbena struktura v zadnjih desetih letih bistveno spremenila in je v tem času 3.097 delavcev s srednjo izobrazbo, višješolsko izobrazbo jih ima 921 in visoko 613. Torej ni problema, ker ni kadrov, ampak zaradi nerazgledanosti le-teh v osnovnih znanjih, nezadostni motivaciji in premajhni vztrajnosti, saj ne vidijo možnosti napredka znotraj organizacije in raje trošijo energijo v druge namene.
Spremeniti je potrebno tudi odnos do inovacijske dejavnosti, saj je le-ta stihijski. Po drugi strani pa je potrebno prodreti v zavest vseh delavcev, da se z inovacijami izboljšuje tudi njihov položaj. Hkrati pa je potrebno delovnim ljudem omogočiti dodatno izobraževanje.
Pogosto zavirajo razvoj inovativne dejavnosti in uvajanje inovacij v proizvodnji proces vodilni in vodstveni delavci. Razvoj inovativne dejavnosti lahko pričakujemo le, če bo delovne organizacije v to silila ekonomska nuja in če bodo imele izdelane jasne proizvodne usmeritve, kar pa morajo izdelati razvojni oddelki znotraj delovnih organizacij.
V delovnih organizacijah bo potrebno zagotoviti tudi izvajanje družbenega dogovora o inovativni dejavnosti. Izraža se potreba po ustanovitvi razvojnega centra na ravni regije. Ta naj bi se organiziral v okviru Zavoda za ekonomiko in urbanizem, vendar bi po mnenju nekaterih moral zavod najprej s svojim delom dokazati, da je sposoben prevzeti takšno vlog,.
Janez Votek
Občinska gasilska zveza Murska Sobota je v zadnjih letih dosegla viden napredek tako v število članstva, kakor tudi v opremljenosti. V soboški občini deluje 132 gasilskih društev, ki vključujejo nad 5000 članov. V zadnjem obdobju seje zlasti povečalo število mladih članov, medtem ko je še vedno premalo žensk v gasilskih vrstah. Delegati so na volilno programski skupščini ugodno ocenili vseslovensko akcijo 100.000 požarnovarnostnih pregledov, ki je dobila velik odmev tudi v soboški občinij kjer so opravli nad 18.000 preventiv-
nih pregledov. Ti pa so zelo ugodno vplivali na razpoloženje občanov, ki so si sami začeli nabavljati gasilsko opremo. Tako že imajo v nekaterih naseljih soboške občine po 80 gasilnih aparatov. Delegati so tudi soglasno podprli predlog za akcijo nakupa osebne zaščitne opreme in se dogovorili, da bodo po društvih dobi. >štest kompletov osebne zaščitne opreme. Sicer pa bo akcijo med prebivalstvom za nabavo osebne zaščitne opreme vodila SZDL in CZ. Na seji skupščine so tudi soglašali z akcijo za izgradnjo slovenskega gasilskega muzeja v
Metliki in prevzeli obveznost, da bodo zbrali 120.000 dinarjev v občini.*Sicer pa so delegati v živahni razpravi dali vrsto koristnih pobud in predlogov za bodoče delo, zlasti pa so se zavzeli za boljše povezovanje s krajevnimi skupnostmi in sklenili, da morajo biti letos izdelani požarnovarnostni načrti v krajevnih skupnostih in OZD. Na skupščini so izvolili delegate za 10. jubilejni slovenski gasilski kongres, ki bo junija v Mariboru, ter novo vodstvo. Za predsednika OGZ so ponovno izbrali Ernesta Ebryja, za tajnika pa Ivana Smodiša.
F. Maučec
Člane vseh generacij Kluba študentov Prekmurja oziroma Kluba prekmurskih akademikov
da se udeležijo
tovariškega srečanja
ob 50-letnici ustanovitve K PA
ki bo v soboto, 7. aprila 1984, ob 18. uri v kavarn) hotela Diana v M. Soboti.
Klub študentov Prekmurja
STRAN 4
VESTNIK, 5. APRIL 1984
kulturna obzorja
MARIJA KOZAR-MUKIČ
Slovensko Porabje
Slovenvidek
O delu Železne županije, kjer živijo Slovenci, o Porabju, smo bili primorani dolgo časa brati le v naših časnikih, revijah in publikacijah, preveč let je moralo preteči, da smo dobili prve knjige porabskih avtorjev o Porabju. Prva sta se te težke, zahtevne in, kot seje pokazalo pri prvi knjigi, celo nehvaležne naloge lotila Franček in Marija Mukičeva s knjigo Slovensko Porabje. Marija Kozar-Mukič s ^svojim raziskovalnim delom nadaljuje: v roke lahko vzamemo njeno delo Slovensko Porabje.
Dvojezično slovensko-madžar-sko knjigo Slovensko Porabje sta izdala Znanstveni inštitut ljubljanske Filozofske fakultete in Muzej Savaria v Szombathelyu. Knjiga je uvrščena v zbirko Etnološke topografije slovenskega etničnega ozemlja in je sestavni-del široko zastavljene naloge »Način življenja Slovencev v 20. stoletju«. Za območje Slovenije so posamične obravnave vpete v občinske meje, v zamejstvu pa poteka delo po boljali manj zaokroženih regijah. Doslej so bile natisnjene monografije občin Kočevje, Ljutomer in Gornja Radgona, delo Marije Kozar-Muktč o Slovenskem Porabju pa je prva obravnava zamejskega območja. Od dosedanjih izdaj se Slovensko Porabje razlikuje le po dvojezičnosti. Sicer pa po enotnem načrtu obravnavajo posamezna območja zato, da bi omogočili kasnejši sintetični pregled za ves slovenski etnični prostor.
Marija Kozar-Mukič je najprej opredelila območje in ga nato zelo podrobno razčlenila. Sledijo poglavja o demografskem in gospodarskem razvoju, o spreminjanju poklicne in socialne sestave prebivalstva. Piše o uvajanju novosti, razvoju in stopnji ohranjenosti tradicionalne kulturne podobe, o etnološki proučenosti območja in sklene s povzetkom v angleškem
Razstava ljubiteljske ustvarjalnosti
V lendavski likovni galeriji so odprli razstavo pomurske ljubiteljske likovne ustvarjalnosti. Na njej sodelujejo člani KUD LIKOS iz M. Sobote, KUD LINDAU iz Lendave, KUD Ivan Kuačič iz Ljutomera in DKUD Svoboda iz Gornje Radgone. Razstava bo odprta do 15. aprila, potem pa jo bodo prenesli v vse pomurske občinske centre. Likovna ljubiteljska, ustvarjalnost v Pomurju dosega iz leta v leto večji razmah. Vse več je članov, ki si prizadevaj«? za kulturno bogatenje delovnega človeka. Razstavljena dela so v različnih tehnikah, tako da so tudi zaradi tega pestra m
vredna ogleda.
Jani D.
jeziku in s pestrim fotografskim pričevanjem.
Naštevanje posameznih poglavij ne more ponuditi celovite vrednosti knjige, kajti vrednost dela je v bogastvu zbranega materiala, ki gaje avtorica poiskala in obdelala. Vrednost knjige je tudi v tem, da ni namenjena zgolj strokovnjakom, ampak najdejo marsikaj zanimivega na njenih stra-: neh tudi vsi tisti, ki jih nekoliko ■ podrobneje zanim^ položaj Slovencev na Madžarskem. Pozornemu bralcu razkriva vsebina posameznih poglavij domala vse značilnosti pretakanja življenja v Porabju,’v teh, zelo dolgo časa odmaknjenih in gospodarsko manj razvitih vaseh. Knjiga ponuja v presojo in uporabo mnoštvo spoznanj, ki jih je bilo mogoče razkriti in. zapisati samo z dobro voljo, z visoko stopnjo osebnega pristopa in temeljitim znanjem oziroma strokovno usposobljenostjo.
Za konec je avtorica pripravila pregled etnološke proučenosti območja in nanizala nekaj predlogov, iz katerih povzemamo: Za kompleksno krajevno študijo predlagamo Gornji Senik. V tej vasi je še najbolj ohranjena tradicionalna kulturna podoba Slovencev na Madžarskem. Hkrati pa je zaradi novih gradenj in ustavitve odseljevanja mogoče proučiti tudi spremembe v kulturni podobi. Med predlogi za tematske študije bi lahko posebej poudarili proučevanje sezonstva in besedne umetnosti.
Velike vrednosti je tudi madžarski prevod celotnega besedila, saj so se na madžarski strani doslej le redko lotili proučevanja Porabja. Zato lahko za konec le poudarimo, da mladi strokovnjaki, žal še sila redki, postopno razkrivajo podobo slovenskih krajev in po tej plati dopolnjujejo vse, kar je v zvezi z aktualno narodnostno problematiko. Brez strokovnega vpogleda v zgodovinsko in politično preteklost (kar je seveda prepleteno ali velikokrat isto) ni mogoče razreševati tudi aktualnih nalog sedanjosti.
gregor'grič
KONEC, KI BI LAHKO BIL ZAČETEK
Po dveh letih spet koncert skupine Zasilni izhod
Ko je pred leti skupina iz M. Sobote izdala malo ploščo, koncertirala in godla po raznih krajih ter posnela nekaj skladb za RTV Ljubljana in Zagreb ter radio Novi Sad, smo šele pravzaprav pričakovali-pravi razvoj in napredovanje na domači glasbeni sceni. Toda naključje je hotelo, da iz tega ni bilo nič. Nekateri člani so morali k vojakom ali pa so skupino zapustili. Tudi pravega odmeva na izvajano, zanje značilno glasbo ni bilo.
Ko so se fantje ponovno sestali, zapolnili nekatere vrzeli v zasedbi in do neke mere spremenili tudi svoj stil igranja, sta minili približno dve leti do koncerta v soboto 31. 3. 1984 v Murski Soboti. Pričakovanja so bila velika, saj je
V spomin ZOLTANU CSUKI
Kulturni koledar
Pred dnevi so'madžarski dnevniki, za njimi pa tudi naši, natisnili novico, ki je pretresla širok krog bralcev tudi v Sloveniji in Jugoslaviji: V 83. letu je umrl Zoltan Csuka, književnik in prevajalec, ki je svoje ogromno znanje in takorekoč življenjske moči žrtvoval prevajanju jugoslovanske književnosti v madžarščino.
Erdliget, danes že obrobje Budimpešte, je te dni še vedno zavit v molk in občasni poskusi pomladnega sonca na tem sicer neverjetno prijaznem kraju nekako ne najdejo odziva na onemelih obrazih tamkajšnjih prebivalcev. Budimpeštanski vrtovi v Erdu (Erdliget) pričenjajo brsteti in skromno domovanje pokojnega Csuke bo kmalu zavito v zelenje. Na pročelju hiše je napis: »Hiša sonca«. In zadnjih sedem let še drugi: »Knjižnica dobrega sosedstva.« Tu je Zoltan Csuka debelih petdeset let že kar strastno »prevažal dragoceni literarni tovor z enega na drugi jezikovni breg«.
Csuka se je rodil v Banatu 1901., v Plandišču, kjer je njegov oče, finančni uslužbenec iz Transilvanije, služboval. Suboticain Pečuj sta mu dala prvo znanje. Pred oblastniki je bežal 1921. v Novi Sad, pred stalinizmom ni mogel pobegniti, zato je bil obsojen na 15 let za svoje prijateljstvo z Jugoslavijo. Po petih letih, v januarju 1955, so ga spustili in rehabilitirali. Vrnil se je v priljubljeni Erd, kjer je ostal do smrti.
Hiša Zoltana Csuke je bila Jugoslavija v malem. Tisoče knjig jugoslovanskih in madžarskih avtorjev je na voljo plementim ciljem dobrega sosedstva. Prepričani smo, da ni pomembnega dela iz naše književnosti, ki ga prav po zaslugi Csuke madžarski bralci ne bi mogli brati v materinščini. Ko je bila Budimpešta 1946. še v prahu in pepelu, je Csuka že objavilprevod Goranove Jame. Potem sledijo Gorski venec, Prešernov Sonetni venec in kot podvig, p katerem literarni kritiki še danes pišejo, študije »neprevedljivi« prevod Krleževih Balad Petriče Kerempuha. Tu je celotni Andricev opus, Most na Drini pa že leta 1947. . . Po nedavno potrjenih podatkih UNESCO je Csuka prevedel 110 literarnih del iz slovenščine, makedonščine in srbohrvaščine.
Csuka pri Pomurski založbi
Skoraj nemogoče je, da tako velik zagovornik dobrega sosedstva, medsebojnega spoznavanja kulturnih vrednot, prevajalec okrog 200 jugoslovanskih literarnih del ne bi »zašel« tudi v Pomurje, kjer si že v najzgodnejši dobi otroke prizadevamo vzgajati za sožitje narodov in smo temu cilju namenili tudi del dejavnosti skoraj vseh kulturnih inštitucij, še zlasti tistih na narodnostno mešanem območju, pomurska založba je v marsičem pionir, m tudi v posredovanju lepe besede sosedom, je opravila to nalogo. V prevodu Zoltana Csuke je izšel Prešernov Sonetni venec, Šel je popotnik skozi atomski vek Mateja Bora, Partizanska lirika in izbor izvirne Csukove poezije — v prevodu Jožeta Olaja. Vse izdaje so dvojezične.
bilo veliko besed o kvalitativni spremembi, možnosti snemanja velike plošče in kot nalašč zanje je bilo še sodelovanje na TV v oddaji Letniki ’60 — ’70. teden dni pred koncertom. Da so fantje stvar zagrabili sila resno, dokazujejo okusno narejen plakat, pri katerem jim je pomagal tudi akademski slikar Franc Mesarič, in vabila naslovljena na RTV in večino časopisnih hiš, ki se bolj ali manj ukvarjajo z glasbo, ter plakatiranje, kije privabilo v soboško kino dvorano skoraj 500 dobre glasbe željnih poslušalcev.
Ob izredno zanimivi sceni je koncert pričel Andrej Sobočan, mlad cimbalist s prekmursko narodno Nede mi več rasla, ki bo odkrivala prekmursko identiteto
skupine na koncertih širom po Sloveniji, upajmo pa, da tudi po Jugoslaviji. Po teni uvodu so ob različnih scenskih efektih reflektorjev in megle prišli na oder Jože Zadravec, Srečko Merklin, Andrej in Miran Celec, Marjan Farič in Bela Čerpnjak. Trema je naredila svoje, tako da smo šele po drugi ali tretji skladbi lahko slišali in videli Zasilni izhod v pravi luči. Glasba, kije delo Jožeta Zadravca in Marjana Fariča, se v bistvu dosti ne razlikuje od predhodne, je pa koherentnejša in ob podpori elektronike ter racionalnejši razdelitvi solističnih vložkov polnejša. Jože Zadravec nadaljuje svojo pred leti začeto pot z zelo dobrimi, angažiranimi besedili, ki jih je žal v njihovo škodo skoraj popolnoma izničil mož za mešalno mizo (Prepoceni zgodba).
Nihče v svetu doslej ni ustvaril tolikšnega opusa. Kljub temu pa je to le del njegovih prevodov, v mnogih madžarskih časopisih, antologijah in zbirkah je objavljal pesmi, pripovedke in eseje povezanih z imeni jugoslovanskih literarnih ustvarjalcev.
Prevajanje je bilo zanj neke vrste šport, šport višjega stila, v katerem človek podarja sebe drugemu, v zameno pa uživa nad umetnostjo tega. Ves čas govorimo o Csuki prevajalcu, vendar je tudi njegov pesniški opus vsega spoštovanja vreden, še zlasti če ga gledamo z našega zornega kota. Pred sedmimi leti je izšlo 360 njegovih pesmi pod naslovom Az Ido merlegen; beseda je o knjigi, ki ima 640 strani. Največ teh stihov je nastalo, ko je Csuka živel še pri nas (1921—1933). V tridesetih letih tega stoletja je bil zagret organizator literarnega življenja v Novem Sadu. Spodbudil je nastanek nekaj publikacijam v madžarščini. Začel je kot bojevit apostol ekspresionističnega aktivizma, nadaljeval s pesmimi-pro-glasi s socialnim nabojem in elegijami zaradi poraza madžarske revolucije, končal pa kot pisec pasaž v nadrealizmu. Csuka je v Novem Sadu ustanovil prvi madžarski časopis v Jugoslaviji — Ut (Pot), ki pa je izhajal le tri leta. Ž žalostnim srcem se je Csuka takrat vrnil v svojo prvo domovino (vedno je govoril, da ima dve domovini), kjer je še z večjo vnemo prevajal dela jugoslovanskih avtorjev in »pri tem imel sladek občutek«, da nadaljuje po poti ugaslega časopisa Ut. V njem je namreč proglasil, da sta umetnost in kultura nadnacionalni s težnjo po enem in enotnem cilju.
Zoltana Csuke ni več, ostaja njegova literatura, ki bo nenehno opozarjala, da živimo na poliglotskem območju — tukaj ob Muri, v Podravju, Podonav-
ju. ..
J. Sabjan
Bolj, ko se je približeval konec koncerta, bolj je raslo vzdušje med prej sicer hladno publiko. Po eni uri je bilo nastopa konec. Mogoče bi fantje še prišli na oder in zaigrali kakšen dodatek, če ne bi osebje kino dvorane zaradi strahu pred izgredi prehitro . prižgalo glavne luči.
S koncertom Zasilni izhod v celoti ni bil zadovoljen, bolj so bili verjetno zadovoljni poslušalci, ki so po dveh letih spet imeli priložnost v živo videti in poslušati domačo skupino. Obojim pa se ponujajo priložnosti na prihodnjih koncertih Zasilnega izhoda. Tako lahko mirno zapišemo, da konec koncerta v M. Soboti pomeni pravzaprav začetek nove poti naše najbolj nadatjene glasbene skupine.
v. c.
RADENCI — V četrtek, 5. aprila, bo ob 17.00 uri v kongresni dvorani hotela Radin samostojni koncert mladinskega pevskega zbora osnovne šole Gornja Radgona. Ta zbor je že dvakrat prejel srebrno odličje na zveznem festivalu mladinskih zborov v Celju, torej se obeta poslušalcem kvaliteten koncert. Zborovodkinja je Marija Dukarič.
GORNJA RADGONA — V avli osnovne šole v Gornji Radgoni bp v petek, 6. aprila, ob 17.00 uri revija otroških in mladinskih zborov radgonske občine. Nastopilo bo 12 zborov in orkester glasbene šole Gornja Radgona. Revijo organizira ZKO občine Gornja Radgona.
MURSKA SOBOTA — V Grajski dvorani bo v petek ob 18.00 uri solidarnostni koncert v počastitev dneva OZN.
MURSKA SOBOTA — V torek, 10. aprila, bo v galeriji kulturnega centra Miško Kranjec revija glasbenih šol Pomurja. Nastopili bodo učenci vseh štirih glasbenih šol iz Murske Sobote, Lendave, Ljutomera in Gornje Radgone.
V petek, 13. aprila, bo lutkovna skupina KUD Lendava gostovala v Porabju z lutkovno igrico Rajka Stuparja Zlato jabolko. Lutkarji bodo nastopili najprej v Monoštru — ob 10.00 uri, ob 13.00 uri bo predstava v Gornjem Seniku in ob 16.00 uri v Stevanovcih. Predstavo je režiral avtor Rajko Stupar.
*- 1 -
Razstave
RAZSTAVE:
LJUTOMER — V petek, 6. aprila, bo ob 19.00 uri v galeriji Ante Trstenjak otvoritev arheološke razstave arheološka izkopavanja na Safarskem: Safarsko v prazgodovini (paleolit, neolit . . .)
MURSKA SOBOTA — V torek, 10. aprila, bo ob 19.00 uri v galeriji kulturnega centra Miško Kranjec otvoritev razstave umetniške fotografije Zenona Harasyma (Poljska). Razstava bo odprta do 15. aprila.
MURSKA SOBOTA — V galeriji kulturnega centra Miško Kranjec bo do 8. aprila odprta razstava umetniške fotografije sedmih avtorjev.
MURSKA SOBOTA — V galeriji kulturnega centra Miško Kranjec bo do 9. aprila odprta razstava grafike, plastike in risbe akademskega kiparja Gabriela Kolbiča, ki jo posreduje umetnostna galerija iz Maribora.
LENDAVA — V Lendavski galeriji je odprta razstava likovnikov iz Pomurja z naslovom Likovna ustvarjalnost Pomurja, ki jo organizira ZKO občine Murska Sobota. Razstava bo odprta do 15. aprila.
KNJIŽNE USPEŠNICE v knjigarni Dobra knjiga:
Prežihov Voranc: SOLZICE (Mladinska knjiga)
Vladimir Oreški in Milan Nikolič — SIBIRSKI PEČAT (Partizanska knjiga)
Victoria Holt — SKRIVNA ŽENSKA (Pomurska založba)
RUDI ČAČINOVIČ-
Gospodarske in socialne značilnosti Prekmurja med obema vojnama
PRISPEVEK K DELU 11. PLENUMA KULTURNIH DELAVCEV
SLOVENIJE	\______
Celoten gospodarski in druž-beno-politični razvoj Prekmurja
med dvema svetovnima vojnamaje petanjSKi mme^o, ,	,	,
dveh temeljnih dejstev: ogromna agrarna prenaseljenost ob nedosledno izvedeni agrarni reformi poraja desettisoče prekmurskih sezoncev in nešteto socialnih pro
blemov, nerazvito gospodarstvo z nekaterimi začetki industrializacije ob izrednem izkoriščanju nezaščitene in skoraj do konca omenjenega predvojnega obdobja neorganizirane delovne sile.
Razvoj industrije v Prekmurju je bil vključen v okviru splošnega industrijskega razvoja v stari Jugoslaviji. V pokrajini brez surovinske baze in brez večjih možnosti za investicije, na skrajni periferiji države, z nerazvitimi prometnimi povezavami je bil lahko razvoj in-dustrializaciie le skromen. Od mi-
neralnih bogastev je takrat na celotnem območju bil izkoriščan le petanjski mineralni vrelec, bilo /e * » •'___bi on 7aHn^rJi fi Zrl
skromne gradn/e v pokra/ini. Za nafto, olin in premog takrat niso vedeli in se nihče ni zanima za raziskave. Lahko se /e razvijala le industrija, in to na temel/u cenenih kmetijskih proizvodov predvsem živinoreje (klavnica m kasnega in-dustriia) ter žitaric (mlinarstvo). Naicenejša »surovina« pa /e bila delovna sila.,katere izkoriščanje so pospeševali precej redki socialni predpisi in ob tem še štrokogrud-nost in korumpiranost tistih, ki bi morali skrbeti za njihovo spoštovanje. Sredstva za domače inves-tiči e so bila zelo omejena, vlagali ^Anovorečeri^zaslužek^almsfje nih bremen, ki so jih industrije v Sdalzaradil V Prekmurju nekaj odtali Sloveniji že davno prerasle. Soome^niK izoliranih pošto- Ce bi npr. Cvetičeve šivilje preje-
jank, ki niso mogle pospešiti celotnega razvoja prekmurskega gospodarstva, razviti pokrajino v kapitalističnem smislu. Kapitalizem je gradil torej na možnosti večjega izkoriščanja delovne sile in večjega izkoriščanja tistih, ki so prodajali surovine. V prvo kategorijo spada celotna prekmurska tekstilna industrija, ki je nastala na izkoriščanju nezaščitenih, predvsem ženskih rok (tovarna perila, lendavska dežnikarna). V drugo kategorijo — seveda tudi z elementi prve —- pa spada Benkova mesna industrija, ki je imela monopolen položaj edinega kupca ter bila konkurenčno sposobna zaradi nizkih odkupnih cen živine. Zaradi tega je bila prekmurska industrija tak trdovraten nasprotnik vsaki koncesiji delavcem, zato je potrebovala zaščito žandarjev, korupcijo itd. ter se branila celo minimalnih predpisa-
male na začetku redne povprečne slovenske mezde in bile zaščitene, kot so bile njihove tovarišice po drugih slovenskih tovarnah (predvsem zahvaljujoč delavskim organizacijam), Cvetič nikoli ne bi postal tovarnar. Pri Cvetiču so bile šivilje samo »investitor« z nadpovprečno akumulacijo, ki so jo ustvarjale.
Prekmurje je vse do konca predvojnega obdobja ostalo v svojem razvoju pod slovenskim in jugoslovanskim povprečjem. Ogromna večina prebivalstva je živela po vaseh, ki so imele vse značilnosti agrarne prenaseljenosti. Na celotnem območju sta bili le dve mestni naselbini (Sobota in Lendava), pa še ti sta zaostajali za drugimi slovenskimi okrajnimi središči. Gospodarsko nerazvitost Prekmurja zrcalijo podatki o socialnem zavarovanju (OUZD). V Prekmurju je bilo leta 1927 vsega 2.373 zavarovancev, leta 1937 pa 1919. Gospodarska kriza je priza
dela obrt in zmanjšala število zavarovancev, čeprav se je število zaposlenih v industriji povečalo.
Tradicionalne obrti (lončarstvo, čevljarstvo itd.) so propadale pod udarci industrializacije ali krize. Lončarstvo se ni razvilo v nobeno industrijsko dejavnost, čevljarstvo je uničil »Bata«. Prav tako je propadlo platnarstvo.
Prodirajoči kapitalizem je razbil pretesen polfevdalni kotel, v katerega so bile stlačene prekmurske vasi do konca madžarske oblasti. Ni pa imel ne moči ne interesa, da bi dal odvečni delovni sili v prenaseljenih vaseh nove možhosti, nov sodobnejši življenjski okvir. Tako se je torej dalje razvijalo in krepilo sezonstvo, značilno za celoten razvoj predvo/nega Prekmurja. Po/av, ki je imel izreden vpliv na družbenopolitično življenje, je vplival tudi na razmišljanja in orientacijo mlade generacije izobražencev in zapustil močne sledi v
književnih spisih prekmurskih lite-r^jov.
Položaj sezoncev je nekakšna kolebajoča vloga med, posebno v času krize, osiromašenim kmetom in delavcem. Ti polproletarci na prenaseljeni agrarni površini so bili vir priliva denarnih sredstev in celo deviz v prekmursko gospodarstvo »od zunaj«. Subvencionirali so prenaseljeno Prekmurje. Bili so goloroki graditelji jezu, ki naj bi zaprl beg desettisočev s koščka rodne grude, beg s posestev, ki jih niso mogli racionalneje obdelovati in ki so bila sicer zapisana bobnu. Kakšne so bile posledice tega subvencioniranja sezoncev, kažejo podatki o njihovi socialni in duševni stiski. Ponesrečilo se jih je od 4 do 5 promil, prav toliko pa jih je tudi duševno zbolelo. Trajno bolezen si je nakopalo od 18 do 35 odstotkov delavcev (velja za povprečje let od 1929 do 1937).
(nadaljevanje)
STRAN 5
VESTNIK, 5. APRIL 1984
Manj na strniščih — več v kašče in silose
Le čemu neka njiva par dni po žetvi pšenice ali drugih žitaric tako rada in pogosto »ozeleni«? — se čestokrat sprašujejo kmetovalci. V isti sapi ponavadi dobijo odgovor: zrnje, ki ga razsipavajo kombajni, vzklije. Ce lahko verjamemo podatku, je samo lani na račun razsipa ostalo na strniščih jugoslovanskih polj najmanj 750 tisoč ton pšenice — od pridelanih 13 milijonov ton žitaric — ki bi sicer lahko pristala v kaščah ali silosih. Poslej naj bi menda bilo drugače, za kar bo poskrbela naprava imenovana monitoring 203 (tj. naprava za zaznavo razsipa zrnja ob kombajniranju), ki jo tudi v Pomurju začenjajo vgrajevati v kombajne. Za kaj sploh gre?
REVOLUCIJA V MALEM?
Čeravno je do žetve še daleč, saj najprej setev, potlej žetev, ustvarjalnost na področju kmetijske mehanizacije — bolje: tehnično-tehnološke opremljenosti v agroživilskem kompleksu — kot tudi drugje,.ne pozna in ne priznava časovnih okvirov. Temu je dokaz več že omenjen Monitoring — 203, ki ga je zasnovala strokovna skupina inženirja Franca Kamenika iz Iskre, serijsko proizvodnjo je prevzela organizacija Univerzal iz
— Napravo monitoring-203 bomo lahko kmalu videli vgrajeno tudi v pomurske kombajne
Vinkovvev, montažo, Servisiranje in prodajo pa organizacija sozda ABC Pomurka Agroservis iz Murske Sobote. Ali smemo govoriti ob napravi, ki je za naše jugoslovanske razmere prva te vrste — njena skrivnost pa tiči v posebni sondi in elektronskem krmiljenju — o mali revoluciji v kmetijski mehanizaciji? Nesporno, zagotavlja Andrej Šajnovič, eden najodgovornejših mož soboškega Agroservisa. Z njo bodo namreč vozniki kombajnov med žetvijo pšenice, soje, rži in ječmena ter pri spravilu koruze in sončnic ugotavljali in hkrati uravnavali razsip zrnja. Poenostavljeno rečeno: kom-bajnistu ne bo več potrebno vsake toliko časa zaustavljati delovnega stroja in opravljati neposredne kontrole, niti ne. da bi moral kdo za kombajnom nadzorovati žetev, marveč ima vse v kabini. Tu je signalni del mo-nitoringa (A-203), ki rabi za zvočno in svetlobno opozarjanje upravljalca delovnega stroja, če pride do čezmernega razsipavanja zrnja, ter osrednji del monitoringa z elektronsko pripravo M-203. Njen osnovni namen je, da opravlja selekcijo in zaznava zgolj izgube zrnja, nanjo pa sta priključeni po ena ali dve sondi, sicer nameščeni v zadnjem delu kombajna. S tem je v bistvu zagotovljena trojna kontrola, skratka nič ni prepuščeno naključju.
ELEKTRONIKA V KMETIJSTVU
Še več: odpirajo se tako-rekoč neomejene možnosti in nova obzorja za rabo dosežkov elektronike in mikroelektronike v kmetijstvu; saj, ko bo denimo v to napravo vgrajen še mikroprocesor. bo le-ta med žetvijo samodejno uravnavala količino razsipa in vozniku ne bo treba ustavljati kombajna. Za zdaj sicer še mora, kaj ti na prevelik razsip zrnja ga posvarijo že omenjene pripra-vice, ki so potemtakem neprecenljiv pripomoček, če
naj se vsako žitno zrno najde na pravem mestu. Kje je to, vemo!
Monitoring — 203 bodo v organizaciji Univerzala v Vinkovcih izdelovali večidel iz domačih materialov in prvih 250 se bi moralo — po napovedih — te dni že pojaviti na našem tržišču. Andrej Šajnovič o tem, koliko bodo prodaja, montaža in servisiranje naprave vrgle Agroservisu, nerad govori, pravi pa, da je namenjena tako družbenemu kot zasebnemu kmetijskemu sektorju. torej družbenim organizacijam in posameznim kmetovalcem, izračuni strokovnjakov kažejo, da se naložba — stane namreč okrog 200 tisoč dinarjev — sleherni večji kmetijski organizaciji obrestuje v najmanj enem letu. To se pa potlej že splača.
Ce bi hoteli pogreti »zgodbo« o tem, kako je inženir Franc Kamenik sploh uspel uveljaviti (beri: materializirati) zamisel, bita presegla odmerjen .prostor. Pa vendar pojasnimo, kako se njegova izkušnja bistveno ne razlikuje od siceršnjih izkušenj po nepisanem YU-vzorcu: nategovanja, zavračanja, zavisti... To je vzorec, ki na polju inovacij še ne bo kmalu presežen, najmanj pa kar zadeva tehnič-no-tehnološko opremljenost v agroživilskem kompleksu. Tu se še počasneje premika.
Branko Žunec
ZA USTREZNEJŠO KVALITETO ZAPOSLOVANJA
Če vemo, da je bila v minulem letu v soboški občini načrtovana 2-odstotna stopnja rasti zaposlenosti, kar je pomenilo okrog 350 dodatnih zaposlitev; v primerjavi z letom poprej pa se je dejansko povprečno zaposlilo 364 dodatnih delavcev, potem je jasno, da so nekoliko presežena občinska reso-lucijska predvidevanja. Spričo zaostrenih gospodarskih razmer in krčenja investicijskih vlaganj je ta podatek dokaj ugoden. Pri tem so v soboškem gospodarstvu zaposlili na novo 294 delavcev ali 2 odstotka več,_ v negospodarstvu pa 70 dodatnih delavcev, kar pomeni 2,3 odstotka, s čimer so presegli'načrtovane cilje. Tako je bilo ob kor -cu lasnega leta v družbenem in zasebnem sektorju skupno zaposlenih 19.269 delavcev, pri čemer znaša delež žensk že 47,1 odstotka. V letu 1983 so na področju gospodarstva največ dodatnih zaposlitev, imeli v delovnih organizacijah Mura, Panonija, Mesna industrija in organizacije s področja kmetijstva, v negospodarstvu pa izstopajo TOZD Moravske toplice in Srednješolski center usmerjenega izobraževanja.
Ob tem se zastavlja logično vprašanje, ali je bila temu ustrezna tudi kvaliteta zaposlovanja? Žal ne, saj organizacije združenega dela iz soboške občine še vedno zaposlujejo več kot 50 odstotkov nekvalificiranih in priučenih delavcev, kar gotovo ne more ugodno vplivati na
Drobno gospodarstvo
OBRTNA ZADRUGA PRLEKIJA LJUTOMER TUDI V IZVOZ
Komu
3 milijone kredita?
Glede na to, da v Murski Soboti ni kaj prida možnosti, Ja bi uredili razne lokale za potrebe drobnega gospodarstva v ,,starem mestnem jedru”, saj so ,.gradbeniki” napovedali še več rušenj, ne preostane drugega kot kupiti nov lokal. Večja »obrtniška cona” nastaja na Lendavski cesti, kjer so pred dvema letoma zgradili v pritličju stanovanjskih blokov tudi nekaj lokalov, vendar so jih težko prodali, čeprav se zdi, da je bila cena (vsaj na prvi pogled) privlačna: kvadratni meter površine (goli zidovi, vendar vrata in okna) je veljal 23.000 dinarjev. Sele po drugem razpisu so lokale uspeli prodati. Kupci so lahko najeli zanje (ob 20-odstotni lastni udeležbi) kredit za dobo 10 let z 9-od-stotnimi obrestmi, kar je seveda dokaj ugodno. V ta namen sta stanovanjska skupnost in obrtna zadruga Prekmurka vezali pri banki določen znesek denarja.
In kakšni lokali so oziroma še bodo na Lendavski cesti? Ženski in moški frizerski salon, picerija, kozmetični salon, ekspresna kemična čistilnica, šiviljsko-krojaška delavnica, tekstilni butik, kava bar, delavnica za uokvirjanje slik, finome-hahična obratovalnica in poprav-Ijalnica gospodinjskih strojev. Površina vseh na novo pridobljenih lokalov znaša 900 kvadratnih metrov, posamezen lokal pa meri od 35 do 85 kvadratnih metrov. Med kupci je le en zdomec!
Kako naprej?- Sedaj stanovanjska skupnost ne more več nastopati kot investitor, ampak se morajo bodoči kupci vključiti v gradnjo kot soinvestitorji. Prvi tak primer je v Mojstrski ulici, kjef bo v pritličju stanovanjskega bloka frizerski salon. Podobno kot kupci lokalov z Lendavske ceste, bo tudi ta obrtnica knjižena v „zemljiški knjigi” kot etažna lastnica. Enako se bo zgodilo z bodočimi soinvestitorji. Torej bodo knjiženi kot posestniki določenega dela stavbe. Možnosti za soinvestiranje obstoje tudi v prihodnje, saj je predvidena nadaljnja gradnja na Mojstrski in seveda na Lendavski cesti. V ta namen bo moč dobiti tudi kredit, saj v banki ležijo še 3 milijoni od prej odobrenega kredita za kreditiranje nakupa oziroma gradnje prostorov za potrebe drobnega gospodarstva. Verjetno bodo kredit odobrili tudi za nakup lokalov v drugih krajih soboške občine.
S, SOBOČAN
prizadevanja za izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih. Vzroke za to, da še vedno zaposlujejo največ delavcev ozkega in širokega profila, je treba iskati zlasti v nizki strukturi dela, ki terja delovno silo na ravni poklicne šole kovinarske in konfekcijske usmeritve. V. tem času pa se število nezaposlenih, med katerimi še vedno prevladujejo mladi do 26. leta starosti, ni bistveno povečalo. Znatno večji poudarek pa bo treba . dati zaposlovanju pripravnikov, čeprav so organizacije vključile 171 pripravnikov; od tega 106 za določen čas, 65 pa za nedoločen čas. Obstaja namreč bojazen, da bi združeno delo na ta način nadomeščalo trenutni primanjkljaj delavcev, hkrati pa ne bi sprejemalo nobenih obveznosti po opravljeni pripravniški dobi. Posebej pa je treba obravnavati tiste organizacije, kjer v preteklem letu niso sprejeli nobenega pripravnika.
Poleg tega se delo prek polnega delovnega časa, to so nadure, ih pogodbeno delo ne zmanjšuje v takšni meri, kot so pričakovali. V letu 1983 je namreč 7422 delavcev opravilo nad 505 tisoč nadur, kar je čelo nekoliko več kot« leto poprej. To je zlasti opazno na področju gospodarstva. Zato morajo biti prizadevanja usmerjena V nadaljnje zmanjševanje števila nadur in pogodbenega dela. Po drugi strani pa je ugodna ocena, po kateri dela
Š. Sobočan
KRITIČNI OBJEKTIV: Eno od številnih poslopij, ki kazi videz sicer vse bolj urejenih krajev v Apaški dolini. Temeljna organizacija Kmetijstvo Črnci je mnogo prispevala k njihovemu razvoju, vendarle pa je tukaj še precej razpadajočih zgradb v njihovi lasti. Takšno je tudi poslopje v neposredni bližini vaškega zadružnega doma v Žepovcih, ki ga bodo obnovljenega ponovno predali namenu vaščani ob 1. prazniku apaške krajevne skupnosti. Štiri leta že sameva in ga močno najeda neusmiljeni zob časa. To je bila nekoč mogočna zgradba, kjer so bili upravni prostori temeljne organizacije. Krajevna skupnost in vaški odbor so vodstvo tozda na to že večkrat opozarjali, pa zaman. Bojijo se, da bo v sedanjem stanju tudi kazila slovesnosti ob bližnjem praznovanju.	.
v dveh izmenah na področju soboške industrije 59,4 odstotka vseh zaposlenih, napredek pa je dosežen tudi pri zaposlovanju invalidnih oseb. Več pozornosti pa bo treba, kot so izpostavili tudi na seji izvršnega sveta v Murski Soboti, nameniti zaposlovanju upokojencev, ki bi naj bilo le v izjemnih primerih, ko je zaradi strokovnosti in usposobljenosti v kratkem času težko najti ustrezno nadomestitev. Kritično je nujno oceniti tudi planiranje kadrov v nekaterih OZD, kjer temu vprašanju ne namenjajo dovolj pozornosti. Vsepovsod pa morajo biti prisotna prizadevanja za združevanje sredstev za nove investicije in s tem odpiranje novih delovnih mest.
' Letošnja stopnja rasti zaposlovanja bi naj bila višja od občinske resolucije, zato soboški izvršni svet poziva OZD, da se resno lotijo dolgoročnega planiranja zaposlovanja; tudi s kadrovskimi štipendijami. Program pripravništva pa se naj realizira v dogovoru z usmerjenim izobraževanjem, medobčinsko gospodarsko zbornico in večjimi organizacijami združenega dela v soboški občini.
Milan Jerše
V. Paveo
Predstavljamo vam
Franc Dervarič — predsednik soboških sindikatov
Na osnovi evidentiranja v osnovnih organizacijah zveze sindikatov v soboški občini je odbor za kadrovska vprašanja pri OSZSS v Murski Soboti na nedavni letni seji občinske sindikalne organizacije predlagal za novega predsednika Franca Dervariča, ki je že prevzel to nadvse odgovorno družbenopolitično funkcijo. Tovariš Franc Dervarič, ki se je rodil 7. oktobra 1947 v Dolnjih Slavečih, po poklicu pa je ekonomist, je bil doslej sekretar občinskega sveta zveze sindikatov v Murski Soboti. Sicer pa je vrsto let aktiven družbenopolitični delavec in član zveze komunistov od leta 1968.
Doslej je opravljal mnoge odgovorne funkcije v zvezi mladine, med drugim pa je bil tudi predsednik mladinske organizacije v delovni organizaciji Potrošnik, kjer je bil precej časa zaposlen. Tu so mu zaupali funkcijo predsednika konference osnovnih sindikalnih organizacij in predsednika sveta ZK, bil pa je tudi sekretar OO ZK v Potrošniku TOZD Merkur ter predsednik krajevne konference SZDL včernelavcih. Če naštejemo še nekatere najpomembnejše dolžnosti, potem je treba vsekakor omeniti članstvo v samoupravnih organih in številnih komisijah, poleg tega paje bil tudi delegat medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje, Ljubljanske banke in posebne raziskovalne skupnosti SR Slovenije.
S svojim dosedanjim delom si je pridobil zaupanje delavcev in občanov, z moralnopolitičnimi kvalitetami paje dokazal, da je sposoben demokratično sodelovati pri izmenjavi mnenj, odgovoren odnos do dela in organizacijske sposobnosti paje uspešno pokazal v predsedstvu občinskega sveta zveze sindikatov, kjer je bil podpredsednik in nazadnje še sekretar.
Milan Jerše
DRUŽITI KMETE
Predsedstvo občinske konference SZDL v Lendavi je pred nedavnim na podlagi poprejšnjega evidentiranja imenovalo člane sveta za kmetijstvo, ki ga sestavlja 16 delegatov iz kmetijskih delovnih organizacij, krajevnih konferenc SZDL in kmetijske zemljiške skupnosti. Na prvi seji sveta so sprejeli program dela za letošnje leto in razpravljali o pripravah na spomladansko setev. Svet bo med drugim razpravljal o spremembah zakona o združevanju- kmetov, preživninskem varstvu le-teh, perspektivah mladih v .kmetijstvu, pripravil pa bo tudi problemsko konferenco o tej panogi. Občinska konferenca SZDL v Lendavi bo skušala poživeti tudi delovanje sekcij za kmetijstvo pri krajevnih konferencah, saj bi le-te lahko veliko pomagale pri nadaljnjem razvoju kmetijstva v občini, zlasti pa na svojih območjih.
Jani D.
STRAN 6
VESTNIK, 5. APRIL 1984
kmetijska panorama
Pred setvijo sladkorne pese:
Že v prejšnji številki smo poročali, da so v ormoški tovarni . sladkorja razglasili rezultate lanskoletnega tekmovanja v pridelovanju sladkorne pese ter najuspešnejšim pridelovalcem podelili tudi priznanja in nagrade. To tekmovanje so lani organizirali že tretjič, z njim pa želijo vzbuditi interes za setev sladkorne pese in prizadevanja za čim višje pridelke. Slednji so namreč v veliki meri odvisni od ustrezne agrotehnike, to pa se je najbolj pokazalo prav v lanskem letu, saj so na pravilno pripravljenih, gnojenih in obdelanih ter zaščitenih površinah pridelki dosegli tudi okrog 70 ton sladkorne pese na hektarju, dočim na površinah, ki niso bile ustrezno pripravljene, pridelek ni presegel niti 20 ton. Sicer pa je na območju, ki prideluje sladkorno peso za tovarno sladkorja v Ormožu, bil lani pridelek v poprečju za 25 odstotkov nižji kot leto poprej in je dosegel 30,81 ton na hektar v družbenem sektorju in 35,76 ton na hektar pri kmetih.
Kljub suši, ki je v lanskem letu prizadela posevke, pa so nekateri pomurski pridelovalci dosegli pridelke, ki so na
območju tovarne tako po kvaliteti kot tudi po višini med najboljšimi. Izmed vseh, ki so v letu 1983 pridelovali sladkorno peso na več kot 2 hektarjih, so v tovarni za najboljšega pridelovalca razglasili Franca Štiha iz Noršinec pri Ljutomeru, kije peso prideloval na 8 hektarjih in dosegel 10,25 ton biološkega sladkorja po hektarju. Dezi-der Koltaj izTešanovec, ki mu je pripadlo drugo mesto, je
CENA SPODBUDNA
Čeprav smo že tik pred setvijo sladkorne pese, pa v tovarni sladkorja v Ormožu še niso zadovoljni z rezultati, ki so bili doseženi pri sklepanju pogodb. To še posebei velia za zasebni sektor, kjer kljub dobro pripravljeni in zastavljeni akciji, le-ta ni dala željenih učinkov. Na območju, ki ormoško tovarno sladkorja oskrbuje s sladkorno peso, bi morali letos s to kulturo zasejati 5.735 hektarjev, do konca marca pa je bilo sklenjenih pogodb le za okrog 5.190 hektarjev. S sklepanjem pogodb zaostajajo tudi v Pomurju, kjer bo svoje obveznosti v glavnem izpolnil družbeni sektor, medtem ko so kmetje podpisali pogodbe le za dve tretjini načrtovanih površin.
V tovarni ugotavljajo, da se za sladkorno peso odloča še vedno premalo novih pridelovalcev, pa čeprav je njeno pridelovanje ekonomsko interesantno in daje ob ustreznih pridelkih zadovoljive finančne učinke. Tako je za. letos že določena cena sladkorne pese, ki znaša 5 dinarjev za kilogram, iz republiških sredstev pa bodo primaknili še premijo v višini 0,65 par. Če k temu prištejemo še ceno, ki jo bodo priznavali pridelovalcem za stroške prevoza, pa regresiranje setve in zaščite, se bo cena kilograma sladkorne pese gibala okoli 6 dinarjev. To pa je že cena, ki bi lahko spodbudila kmete, da bi tej poljščini namenjali v prihodnje več površin.
imel peso na 2 hektarjih in je dosegel 10.81 ton biološkega sladkorja na hektarju, Ernestu Kočarju iz Skakovec pa je za tretje mesto zadostovalo 2,45 hektarjev, na katerih je dosegel poprečno 9,53 ton biološkega sladkorja na hektar.
Poleg najboljših na območju tovarne pa so razglasili ter podelili priznanja in nagrade še najboljšim pridelovalcem na območju posa
meznih temeljnih zadružnih organizacij. Najboljši v posameznih TZO v okviru Kmetijske zadruge Panonka so v TZO Murska Sobota Franc Hodošček iz Ženko vec, Štefan Štikar iz Bodonec, Karel Klanfar iz Murskih Petrovec in Geza Temlin z Vaneče; v TZO Martjanci je bil najboljši Ludvik Horvat iz Mlajtinec, pred Jožetom Lipičem iz Te-šanovec in Deziderjem Kol-tajem iz Tešanovec; na območju TZO Cankova, kije bila najboljša tudi v ekipni uvrstitvi, pa je bil najboljši Ernest Kočar iz Skakovec, pred Francem Šinkom iz Skakovec in Evgenom Skledarjem iz Dolnjih Slaveč. V Kmetijski zadrugi Lendava je v TZO Turnišče največ uspeha dosegel Štefan Horvat iz Turnišča, pred Alojzom Gjerkešem iz Turnišča in Štefanom Gjerkešem iz Ne-delice; v TZO Dobrovnik je zmagal Janez Somi iz Dobrovnika, drugi je Jožef Magyar iz Kamovec in tretja Elvira Berden iz Dobrovnika; v TZO Lendava si je prvo mesto »pridelal« Franc Gerenčer iz Banute. pred Silvom Gaberščkom iz Benice in Štefanom Tiiškejem iz Banute; v TZO Črenšovci so najboljša mesta
pripadla Stefanu Ciganu in Stefanu Kreslinu iz Crenšo-vec ter Štefanu Horvatu iz Gornje Bistrice; vTZO Hotiza pa je zmagal Jožef Jaklin iz Velike Polane, pred Štefanom Lebarjem s Hotize, Ivanom Hozjanom iz Velike Polane in Jožefom Lebarjem iz Gaberja. V okviru Kmetijske zadruge Gornja Radgona so se v TZO Apače najbolje uvrstili Jože Čuček iz Podgorja, Tomaž Jaušovec iz Nasove in Polde Ščap iz_Janhove; v TZO Videm ob Ščavnici so bili najboljši Jože Farkaš iz Ra-doslavec, Stanko Černel iz Slaptinec in Karel Flajsinger iz špodnjih Ivanjcev; v TZO Radgona-Radenci pa_ so se najbolje odrezali Erik Žitek iz Hrastja Mote, Ivan Kokol, Jože Kozar in Franc Slana, vsi iz Melov. V Kmetijski zadrugi Ljutomer—Križevci so se na območju TZO Klas najbolje odrezali Jože Kuhar iz Veržeja. Jože Balažič iz Stara-
TURNIŠČE: cene pujskov
Pretekli četrtek (29. marca) se je na turniškem sejmišču ponovila situacija, kot je bila že nekaj tednov prej. Rejci so pripeljali malo pujskov (le 34), kupcev pa je bilo veliko. Prodajne cene so se gibale od 6.500,00 do 9.000,00 dinarjev za par pujskov.
nove vasi in Franc Kosi iz Ključarovec, na območju TZO Kmetovalec pa je bil najboljši Anton Žuman iz Noršinec, pred Karlom Antoličem iz Stročje vasi in Markom Vaupotičem iz Npr-šinec. V TOK Ljutomer VŽK Ljutomerčan je najboljše rezultate dosegla Ana Šever s Cvena, pred Dragom Pavličičem iz Pristave in Francem Slavičem iz Banovec; v TOK Kooperacija VG Kapela pa je bil najboljši Jože Lukač iz Hrastja Mote, pred Marijo Berden iz Hrastja Mote in Štefanom Palom iz Dragoti-nec.
Prejeta priznanja so spodbuda dobitnikom za še boljše delo in doseganje še večjih rezultatov v prihodnje, gotovo pa tudi spodbuda ostalim pridelovalcem, saj prav pri doseganju višjih pridelkov še zdaleč niso izkoriščene vse možnosti.
L. Kovač
0 SOJI — nekoliko podrobneje
OPIS RASTLINE
Soja je enoletna rastlina. Glavna korenina je vretenasta in dosega tudi od 1.5 do 2.0 m v globino, je močno razvejana, pretežni del stranskih korenin se razvije do globine od 50 do 70 cm. Na stranskih koreninah se nahaja od 25 do 80 drobnih gomoljčkov (sl. 1) to so tako-imenovane ciste, v katerih živijo bakterije (Rhyzobium japoriieum). Bakterije živijo v sožitju (simbiozi) s sojo in imajo sposobnost, da vežejo dušik iz zraka in ga pretvarjajo v mineralni dušik, ki služi rastlini za hrano. Če hočemo, da se na koreninah tvorijo ciste, moramo seme soje okužiti — uporabiti moramo nitragin. V enem letu lahko bakterije vežejo od 100 do 300 kg dušika/ha iz atmosfere. od te količine 75 % oddajo rastlini gostiteljici, okrog 25 % pa koristijo za svoje potrebe.
Steblo soje je razvejano in pokončno, visoko 40 — 120 cm. kar je odvisno od sorte in vegetacijskega prostora. Glavno steblo ima od 2 do 5 stranskih vej, ki so gosto porasle z dlačicami bele ali sive barve. Tudi listi so dlakavi. sestavljeni iz treh ovalnih ali srčastih listov. V pazduhah listov se razvijejo cvetovi v skupini od 3 do 5. Cvetovi so drobni, brez vonja, beli ali vijolični, po obliki so podobni metulju, zato tudi rečemo, da soja spada med metuljnice. Na rastlini se pojavi veliko število cvetov, toda vehko se jih posuši. Soja se oprašuje z
lastnim cvetnim prahom, je samooplodna rastlina.
Plod soje je strok, v katerem so 2 do 4 semena. Na steblu se fomrira 10 do 350 strokov. Pomembno je predvsem na kakšni višini stebla se bodo formirali prvi stroki, leta naj bi bila višja kot 10 — 15 em zaradi žetve s kombajnom. Seme je različne oblike, kar je odvisno od kultivarja: okroglo, ovalno, izdolženo; po barvi je lahko:- sVetloru-meno. rumeno. rjavo, sivo-rjavo.. nekateri kultivarji so celo črni.
KULTIVARJI
Pri soji kot zelo stari rastlini razlikujemo veliko število kultivarjev (po starem sort). Po mnenju številnih avtorjev je na svetu več kot 10.000 kultivarjev soje. Vsi ti različni kultivarji so se dobili z žlaht-njenjem ali pa so se formirali pod vplivom različnih geografskih. pedoloških, klimatskih in drugih faktorjev— od severnih mej Kanade in Mandžurije pa 'vse do 45° južne geografske širine.
Prav zaradi tega pa obstajajo med.njimi velike razlike v bioloških, morfoloških, proizvodnih in drugih lastnostih. Morfološke razlike so opazne v različni barvi cvetov.. strokov, različni obliki listov in stebla. Biološke lastnosti pa se razlikujejo predvsem po dolžini vegetacije. Nekateri kultivarji dozorevajo v 70 do 90 dneh po setvi, medtem ko je za nekatere potrebno 200 dni ah pa še več. Po ameriški klasifikaciji se kultivarji soje delijo glede
na dolžino trajanja vegetacije na 10 zrelostnih razredov: OO (najranejši) O. L II. III, IV. V. VI. VIL VIII (najbolj pozni). Med posameznimi razredi je razlika v dozorevanju 10 do 20 dni. Neki novi selekcionirani kultivar, ki je prilagojen za določeno območje. se lahko širi od 150 do 225 km okrog, ne da bi se spremenila dolžina vegetacije. Če se ta. kultivar prenese
Ciste na koreninah soje
izven omenjene širine, se dolžina vegetacije menja. Severno od tega pasa bo" kultivar dozoreval pozneje, južno pa bolj zgodaj. V Jugoslaviji se uspešno pridelujejo, glede na geografsko širino (41 — 46° s. g. š.), kultivarji iz zrelostnih razredov OO. O. I. 11. medtem ko iz zrelostnega razreda III dozorijo le v najjužnejših predelih, v Makedoniji. V Sloveniji, natanč-
neje pri nas v Pomurju, pa dozorijo, glede na poskusno pridelovanje zadnjih 3 let, le kultivarji iz zrelostnih razredov OO. O. v določenih letih, kar je odvisno predvsem od vremena, pa tudi kultivar iz L razreda.
Kol osnova za klasifikacijo kultivarjev soje služi razdelitev v zrelostne razrede, razen tega pa delimo kultivarje še glede na namen uporabe:
1.	Kultivar za pridelovanje zrna (pridelovanje beljakovin molja).
2.	Kultivar za pridelovanje zelene krme, siliranje.
3.	Kombinirani kultivar (za zrno in zeleno maso).
Kultivarji. kijih pridelujemo za zrno, morajo vsebovati veliko beljakovin in olja, medlem ko kultivarji za pridelovanje zelene mase morajo formirali veliko vegetativne mase in da le-ta vsebuje čim več beljakovin in vitaminov. I oda zaenkrat v Pomurju ne bomo pridelovali soje za zeleno krmo, ker lahko v naših ekoloških razmerah pridelamo več zelene mase, kakor tudi več beljakovin na enoto površine z ustreznimi travno-deteljnimi mešanicami. Nujno pa je. da pridelujemo sojo za zrno kot nadomestek beljakovinskih končen-tratok. V tabeli I so podani kultivarji. ki pridejo v poštev za pridelovanje v Pomurju.
TABELA I.: Pregled kultivarjev primernih za pridelovanje pri nas
Dozorevanje soje
Zap.	Zrelostni Ranost Dolžina
št. KULTIVAR razred	vegetacije
v dneh
l.	Bistra	OO	zelo rana	95-	105
2.	Marija	OO	zelo rana	95 -	105
3.	S 0512	OO .	zelo rana	95 -	105
4.	Zvijezda	0-00	rana, želo rana	95 -	105
5.	Srečka	0-00	rana, zelo rana	95 -	105
6.	Ljubica	0	rana	106 -	120
7.	S 0990	o	rana	106 —	120
8.	Sivka	0	rana	I06-	I20
9.	Evans	O-I	srednje rana	I06 —	120
10.	Uskolistna	l	srednje, rana	I2l -	130
Vsi navedeni kultivarji so sc v poskusih pokazali kot primerni za pridelovanje v naših razmerah. Največji pridelek v zadnjih dveh letih sta dala kultivar Marija in Ewans, zato smo ta dva izbrali tudi za letošnjo setev.
Zelo obetaven pa je slovenski kultivar bistra, kr se odlikuje z visokim pridelkom in se zaradi nizke vsebnosti grenčičnih snovi lahko rabi tudi v ljudski prehrani.
Zini FLISAR, dipl. ing..agr.
Vzgoja sadik zelja pod perforirano folijo
Letno pridelujemo zelje na okoli 3.000 ha površin, pridelki se gibljejo do 70.000 ton. Za potrebe kisarn zadostuje 7.500 do 10.000 ton zelja, ostale količine porabijo pridelovalci sami.
Zelje večina pridelovalcev presaja, zato je predhodno potrebno vzgojili kakovostne sadike. Prednosti vzgoje sadik so: manjša poraba semena, boljša zaščita posevka od kalitve naprej, ker rastline rastejo na manjši površini, za presajanje izberemo samo dobro razvite rastline, od katerih lahko pričakujemo velike pridelke.
Pri vzgoji Sadik potrebujemo za 1 ha 0,5 do 1 kg semena sort ali 0.20 do 0,25 kg semena hibridov. To seme posejemo na 200 do 300 m2 veliko setvenico, ki jo moramo zelo skrbno obdelati, prej pa ne štiri leta na njej gojiti sadik zelja. Pred setvijo zemljo razkužimo tako, da 1 m2 zalijemo s 3 do 5 litri vode, v kateri so raztopljeni fungicidi in insekticidi. Za 10 1 vode potrebujemo 3 dag captana in 2 dag basudina.
Ker je pletev setvenice zamudno delo, ob pripravi zemlje škropimo z treflanom 2,4 do 4,8 1/ha, ki ga moramo takoj zadelati v zemljo. Lahko pa tudi po setvi škropimo z ramrodom ali muharicidom (vsakega od teh 6 kg/ha) ali propaklorom f 50 (8 do lOkg/ha).
Sejemo vedno razkuženo seme, uporabljamo kombinacijo radotirama 4 g/1 kg in benlate 2 g/1 kg, lahko pomešamo seme pred setvijo s.captanom ali pa ga namočimo v 0.2 raztopino captana (2 dag/10 litrov vode) in pred setvijo posušimo.
Pn setvah od konca marca do konca aprila se je zelo dobro obnesla uporaba perforirane folije širine od 3 do 5 m debeline pa 0,03 do 0,05 mm. to je trikrat do dvakrat tanjše, kol jo uporabljamo za pokrivanje tunelov. Perforirano folijo san.i luknjamo tako, da naredimo na razdalji 5 cm x 4 cm luknjice I cm premera z vrtalnim strojem, ki ima malo obratov. Pri tem perforiranju dobimo 500 lukenj/m2. Če je bolj hladno vreme, potem perforiramo manj, samo 250 lukenj/m2. vendar pa je potrebno tako perforirano folijo znatno prej odkrili, kot če ima perforacijo 500 lukenj/m2.
S perforirano folijo prekrivamo takoj po setvi, čim širša je prekrita površina, tem boljše rastline rastejo, zato ozke folije zvarimo skupaj. Folija po površini ne sme biti napeta, robove zakopljemo 20 cm v zemljo, med rastjo jih popuščamo. tako da folija lebdi nad rastlinami. Prekriti moramo vlažno površino, med rastjo pa dež pronica skozi luknjice v foliji. Pri prekrivanju'š perforirano folijo moramo stalno nadzorovati rast rastlin in odkriti takrat, ko se razvijejo štirje listi. Največ prekrivamo do 25 dni po setvi, če pa je zelo hladno vreme, potem lahko prekrivamo še nekaj dni več. Folijo vedno odstranimo ob oblačnem vremenu ali ob dežju, da rastline čim manj prizadenejo spremembe v mikroklimi, to je v temperaturi in vlagi, ki sta pod perforirano folijo znatno večji kot na prostem.
V letošnjem letu prodajajo narezano folijo, ki jo deklarirajo kot folijo, ki raste s sadikami. V Avstriji tako narezano folijo imenujejo Xiro in jo tudi uporabljajo za vzgojo sadik.
Že med rastjo je potrebno sadike dobro zaščititi pred boleznimi (padavico in plesnijo) in škodljivci (bolhači, kapusov kljunotaj. kapusova hržica, kapusova muha), zato redno na 7 do 10 dni škropimo s fungicidi (captan 0,2 % ali dilhane M 45 0.25 %) in insekticidi (basudin 0.2 Vo ah unden 50 W P 0.1 % ali parathMn 0.15 % ali actelic 500,1 % ali dipterex SL 50 0.15 %). Samo iz zdrave, dobro razvite sadike, lahko pričakujemo velike pridelke.
Mihaela Černe, dipl. ing. agr.
STRAN 7
VESTNIK, 5. APRIL 1984
naši kraji in ljudje
Vas Pince leži na skrajnem severovzhodu naše domovine. tik ob meji s sosednjo Madžarsko, prek plodnih zemljišč pa se onstran reke Mure razteguje Medžimur-je.
Vaška kronika pravi, daje naselje prvič omenjeno leta 1829. ko so bile ob vznožju vinogradov zgrajene prve hiše. Menda je naselje dobilo ime zaradi vinogradov, saj pince v prevodu pomeni klet. Pustimo zgodovino in poglejmo, kaj in kako živijo danes v Pincah. Naselje šteje nekaj nad 70 gospodarstev, ki so v glavnem usmerjena v kmetijstvo in vinogradništvo. nekaj mlajših pa je zaposlenih v lendavskih delovnih organizacijah.
Leta 1954 so zgradili ga-silsko-vaški dom. kjer se sestajajo stari in mladi, asfaltirali pa so tudi cesto, kijih povezuje z Lendavo. Lani so zgradili tudi novo karavlo, na katero so sila ponosni, še
POŽRTVOVALNO, SKROMNO.. .
Najbrž bo že otrok vedel povedati, da je človek, ki bolj ali manj redno obiskuje hiše, ki včasih razžalosti. večkrat pa razveseli pismonoša.
Dvainpetdesetletni Jože Rogan, kar Šeba ga kličejo po domače, že sedemindvajset let raznaša pošto po enajstih vaseh od Sotine do Ropoče na Goričkem, in sicer v Sotini, Serdici, Ocinju, Kramarovcih, Nusko-vi, Rogašovcih, Fikšincih, Juriju, Pertoči, Ropoči ter Večeslavcih. ,, Poštarji zaradi različne težavnosti terena vsak teden raznašamo pošto po drugih vaseh, saj verjetno ne bi mogli vzdržati vedno na enako težkih poteh. Kljub temu da so ceste boljše kot pred leti, pa še vedno niso vzdrževane, sploh pa pozimi, ko nihče ne očisti snega. ” je zgovorno začel pripovedovati pismonoša Šeba.
Sogovornika sem srečal tik pred odhodom na teren. Malce čudil sem se, kako bo v hudem mrazu in po goričkih hribovitih ter zaledenelih poteh lahko kar z mopedom raznašal pošto. „Ja, prepešačiti moram tričetrt poti, to je približno osemintrideset kilometrov dnevno, po glavni cesti pa se lahko tudi peljem. ” Oh četrtkih, petkih in sobotah, ko je njegova torba ponavadi najbolj polna, raznosi približno štirideset kilogramov pošte. Seveda pa se v teh zimskih dneh srečuje s številnimi težavami. ,,Najhuje je takrat, ko imajo Romi veliko pisem od sodnika za prekrške, in zato, ker ima tudi deset družin enak naslov, ne morem najti tistega, ki ga iščem. Velikokrat pa imamo težave z neprivezanimi psi. ”
Povprašal sem ga tudi o cenjenosti, priljubljenosti tega nadvse napornega poklica. „ Verjetno smo cenjeni, sicer nas ne bi vedno tako nestrpno pričakovali. Večina ljudi me lepo sprejema. . . .” ,,In morda včasih stisne v žep nekaj napitnine, ” sem ga začel dopolnjevati. . . „ Nekateri res nekaj dajo, bogatejši manj, siromašnejši pa več. Seveda pa tiste dinarje združim z meseunimi prejemki za gorivo. ”
Koliko pa zaslužite?
,, V povprečju nekaj malega čez milijon, kar se mi zdi, da je veliko premalo. ”
Upravnik rogašovske pošte je povedal, da njihovi trije poštarji raznašajo pošto približno 1100 hišnim številkam. Plačani pa so po storilnosti in kvaliteti opravljenega dela.
Seveda to še zdaleč ne pomeni, da pismonoša Jože Rogan ni dovolj produktiven in da svojega dela ne opravlja dovolj kakovostno. Nasprotno! Za svoje prizadevno delo pri zbiranju Vestnikovih naročnikov je od Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost ob 25-letnici časopisa prejel tudi priznanje, na katero je zelo ponosen. ZČRD ga je trikrat nagradil tudi z Ve-stnikovim izletom.
Kot človek, ki se z dušo in srcem predaja svojemu poklicu. Je pismonoša Šeba tudi kritičen do svojega dela, pripomnil pa je, da je bilo veliko lažje delati
DO UPOKOJITVE
JOŽE ROGAN: »LEPO JE BITI PISMONOŠA, TODA DELATI Z LJUDMI NI VEDNO LAHKO!«
Pismonoša Šeba velikokrat razveseli zaljubljene, mlade in starejše, upokojence, včasih tudi s pošto razžalosti, posebej pozimi pa je sam večkrat slabe volje-
takrat, ko so v tiskarni Vestnik zlagali še po vaseh, zdaj, ko je zložen po abecedi za rogašovsko pošto, pa ga dalj časa pripravlja za raznašanje. Skromen in požrtvovalen kot je, pa se tudi zaradi tega veliko ne pritožuje.
Torej bo najbrž držalo, da je le človek, ki rad pešači in dela predvsem z ljudmi oziroma zanje, ki požrtvovalno dela tudi v najhujših vremenskih razmerah in je ob vseh psihofizičnih naporih zadovoljen tudi s pičlim osebnim dohodkom, lahko pismonoša, celo zelo zelo iskan in cenjen pismonoša.
Tekst in foto:
MILAN SKLEDAR
BO ZMAGALA TRADICIJA?
Katasterske občine so katasterske občine. Izidor Vučak živi v Beznovcih, družinski mlin s 150-letno tradicijo pa ima ob potoku v Va-darcih, pa tudi oljarna je v njem. Razdalja je majhna, Izidorjeva želja, da bi se mlinarska tradicija v družini nadaljevala, pa velika. Začel je dobro, saj je sin Izidor usposobljen za mlinarsko stroko, vendar je še vedno v Inte-sovem mlinu v Ljubljani. Ni povedal, razumeti pa se je dalo, da naj bi mlinarsko tradicijo pri Vučakovih za Izidorjem starejšim nadaljeval Izidor mlajši . . .
Delaje skoraj vedno dovolj. Melje pšenico, rž in dela belo kašo, ob tem pa hkrati dodaja, da je pšenice / tradi zamenjave čedalje manj.
Prav živahno je bilo med našim obiskom v posodobljeni oljarni. Delo gre vsem hitro od rok. zato ra je ob koncu bolj veselo.
Janko Stolnik
V Pincah bo življenje drugačno
bolj pa ha tesno sodelovanje z vojaki-čuvarji naših meja. Vendar pa velja omeniti dva pomembna dogodka, ki bosta vplivala na drugačno življenje v vasi. Prvi je bližajoči se konec komasacije kakih 95 hektarov kmetijskih zemljišč, ki bodo tudi
Odkar so v Pincah zgradili novo karavlo, se je življenje popestrilo. Na plodnih zemljiščih, ki bodo kmalu urejena in meliorirana, bo moč pridelati več. V Pincah bo torej življenje bolj razgibano.
meliorirana in na katerih bodo kmetovalci gotovo veliko več pridelali, kot so na razdrobljenih parcelah doslej. Kmetovalci se sicer hudujejo, ker bi dela že morala biti končana in se bojijo, da bodo kasnili sspomladansko-setvijo. Nosilec te naložbe je
kmetijska zadruga iz Lendave, dela pa so zaupana gradbenemu podjetju in njegovim kooperantom. Vrednost po predračunu znaša 18 milijonov dinarjev. Vendar te dni z deli končujejo in bodo s setvijo lahko začeli pravočasno.
V Pincah pravijo, da je življenje bolj pestro, odkar so ob meji zgradili novo karavlo. ki je ena najsodobnejših pri nas. Tesno sodelovanje z graničarji je že dalo prve rezultate, res sicer najprej na športnem in kulturnem področju, a bo pozneje tudi na drugih. Letos’bodo v Pincah praznovali tudi 60 let gasilstva. Bolj skromno sicer, a vendar dostojanstveno. Obudili bodo spomine na tiste dni, ko je nekaj vaščanov sklenilo ustanoviti gasilsko društvo. Starim gasilskim veteranom bodo podelili priznanja, ustanovili pa naj bi še žensko desetino. Urediti nameravajo tudi gasilski dom.
Jani D.
LJUTOMER
Vključiti več žena in mladine
Občinska gasilska zveza v Ljutomeru je v zadnjem obdobju veliko storila na področju požarnega varstva, čeprav s stanjem še niso zadovoljni. To so ugotovili na letni skupščini zveze, ko so posebno skrb namenili tudi nadaljnim usmeritvam. Delegati so se zavzeli zato, da bi morali v gasilske vrste vključiti več žensk in mladine, zlasti pa za večjo aktivnost na področju preventivnega dela. Prav tako bodo v prihodnje posebno skrb namenjali izobraževanju kadrov, v društvih pa bodo poživili kulturno-prosvetno dejavnost. Dogovorili so se, da bodo klasificirali gasilska društva v občini. Poseben poudarek bodo dali izdelavi ocen požarne ogroženosti v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela ter načrtom varstva pred požari. Pomembne naloge pa jih čakajo tudi v predkongresnih aktivnostih ter pri razvijanju dejavnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Na letni skupščini so tudi izvolili nove organe skupščine in komisije. Občinska gasilska zveza Ljutomer vključuje 42 gasilskih društev in 5 industrijskih gasilskih društev.
F. M.
Dodatna sredstva za Žižke
Žižki spadajo v krajevno skupnost Črenšovci. V letu 1978 so se odločili, da svoj vaški dom odstopijo delovni organizaciji TOKO iz Domžal, ki je dom preuredila v poslovne prostore, v katerih proizvajajo usnjeno galanterijo. Danes v tem obratu dela 66 delavcev z območja krajevne skupnosti. Žižki imajo 629 prebivalcev, ki potrebujejo aktivnejše kulturno življenje, ^ato so se odločili zgradit nov Vaško-gasilski dom. Do polovice je že zgrajen in ga nameravajo letos tudi končati, za kar pa potrebujejo dodatna sredstva. Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj je predlagal, da Žižkom dodeli še dodatnih 83 tisoč dinarjev kot pomoč pri gradnji doma. Del sredstev bodo dobili tudi od krajevne skupnosti. Predlog o dodatnih sredstvih je podprla tudi večina delegatov zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine.
Jani D.
Move usmeritve V preteklih nekaj letih smo dosegli dokajšnje premike in uspehe na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, zlasti pri podružbljanju samozaščite in varnosti. K temu je vsekakor veliko prispevala akcija Nič nas ne sme presenetiti, ki jo v Sloveniji usmerja SZDL. V zadnjem obdobju so bili na tem področju tudi sprejeti nekateri novi dokumenti, v katerih so upoštevana tudi nekatera nova spoznanja in izkušnje. Nedavna ocena predsednikov koordinacijskih odborov za SLO in DS pri občinskih konferencah SZDL Pomurja je pokazala, da so bili tudi v naši regiji doseženi pomembni premiki pri izvajanju akcije Nič nas ne sme presenetiti, čeprav je bilo ponekod zaradi nekaterih stalnih oblik čutiti malodušje. Prav zaradi tega v Sloveniji že v letošnjem letu uveljavljamo nekatere nove usmeritve akcije Nič nas ne sme presenetiti.
Čeprav bomo v okviru akcije Nič nas ne sme presenetiti nadaljevali stalnimi in konkretnimi aktivnostmi na področju prometne varnosti, zaščite pri delu, požarne varnosti in izvajali nekatere vaje, bodo letos in prihodnje leto bistvene usmeritve pri uresničevanju koncepta dopolnjene zasnove narodne zaščite, zaščite pred jedrskim, biološkim in kemijskim orožjem pri krepitvi samoupravne delavske kontrole ter varstva človekovega delovnega in življenjskega okolja. Na področju narodne zaščite gre za nadaljevanje lani začetih aktivnosti, ki bodo temeljile predvsem na seznanjanju-delovnih ljudi in občanov z vsebinsko in organizacijsko dopolnjeno zasnovo narodne zaščite, organiziranju in delovanju v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela ter praktičnem usposabljanju prebivalstva za potrebe delovanja narodne zaščite. Druga usmeritev bo veljala usposabljanju delovnih ljudi in občanov za kolektivno in osebno zaščito pred sodobnim jedrskim, kemičnim in biološkim orožjem ter
ŽK INTES MARIBOR
TOZD MLINOPEK M. SOBOTA
objavlja prosta dela in naloge
OBRATOVODJA MLINA v Murski Soboti.
Pogoji:
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
— da imajo višjo strokovno izobrazbo živilske ali agronomske smeri in najmanj dve leti delovnih izkušenj pri predelavi žitaric in vodenju predelave, ali
— mlinarski delovodja ali VK mlinar z najmanj tremi leti delovnih izkušenj pri predelavi žitaric in vodenju predelave.
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: ŽK INTES TOZD MLINOPEK Murska Sobota, Lole Ribarja 11.
Prijave sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po sklepu samoupravnega organa.
/O ljubljanska banka Pomurska banka
Na podlagi sklepa delavskega sveta delovne skupnosti' LB Pomurske banke M. Sobota se razpisuje
JAVNA LICITACIJA
naslednjih rabljenih osnovnih sredstev
1.	Knjižni	stroj	Ascota	175/35	10.000,00	din
2.	Knjižni	stroj	Ascota	175/35	5.000,00	din
3.	Knjižni	stroj	Ascota	8.000,00	din
4.	Fotokopirni stroj Minolta	5.000,00	din
5.	Ostala osnovna sredstva (računski stroji) po spisku na oglasni deski v LB Pomurski banki
Javna licitacija bo v ponedeljek 9. 4. 1984 ob 9.00 uri v sejni sobi poslovne stavbe LB Pomurske banke Trg zmage 5. Prednost na licitaciji imajo družbeno pravne osebe.
Predstavniki družbeno pravnih oseb morajo na licitacijo predložiti pooblastilo za licitacijo.
Udeleženci licitacije morajo pred pričetkom javne licitacije položiti varščino, ki znaša 10 % izklicne cene in sicer družbeno pravne osebe instrument za zavarovanje plačil, občani pa plačilo v gotovini.
Prometni davek plača kupec.
Ogled navedenih osnovnih sredstev je 1 uro pred pričetkom licitacije na licitacijskem mestu.
NIČ NAS NE SME PRESENETITI
opremljanju prebivalstva s sredstvi za kolektivno in osebno zaščito pred vojnimi dejstvovanji in drugimi nevarnostmi ter usposabljanju za uporabo teh sredstev. V okviru akcije Nič nas ne sme presenetiti pa želimo v naši samoupravni družbi oživiti samoupravne delavske kontrole kot sestavni del orizadevanj za dosego ciljev gospodarske stabilizacije. Pri tem bi se morali še posebej angažirati sindikati. Kot pomembna usmeritev nadaljnje akcije Nič nas ne sme presenetiti pa morajo biti napori za varstvo človekovega delovnega in življenjskega okolja. To zgovorno narekujejo vse večji problemi pri onesnaževanju zraka in vode, uporaba različnih škodljivih kemikalij itd. Predvsem bi morali v konkretnih delovnih in življenjskih okoljih mnogo več storiti za ohranitev zdravega človekovega delovnega in bivalnega okolja ter krepiti zavest o racionalnejšem gospodarjenju z naravnimi dobrinami. Pri tem bi morale aktivno vlogo odigrati organizacije SZDL, sindikat mladina ter društva ribičev, lovcev, planincev itd. Skratka, z novimi usmeritvami v okviru akcije Nič nas ne sme presenetiti želimo doseči novo kakovost na samozaščitnem področju in pri preventivnem delu. Zato bo potrebno namenjati več pozornosti varnostno-poli-tičnim ocenam v vseh okoljih in večji družbeni odgovornosti.
Feri Maučec
STRAN 8
VESTNIK, 5. APRIL 1984
Ozadje neke »obletnice "
MORALA
I AHILOVA PETA KADROV
Stopnice se pometajo od vrha navzdol, pravi ljudski rek. Nas res načenja moralna rja? Pohlep najeda ljudi. Bije se pravi boj za fotelje. Kakršno življenje, takšna morala. Kaj so to — moralno-politične vrline? Večobrazni privilegiji. Primitivec, malomeščan ali človek z okusom. Se mar vračamo h karakteristikam?
Teh nekaj paberkov, ki ta čas polnijo časopisne stolpce in radijske oddaje, bi prav lahko »zaokrožili« s prebliski francoskega misleca (biologa) Jeana Rostanda: ščiti me moja nesposobnost in cepljen sem proti bednim oblikam samoljubja ter dodatek — čutim odpor do
»politiziranja« kot do kakšne
-——v--	.	. učno ooai vana. m jv a
začimbe, ki daje prav vsaki jedi ,	uvrstj]a med uspešnice,
isti okus.	kakršni sta vzemimo Vedno več
Vsekakor tudi na levem in desnem bregu Mure nismo »odporni« zoper maniro, ki ima raje vrabca v roki kot da bi posegla za golobom na strehi. Mlajši rodovi lahko njene korenine najdevamo v spisih posameznih razumnikov, kakršen je denimo Rudi Čačinovič, kije v reviji Svet ob Muri (štev. 11/2 I1I/3) leta 1957 v razmišljanju Postanek in razvoj kapitalizma v Prektputju med drugim zapisal: »Kdor bi študiral zgodovino prekmurskega >palirstva<, bi odkril marsikatero poreklo za kulaštvo, za različne tsrednje sloje« in tudi marsikatere lokalne politične vplive, >korteše< in občinske veljake v bi,vših >palirjih<. Pred vojno so nekateri proglašali Benka kot edinega >pravega< prekmurskega tovarnarja. To bi ga lahkonazvali ne«amo zaradi tega, ker je bil slovenskega , kmečkega porekla iz Tešanovec in ker je svojo tovarno zgradil na tprekmurski surovini«, kravah in svinjah, temveč ker se ima tudi on zahvaliti svojemu dvigu iz' brezlične množice delovnih ljudi >palirstvu< .. .«
ČISTKE IN LJUDSKI GLAS
Tudi predhodnik Vestnika Ljudski glas je pred 35 leti pisal: »Na mnogih sestankih postavljajo danes frontovci na dnevni red vprašanje čiščenja svojih vrst, kar je vsekakor pravilno. Na predvolilnih sestankih ugotavljajo, da mnogi vaški odbori niso izvrševali svojih nalog zaradi tega, ker so tičali v njih ljudje špekulativnega kova in jim je bila fronta le krinka pri njihovi (špekplaciji> >.. Čisto upravičena in razumljiva je zahteva frontovcev v večjih vaseh. ki so zahtevali, da se taki škodljivi, zajedalski ljudje odstranijo iz vrst OF. Dovolj je
Nekoč smo pobudo o tem, da bi veljalo dodobra prečesati vse mogoče privilegije, ki so jih pri nas deležni tako funkcionarji, ljudje na vodilnih in vodstvenih položajih kot povsem »navadni« občani, že sprožili, * a je ostala brez odmeva. Tokrat jo naslavljamo na sindikat, kajti zdi se, da je ravno ta delavsko-raz-redna organizacija pravi naslov za te zadeve. Posebej še, ker jih najpogosteje zlorabljajo po delovnih kolektivih.
FRANC KERČMAR -
Brez Franca Kerčmarja si ni moč predstavljati družbeno-poUtičnega in društvenega življenja na Hodošu. Franc je bil in je še aktiven na vseh področjih, toda nekako najbližje mu je gasilstvo. Lahko bi rekli, da je marec mesec jubilejev za Franca in za gasilsko društvo, ki mu je še danes na čelu. Gasilsko društvo je bilo ustanovljeno 18. marca 1894, Franc je rojen 26. marca 1Q14, v gasilske vrste pa je stopil 6. marca 1932.
Odkar je član gasilskega društva je opravljal razne funkcije, leta 1943 pa je bi! izvoljen za poveljnika in tako začel s svojim ustvarjalnim delom v društvu, saj je skrbel za vključevanje mladih članov. Bil je pobudnik za nakup sodobne
poštenih, zavednih, delovnih ljudi, ki ne marajo živeti na tuj račun in ki nikoli niso živeli na tak način.«
Kronist Pomurja, ki bi mu šlo
le za iskanje pogrošnih zgodbic, aferic ih spletk, bi jih v več kot treh desetletjih nabral za zajetno knjigo in četudi senzacionalistično obarvana, bi se z gotovo-
, kakršni sta vzemimo Vedno več
(o privilegijih v Franciji) francoskega TV novinarja de Clo-setsa ali Svetovni izziv J. J. S. Schhreibera. Sploh pa še malo ne preneča, da smo dandanes prišli že tako daleč, daje postal načelen, marljiv, skromen, požrtvovalen človek, ki ne zna ko-molčiti. se znajti in porivati v ospredje, dobesedno predmet blagonaklonjencga pomilovanja v kolektivu. Doma ga žena in nasledstvo prej očitajoče in s. prezirom kot s spoštovanjem in ponosom nazivajo »pošten beljak«. Moralnost smo namreč začeli skoroda istovetiti z nesposobnostjo in kaj lahko se je cinično znebili: »Le kaj mu, re,-vežu. drugo tudi preostane, kot da je pošten!«
Andre Malraux je svojčas naglasil, da rabi vsako gibanje, skupina ali skupnost svojevrsten. idealrio-tipski model obsebnosti. ki pooseblja najvišje
katere se je
vrednote.
opredelila. V dobi antike je bil to svoboden državljan atenskega polisa, dalje srednjeveški vitez, človek renesanse, španski kaba-Ijero, angleški džentlemen,.ruski boljševnik in pri nas partizanski borec. Ne gre za ljudi »posebnega kova«, marveč za to, da bi nam v kriznih časih prišel še kako prav' neke vrste »malro-jevski« prototip »vrlega samo-upravljalca« ali »mirnodobnega revolucionarja«.
RAZČIŠČEVANJE IN DELEGATSKI VESTNIK
Če naj »opravičimo« naslov, tj. Morala —- Ahilova peta kadrov in nadnaslov, tj. Ozadje neke »obletnice, se moramo vprašati, kako je z našimi, pomurskimi kadri. Jasno je, da sije v priložnostnem zapisu mogoče privoščiti samo okvirno skico zelo kočljive teme. Sicer pa bi se bilo priporočljivo ta čas, ko dajemo zaupnico najodgovornejši garnituri v družbenopolitičnih in interesnih skupnostih za drugo polovico tretjega mandatnega obdobja uveljavljanja delegat-sko-skupščinskih odnosov, nekaj več ukvarjati prav z idejnopolitičnimi in moralnimi vrlinami ali bolje — kot jih opredeljuje družbeni dogovor o kadrovski politiki-— s celovitostjo osebnostnih kvalitet. Prav s tega vidika se nam namreč v vsej širini razgali spoznanje, kakoje morala hudo pokvarljivo blago in v resnicrAhilova peta (najobčutljivejša točka) posameznika.
opreme, in sicer motorne brizgalne leta 1943 in druge leta 1968 ter gasilskega vozila v letu 1982. Več let je bil tudi predsednik občinskega gasilske zveze Petrovci-Šalovci. Za požrtvovalno delo v gasilst vu je preje/ več priznanj Gasilske zveze Slovenije in Jugoslavije.
Franc Kerčmar pa se ni. zadovoljil samo z delom v gasilskem društvu. ampak se je tudi aktivno vključeval v vstalo družbeno-poli-tično življenje že od osvoboditve naprej. Bil je odbornik okrajnega ljudskega odbora, občinske skupščine Murska Sobota in občine Petrovci-Šalovci. Aktivno se je vključeval tudi v delo frontne organizacije, saj je bil osem let v iz,vršnih organih občinske konfe-
Upoštevajoč sintagmo, da kadri odločajo o vsem, nas lahko
prebrano v Delegatskih vestnikih ljutomerske in soboške občine resno skrbi. »Nekatere pomembne družbene odločitve se v naši občini zaradi oportunizma in lokalnih interesov niso uresničile, kar v veliki meri zavira delegacije in delegate, ker se čutijo nemočni. Skrivanje takega ravnanja pod plaščem samoupravnih pravic posameznih organizacij in skupnosti je vredno najostrejše politične obsodbe, .saj si ne moremo zamisliti uspešnega razvoja na posameznih družbenih področjih. če se bodo posamični interesi
postavljali nad širše družbene. Tu mislimo predvsem na nekatere integracijske procese (kme-tijci. lesarji — op. pis.), za katere je dala smernice in odločitve -naša skupščina, pa ni prišlo do njihove uresničitve.« Tako v Ljutomeru, kjer se v bistvu zavoljo tega ni nikomur nič zgodilo »Kritično je. treba ugotoviti, da so se v sedanjem mandatnem obdobju okviri dele-. gatskega odločanja na vseh
Brez ambicij po podrobnejšem prikazu bi radi z nekaj dejstvi podkrepili, kako nas v Pomurju načenja moralna rja in najeda pohlep. Začenja se že pri mladih, ki jih je bilo lani — po podatkih UNZ Murska Sobota — več kot 400 vmešanih v razne prestopke, od teh celo 124 otrok. Skrb zbuja do nedavna v pokrajini še neznano kaznivo dejanje pridobivanja, razpečevanja in uživanja mamil, ki jih je bilo kar 26 in letos že tudi nekaj. Pravcati, razcvet doživlja šušmarjenje. Če se lahko zanesemo na javno objavljen podatek, da se je v nastavljene mreže slovenskih občinskih davčnih uprav ujelo 544 šušmarjev — od tega samo v naši regiji 232 (!), in sicer v Murski Soboti 120, Ljutomeru 52 in v Lendavi 60 — je to samo dokaz več, kako točna je trditev: kakršno življenje, takšna morala.
ravneh močno zožili. Delegati opozarjajo, da vseh ukrepov ni moč opravičevati s splošno formulo d' težavnosti sedanjih družbenoekonomskih in političnih razmer. Predvsem pa ni vedno dovolj argumentov za način in postopek sprejemanja raznih ukrepov, ki se v vedno večjem številu sprejemajo po nujnih, skrajšanih postopkih in pogosto še z oznako strogo zaupno.«'
To je vse res, še bolj pa je res, da si s tem pravzaprav ne moremo kaj dosti pomagati. Bolj smotrno seje vrniti k osebnostim kvalitetam in s predsednikom slovenske frontne organizacije
SEDEMDESETLETNIK
renče S/DL Murska Sobota. Po sprejetju nove ustave in uveljavitvi
Nimamo razloga dvomiti v ljudski rek: stopnice se pometajo od vrha navzdol, dvomimo pa v upravičenost ravnanja odgovornih ljudi po občinskih skupščinah, ki o —■ resda maloštevilnih — spremembah oz. zamenjavah ljudi v sisovskih skupščinah interesnih skupnosti niso dali delegatom takorekoč nikakršnih pojasnilih' obrazložitev. Nekaj podobnega velja tudi za kadrovske spremembe v družbenopolitičnih organizacijah. kar z drugimi besedami pomeni, da smo Še daleč od javnosti dela v kadrovski politiki.
SZDL Francem Šetincem podčrtati: »Na preizkušnji je lik aktivista, frontnika, tudi tistega, ki ni član zveze komunistov,j-e-kel bi, širina borca za nove kvalitete gospodarjenja in življenja. V sedanjem času ni lahko biti aktivist. To je čas. ko se ne moremo hvaliti s številkami, z indeksi. novimi objekti, čeprav na račun naše inflacije. Naš fron-tnik se mora s svojo aktivnostjo boriti za zaupanje množic, kar v teh časih ni lahko. Spopadu z malodušnostjo in pasivnostjo kot našim največjim nasprotnikom se ni mogoče izogniti, če hočemo, da dobi naše življenje nov polet. Iz zaupanja v lastne sile moramo črpati svojo moralo. svojo ustvarjalnost.« Se nam bo potemtakem vendarle uspelo dokopati do neke vrste »malro-jevskega« prototipa »vrlega samoupravljala« ali »mirnodobnega revolucionarja«?
STALNA SOOČANJA
Kar je naš predhodnik Ljudski glas terjal pred tremi in pol desetletji, toliko bolj terjata zdajšnji čas in razmere. Tudi v Pomurju, ki noče biti — kot so natolcevali v 60-tih letih zlob
neži iz republiške metropole — nekakšen raj za. »bogove« in el-dorado zaostalosti, naj bi koraj-žneje prelamljali z malomeš-čanščino, družinskim klanov-stvom, ozkosrčnostjo in zihe-raštvom. Čeravno se tu in tam še slišijo glasovi, daje pokrajina ob Muri »bogu za hrtbtom«, na obrobju in zapostavljena, se ljudje tod ne dajo. Vendar so razvojna vprašanja že poglavje zase, s katerimi se stalno ukvarjamo.
Branko Žunec
delegatskega sistema je bi! dve mandatni dobi vodja krajevne delegacije in eno mandatno dobo podpredsednik zbora krajevnih skupnosti skupščine občine v Murski Soboti. Vse to kaže na izredno požrtvovalnost in vztrajnost Franca Kerčmarja pri izgradnji našega samoupravnegd-socialističnega sistema. 7a to svojo požrtvovalnost in delavnost je poleg ostalih odlikovanj in priznanj preje! srebrno odličje Osvobodilne fronte in državni odlikovanji medaljo dela ter red zaslug za narod.
Franc je kljub sedemdesetim letom še vedno aktiven, saj je predsednik gasilskega društva, pa tudi drugje rad priskoči na pomoč, kolikor mu zdravje dopušča.
Janez Votek
dopisniki so zabeležili 1
Še dve društvi upokojencev
Upokojenci v soboški občini se zavzemajo za bolj organizirano delo, zato bo. očitno prišlo še to pomlad do ustanovitve občinske zveze. Društvo upokojencev v Murski Soboti je izredno aktivno, to zimo so ustanovili samostojno društvo v Bakovcih, sodeč po pripravah pa bodo imeli samostojni društvi tudi na Tišini in v Černelavcih. Morda še kje. O tem se na začetku pomladi pogovarjajo tudi na letnih občnih zborih poverjeništev v krajevnih skupnostih.
-j?-
Načrti KS Bakovci
Krajevna skupnost ima tudi letos pred sabo precej komunalnih nalog, vendar vse kaže, da bodo posvetili osrednjo pozornost dograditvi mrtvašnice in ureditvi strehe na vaškem domu. Za gradnjo mrtvašnice so že doslej porabili dva milijona in pol, poldrugi milijon pa bodo iz krajevnega samoprispevka odšteli do konca leta.
-js-
KONČNO DVA GASILSKA AVTOMOBILA
Posodabljanj u gasilske opreme so namenili veliko pozornosti tudi v krajevni skupnosti Krog.čeprav bodo morali za dva gasilska avtomobila, ki bosta stala dva milijona 200 tisoč dinarjev, dve tretjini sredstev zagotoviti sami. Prvi avtomobil so že dolgo pričakovali v Krogu, drugega pa bo dobilo gasilsko društvo Satahovci.
Zbiralne akcije, prispevek krajevne skupnosti in nekaj že namensko prihranjenega denarja. Bo že šlo, pravijo v obeh vaseh.
-js-
PO LOVCIH BI SE LAHKO VZGLEDOVALI
Na letni skupščini lovske družine Rankovci so ugodno ocenili delo v minulem obdobju. Sedemindvajset članov, poleg lova, zavzeto skrbi za divjad in obogatitev revirjev. Lani so spustili v svoja lovišča 150 fazanov, ugotavljajo pa, da je čedalje manj jerebic. Gojitvi divjadi bodo v prihodnje posvečali še več pozornosti.
Ža obogatitev lovišč seje odločila tudi lovska družina Cankova, ki ima že 51 članov, kar sedem pa jih vadijo in privajajo na lovski red. Zelene straže pridejo prav. Škoda, da ob varovanju okolja nimamo »zelenih straž« tudi iz vrst ostalih občanov.
F. K.
RAZMAH TELEFONIJE
Na območju' krajevne skupnosti Tišina bi radi do maja končali z napeljavo telefonskega omrežja, ki bo tako, da bodo lahko nanj, ko bo večja telefonska centrala, priključili še okrog dvesto telefonskih aparatov. V prvi fazi bo ob sedanjih štiridesetih na območju krajevne skupnosti še 160 telefonov, kar je precej, vendar odločno premalo.
Še ena pridobitev
Gasilsko društvo v Veržeju je že doslej vložilo precej denarja v posodabljanje opreme, zdaj pa so pred največjo investicijo. Kupili bodo sodobno orodno vozilo, za to pa bodo morali odšteti kar milijon 160 tisoč dinarjev. Polovico denarja bo prispevala občinska skupnost, nekaj denarja so prihranili, zdaj pa so sredi zbiralnih akcij po vaseh na območju krajevne skupnosti. Hitijo. Vozilo naj bi na posebni slovesnosti prevzeli že v juniju.
Na dvorišču Petra Loperta v Kobilju sem na filmski trak ujel zarjavel traktor znamke »Oliver«. Leta 1955 ga je kupil v Dobrovniku. Ker je že neuporaben, bi ga zelo rad dal v muzej.	§
Nalepke, korenine in še kaj
Ljudje smo različni. Vsak se ukvarja z neko dejavnostjo, vsak goji želje, da bi na tem področju uspel. Prizadeva si. Da bi se čutilo kulturno življenje še v večji meri tudi na naši šoli, smo v okviru KUD izpolnjevali anketo. Med drugim je zajemala tudi vprašanja lastnega ustvarjanja in dela v prostem času. Tako so bile razkrite misli, dela in interesi v zbirkah, ki so različne..
Kot prvi je razstavljal Nikolaj. Njegova ljubiteljska dejavnost je zbiranje nalepk in značk. Predstavil se nam je z nalepkami. Zbral jih je veliko. Bile so športne, turistične in seveda propagandne. Nikolaj je za tem v knjigo napisal tudi svoja mnenja o tej ljubiteljski dejavnosti in načinu, ki gaje privedel do zbirateljstva.
Z naslednjo razstavo smo prešli na drugo področje, v naravo. Narava nam ponuja veliko lepot. Dokazuje svojo moč, ki je skrita v raznih oblikah, tako dreves, korenin, kamnov .. .Te skrivnosti so mi bile zmeraj všeč. Nabirala sem jih ob vsakem zahajanju v naravo in tako je nastala zbirka. Štor, korenina, kamen .. . Oblike so različne, vsaka ima neko določeno podobo. In prav ta raznolikost meje spodbudila k še večji vnemi. Ko sem pripravljala to razstavo, sem si zaželela, da bi med sošolci postal še kdo zbiratelj raznolikosti narave.
Bernarda Pintarič
Šalamenci
Pri delih so za pocenitev investicije s prostovoljnim delom poskrbeli bodoči telefonski naročniki in ostali, pritegnili pa so tudi mladino. Vsak novi naročnik je prispeval 60.000 dinarjev, ostalo pa je primaknila krajevna skupnost.
-js-
STRAhi 9
VESTNIK, 5. APRIL 1984
ne zgodi se vsak dan
Nevarne pomaranče
Ameriški znanstveniki trdijo, da je v pomarančah, limonah in drugem južnem sadju pesticid EBD, ki povzroča raka. Agencija za varstvo človekovega okolja je pred objavo novece dolgo omahovala in predvsem veliko raziskovala. Zdaj sploh več ne dvomijo o škodljivosti etilen dibro-mida (EDB), ki so ga našli v sadežih, tako pomembnih za zdravje otrok in bolehnih ljudi. Ista agencija je pred nekaj meseci že opozorila na rakasto nevarnost v žitaricah, v katerih so prav tako našli pesticide. Za južno sadje, domače in uvoženo, pa so medtem celo že določili standarde oziroma toleranco količine pesticida — v pomarančah in limonah ne bi smelo biti več kot 30 delčkov EDB na milijardo vseh delcev v sedežu, če naj bi bile še užitne. Vse kaže, da je danes že nemogoče najti pomarančo, ki bi s čistostjo ustrezala omenjenim standardom. V lupini uvoženih sadažev so našli tudi do 45.000 delcev pesticida, v užitnem delu pa 2.200 na milijardo vseh. Razlike so seveda očitne, omenjena agencija jih imenuje »astronomske«. Za domače sadje in zelenjavo podatkov ne navajajo. menijo pa, da je tudi to dateč od zaželenih standardov. Mimogrede: od vsega sadja na tržišču v ZDA sta le dva odstotka uvožena.
Trnutno so najbolj zaskrbljeni ameriški pridelovalci sadja in to celo dvakratno — težko bodo namreč zadržali visok donos in rodnost brez uporabe dosedanjih pesticidov, nič lažje pa jim ne bo prepričevati potem kupce, da pomaranče niso več polne nevarnih kemikalij.
BONI, BONI, BONI . . .
—Malico ste imeli, boste
še kaj pili?
-Hvala, drugič. Tu pa imate bon za malico.
—Ta pa pri nas ne velja. Bencinskega ste mi dali.
—Tja pa ne grem, ker nimam denarja-------
KAKO SO ROPALI BOGASTVO AFRIKE ALI
POŠLJITE MI POŠTENEGA ČLOVEKA
Vojne, s katerimi so kolonialisti v Afriki utrjevali oblast, pravzaprav niso bile vojne v pravem pomenu besede, ampak je bilo to v bistvu čisto navadno iztrebljanje s pomočjo najsodobnejše vojne tehnike.
V jugozahodnem delu Afrike so si Nemci leta 1884 prisvojili del redko naseljene obale. Da bi preprečili zavezništvo med njimi in Buri, ki bi si skoraj postali sosedje, so se Angleži odločili zabiti med svoja nasprotnika klin. Razen tega so bile tu še neosvojene pokrajine, ki so pritegovale pozornost kapitalističnih- mogočnikov, predvsem lastnikov zlatih in diamantnih rudnikov v Kimberleyu.
»Vsak čas bomo slišali bridki jok Bečuancev,« je izjavil angleški minister za kolonije Joseph Chamberlain. bližnji 'zaupnik južnoafriškega politika in »diamantnega kralja« Ce-cila fthodesa.
Apetit britanskih imperialistov so zbujala zlasti plodna zemljišča med rekama Zambezi in impolo. severno od ozemlja, na katerem so živeli Bečuan-ci. in Burske Transvalije. Januarja 1888seje tamkaj, v Buluwayu. glavnem mestu kralja ‘ Lobengula. pojavil misijonar m zastopnik angleške vlade John Moffat. Uspelo muje pregovoriti kralja, da je podpisal »prijateljsko pogodbo«, s katero naj bi prešla dežela, ki stajo naseljevali plemeni Matabe-la in Mašona. v »področje britanskega vpliva«. Za Moffatom je krenil tja še njegov sobojevnik Cecil Rhodes, da bi pridobil še koncesije za izkoriščanje zemeljskih bogastev v pokrajini med dvema rekama. Lobenguli so obljubili, da zlata ne bo iskalo več kot deset mož in ki se bodo morali razen tega še pokoravati zakonom dežele. Te važne določbe pa.Rhodes ni vnesel v pogodbo.
Bambus zraste na dan tudi do 40 cm na dan — seveda v tropskih razmerah.
XXX
S padalom je iz letala prvič skočil leta 1912 ameriški letalec Albert Berru v Saint Louisu.
XXX
drugje smo prebrali
Ko so dobili kraljev podpis. so se Angleži brž potrudili pozabiti svoje obljube, njegovo privolitev v koncesije pa so jeli smatrati za pravico, da lahko sami upravljajo deželo.
Lobengula je skušal najti pravico. Odpravil se je v daljnji London, k »belemu kralju«, ki so mu o njegovi moči in veličini toliko pripovedovali Rho-desovi odposlanci. V Londonu so njegove pritožbe sprejeli precej zadržano. »Ugodili« so le eni sami njegovi prošnji: Lobengula je namreč prosil kralja, naj mu pošlje poštenega človeka, ki ga bo izmotal iz mreže, v katero so ga ujeli Cecil Rhodes in njegova družba. Lahko si predstavljamo njegovo presenečenje. ko seje čez nekaj mesecev v Buluwayu pojavil v vlogi kraljevega poslanca nihče drug kot John Moffat, taisti, ki je vso prevaro zasnoval. •
ALI JE MOŽNO KUPITI NEKO LJUDSTVO
Poleti leta 1890je vdrla v deželo velika kolona »pionirjev«. Ti pionirji seveda niso bili niti od daleč podobni običajnim, miroljubnim iskalcem zlata. Bolj so spominjali na predhodnike kake armade. Spremljalo jih je 500 vojakov in častnikov v službi Rhodesove družbe. Ekspedicija je najprej z južne in vzhodne strani obkolila Matebele, najmočnejše pleme, ki je živelo na tem ozemlju, nato pa so prodrli še dalje, na območje plemena Mašona. kjer so zgradili nekaj utrdb. Prvi kolonije kmalu sledila še druga. Ropali so. požigali vasi in pobijali.
Vendar dežela med dvema rekama ni bila Dko pravljično bogata, kot je Cecil Rhodes razglaševal v svojem tisku. Nikomur se ni posrečilo odkriti večjih
nahajališč. Družba je pretrpela znatne izgube. Po
vsem tem so njeni voditelji ugotovili, da bi se ogroženi profili mogli rešiti le tako, da postane družba edini gospodar in lastnik dežele. Tako zemlja kot tudi živina Afričanov bi morali postati last Rhodesovega podjetja.
Odslej so sledile proti kralju Lobenguli provokacije druga za drugo. Poglavar Matabelov je dan za dnem jasneje spoznaval, kako malo častni in kako zahrbtni so ti ljudje, ki so mu še pred kratkim zagotavljali prijateljstvo. Avgusta 1893je pisal »belemu kralju«:	»Predstavniki
družbe so rekli mojim ljudem. da so beli kupili to zemljo, skupaj z ljudstvom. ki živi na njej. Vaše veličanstvo, želim, da mi poveste, ali je sploh možno kupiti neko ljudstvo, pa naj bo že za kakršnokoli ceno?«
Koje odplula ladja s tem pismom v London, je na bregovih Zambezija že divjala vojna. Buluwayoje bil v plamenih, britanske čete pa so zasledovale ostanke matabelskih vojščakov. Ko so tako Britanci dokončno podjarmili deželo med dvema rekama. so jeli po vsem svetu razglaševati. kako so miroljubne in delovne Ma-šone osvobodili krvave tiranije Matabelov. V resnici so začeli naglo in smotrno osvobajati tako Mašone kot tudi Matabele njihove lastne zemlje in živine. Prisilno delo in pretepanje sta bila prva blagoslova civilizacije, ki ju je spoznalo to črnsko ljudstvo.
Po slabih treh letih so v vsej deželi izbruhnili krvavi upori. Uprli so se tudi »osvobojeni« Mašoni in šele ko so prelili Angleži potoke krvi, je mogla Rho-desova družba neovirano izkoriščati svoj plen. 'Pokrajini so dali tudi novo ime: Rhodesia — v čast in slavo Cecilu Rhodesu.
maliku britanskega impe-
rializma.
(Konec)
Da bi prišla v znamenito Guinnessovo knjigo rekordov sta dva zahodna Nemca izdelala tole velikansko kolo, dolgo 4,40 in visoko 2,10 metra. Le kdo bo vozil to čudo, težko polnih sedemdeset kilogramov
POSKUS VRNITVE CESARJA KARLA
Revanšistična Madžarska je po prvi svetovni vojni bila primerno mesto za razne zahrbtne poteze -proti Jugoslaviji, Češkoslovaški in Romuniji ter si prilaščala pravico do delov ozemlja omenjenih držav, kot nekdanja velika sila v propadli Avstro-Ogrski monarhiji. Neposredno po vojni je Beograd, Prago in Bukarešto vznemirjala nevarnost po vrnitvi Habsburžanov na madžarski prestol, kar bi lahko pomenilo začetek restavracije nekdanje črno-rumene monarhije.
Da se kaj takega pripeti, ni bilo potrebno dolgo čakati: 26. marca 1921 seje bivši cesar Karel Habsburški pojavil v madžarskem mestu Szombathelyju in se n'a-slednji dan srečal v Budimpešti z regentom Horthyem, svojim nekdanjim admiralom. Karel je od Horthya zahteval, da mu preda krono sv. Štefana, ker bi njegovo ponovno kronanje bilo, dobro sprejelo v Franciji. Kljub prebrisanosti madžarskega regenta in -njegovo nasprotovanje kronanju in samo dejstvo, da se je sestal z bivšim monarhom je izzvalo energične proteste držav Male Antante. Ko so predstavniki Francije. Italije in Velike Britanije izjavili Horthyu, da njihove vlade nasprotujejo vrnitvi Habsburgov, je ohrabrena jugoslovanska kra
Sue Ashton, ki se menda spozna tudi na modo in dela v Londonu, trdi, daje Liverpool, od koder je doma, najlepše mesto na tem svetu inzanj bi dala še tisti skromni košček perila, ki ga ima na sebi
ljevska vlada opozorila Budimpešto, da vrnitev Karla lahko za Malo Antanto pomeni vojno napoved. Nekoliko dni kasneje je izrekel isto, gržnjo češkoslovaški . minister za zunanje zadeve Beneš.
Na njegovo iniciativo sta 30. marca dve vladi poslali ultimat, da mora Karel zapustiti Madžarsko ali pa bodo to storili diplomati male Antante. Po vesti o tem, da Jugoslavija koncentrira enote pri Subotici Karlu ni preostalo drugega, da se je vrnil v eksil v Švieo.
Bivši cesar propadle monarhije ni razumel, da se stari časi ne morejo vrniti. V oktobru 1921 leta je še enkrat poskušal priti na oblast, tokrat na bolj spektakularen način. Z avionom je nenadoma poletel v Sopron, zbral 3.000 vojakov in se odpravil v Budimpešto. Horthy sedaj ni okleval, ker je vedel za stališče sosednjih držav. Na svojega nekdanjega komandanta je poslal enote, ki so v operetni borbi razgnale upornike in ujele Karla in ga internirale v samostan na Blatnem jezeru. Ker je bila v Jugoslaviji in v Češkoslovaški izvedena delna mobilizacija, se madžarski parlament definitivno rešil Habsbur-gžanov, s tem pa tudi možnosti restavracije črno-rumene monarhije.
SODOBNO
-Sosed, zakaj si
—Če že moram tam pogledam,
Neki ameriški mornar, ki je med drugo svetovno vojno služil v ameriški azijski floti je svojemu dekletu napisal pismo, ki je obsegala 5 (pet) tisoč tipkanih strani. Cathleen Howald, ki ji je bilo pismo namenjeno, je odgovorila s kratkim pismom, v katerem je omenjenemu vojaku sporočila, da se je zaročila z drugim.
XXX
Ameriški pleskar Al Hamburg dela veliko reklamo ža svojega psa Wooferja D. Cpyota. ki naj bi po njegovem postal predsedniški kandidat.
XXX
Avtomobil za gangsterje
Pet švicarskih konjičkarjev je skonstruiralo kopijo avtomobila »citroen 11 CV«, ki so ga nekoč zelo radi uporabljali gangsterji. V tridesetih letih 20. stoletja je bil ta avto,.ki je imel pogon na prednja kolesa, prava revolucija v avtomobilski proizvodnji. Avto na fotografiji, ki je težakeno tono, doseže hitrost 130 kilometrov na uro, čeprav so se zanj zanimali številni kupci, pa so se konstruktorji odločili, da ostane unikat.
Nizozemka Katian van Dyck je visoka 230 centimetrov.
STRAN 10
VESTNIK, 5. APRIL 1984
za vsakogar nekaj
GRADIMO HIŠO
Stranišče
v kopalnici?
Eno samo stranišče v stanovanju, ki je zraven tega še združeno s kopalnico, je sprejemljivo kvečjemu še v gospodinjstvu za dve osebi.
Pri večji družini pa to hitro povzroči zaplete. Vsaj tukaj naj ima stranišče svoj lastni prostor. Še bolje pa bi bilo, če bi bilo v bližini vhoda še dodatno stranišče — tako imenovano stranišče za goste.
Umivalniki v teh ločenih straniščih so večinoma zelo majhni; često komaj zadoščajo za umivanje rok.
Če prostor dovoljuje (često ga pri zdaj tako pičlo odmerjenih straniščih primanjkuje), in če velikost družine to terja, je dobro, če z namestitvijo velikega umivalnika uredimo tukaj dodaten prostor za umivanje otrok, da razbremenimo kopalnico. Če pa je prostora na voljo dosti več, lahko'preudarimo, ali ne bi postavili še ene prhe. Ker so dotoki sveže , in odtoki porabljene vode vsi že tu, toniti ne bi bilo pretirano drago.
Žična opora je draga, zato premislimo, kakšne stebre bomo uporabili. Uporabljamo lahko lesene (kostanj, akacija, hrast), ki jih impregniramo in jim tako povečamo trajnost vsaj za eno tretjino. Armirani betonski stebri so težki in dragi, lažji so stebri iz prednapetega betona. Zelo primerne so železne cevi ali železo L ali U profila, ki jim zabetoniramo podstav-ke._
Železne stebre zaščitimo pred korozijo, stebre iz prednapetega betona in kovinske stebre pa moramo opremiti s prečkami in vodili za žico. Ta izdatek se glede na trajnost in racionalnost splača.
' Za oporo uporabljamo pocinkano ali plastificirano mehko žico. Ko začne pocinkana žica rjaveti, jo lahko premažemo s protikorozijski-mi sredstvi (minij, plastični premazi, oljne barve itd).
Navadno uporabimo: za osnovno kordonsko žico uporabimo žico premer^ 2,5, 2,8 ali 3.0 milimetra; za oporne žice žico s premerom od 2,0 do 2,5 milimetra; za sidranje žico debelo od 3,1 do 3,4 milimetra.
Leseni stebri so iz dneva v dan dražji (žal tudi vsi ostali) in tudi dobiti jih je težko.
STRANSKI AVTO
Nek italijanski oblikovalec je naredil prototip avtomobila capsula. Za spodnji, osnovni del vozila, ki ima motor s prednjim pogonom, je naredil izmenljive karoserije Tako si lahko lastnik takega avta uredi navaden osebni ah športni avto, mali kamion ali furgon. Ni kaj, koristna domislica, vendar je do serijske proizvodnje se daleč. Sicer pa ideja m slaba tudi za kakega našega ,,izumitelja .
C 50l.
g100L.
»Življenjski« trikotnik
a
a c: doba napredovanja c...g: doba propadanja
a — rojstvo
b'— konec priprav na življenje.
c — vrhunec življenja
zdravnik za vas
DEBELOST -
. Star latinski pregovor: »Ne živimo, da bi jedli, temveč jejmo toliko, da lahko živimo!« še vedno velja. Energije namreč ne dobivamo samo od hrane, pač pa še ločimo podedovano in čisto ali dihalno energijo ter kozmično (sončna).
Torej, če ste se odločili za shujševalno kuro, se ne bojte, če se vam zavrti in se slabše počutite prve tedne, kajti pozneje se vam bo vaše potrpljenje obrestovalo. Re-sneje ne morete zboleti, ker vas čuva energija, ki smo jo že omenili, in ne le energija, .ki jo dobivate s hrano. Slednja vam lahko prinese neštete nevšečnosti in bolezni, čejo v preveliki količini ali nepravilno vnašate v telo.
Držimo se diete, pravilne prehrane, dovolj se gibajmo, uporabljajmo druge metode. ki pripomorejo k normalni teži in zdravju, kot so balneofizikalna terapija: plavanje, savna, masaža, tudi podvodna, magnetoterapija). Med'hujšanjem je potrebna tedenska kontrola v ambulanti, pred tem pa laboratorijske in ostale preiskave, ki
č —
d —
g —
upokojitev pri poklicno zaposleni ženski upokojitev pri poklicno zaposlenem moškem poprečna življenjska doba (65—70 let) (pri nas) skrajna življenjska meja (pri nas).izjemno redki posamezniki, stoletniki
OPORA VINSKE TRTE
Zato smo se nekako navadili na betonske. Železni stebri potrebujejo dodatno »coklo« iz betona, kar podraži steber in otežuje njegovo postavljanje.
Stebrov krajnikov ne postavljajmo preveč poševno, ker v vrsti izgubimo preveč prostora zaradi močno odmaknjenih sider. Postavimo jih pod kotom 70 ali 80 stopinj.
Sponke za povezovanje žice si naredimo sami -, iz odpadne debelejše pocinkane žice. Pri nameščanju žice uporabljajmo odvijala za žico. Žice ne nategujmo s kleščami ali močnimi železni-
mi napenjalniki, ker bomo ranili pocinkani ali plastični plašč žice, zaradi česar bo hitro rjavela. Žice tudi ne nategujmo v vročini in upoštevajmo krčenje žice v hudem mrazu.-Žica, ki smo jo v vročini močno nategnili, se bo pozimi, če je ne bomo popustili, tako skrčila, da bo iztrgala sidra ali pa polomila oporo (!). Le-taje draga, zato bodimo temeljiti pri ureditvi žične opore. Pri napenjanju žic uporabimo enostavna napenjala, kijih namestimo na ali ob krajnikih ali na žice ob začetku vrste.
Pa še teža in dolžina žice pri različnih premerih!
Premer žice v milimetrih	1000 metrov žice ■ tehta v kilogramih	1 kilogram žice meri v metrih
2,00 milimetra	24,40 kilogramov	40,82 metra
2,20 milimetra	29,65 kilogramov	33,73 metra
2,50 milimetra	38,26 kilogramov	26,12 metra
2,80 milimetra	48,03 kilogramov	20,82 metra
3,10 milimetra	58,57 kilogramov	16.99 metra
3,40 milimetra	70,85 kilogramov	14,10 metra
3,80 milimetra	88,50 kilogramov	11,30 metra
Upamo, da smo s tem nasvetom, ki smo ga priredili po knjigi Jožeta Colnariča: Vinogradništvo, ustregli, vsekakor pa tistim vinogradnikom, ki bodo postavljali oporo vinski trti v naslednjih dneh. Pa še tole: betonski stebri, dolžine 2,80 metra, veljajo okrog 500 dinarjev. Če boste z nakupom odlašali, boste plačali višjo ceno, morda pa jih niti ne boste dobili. Enako velja za nakup žice. Pri postavljanju vinogradniških stebrov pa so potrebne seveda mišičaste roke, zlasti pri vrtanju lukenj za stebre.	' Š. S.
g BRALCI SPRAŠUJEJO
i JE OPRAVLJANJE | . KAZNIVO? .
Da. Kazenski zakon SR Slovenije v 109. členu do- g ® loča: Kdor trdi ali raznaša karkoli ■ iz osebnega ali ® družinskega življenja kakršne osebe, kar lahko škoduje _ ■ njenemu dobremu imenu, se kaznuje z denarno kaznijo ■ ■ ali z zaporom do šestih mesecev. Če je dejanje storjeno s ■ tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega i obveščanja ali na javnem shodu, se storilec kaznuje z _ zaporom do enega leta. Če je tisto, kar kdo trdi ali raznaša, g takega značaja, da ima ali bi lahko imelo hude posledice g za oškodovanca, je storilec kaznovan z zaporom od treh g mesecev do treh let. Kdor trdi ali raznaša kaj iz osebnih ali ® družinskih razmer drugega pri izvrševanju uradne dolž-Inosti. politične, samoupravne ali druge družbene dejav- g nosti. pri obrambi kakšne pravice ali pri varstvu upravi- ■ čenih koristi, ni kaznovan, če dokaže resničnost svoje ■ rtrditve ali če dokaže, daje imel utemeljen razlog verjeti v g resničnost tistega, kar je trdil ali raznašal.
TA NADLOGA
so potrebne za izločitev določenih bolezni.
Posledice debelosti so: znojenje ob manjšem fizičnem naporu ali brez napora, pogost prehlad; depresija, razpad sklepov, kosti, hrbtenica, srčne mišice, jeter, manjša dihalna površina pljuč, žolčni kamni, zvišan krvni pritisk, sladkorna bolezen, protin, poapnenje žil, ekcem kože, vnetje ven in drugo.
Jejmo dovolj vitaminsko hrano in toliko, da ne postanemo bolni zaradi prehrane.
(Bistričanec) ,
ŽIVLJENJSKI TRIKOTNIK
Trikotnik, ki ga vidite pred seboj, lahko imenujemo ,,življenjski trikotnik". En sam pogled nanj pove, da traja že sama priprava na življenje najmanj 25 let (ne glede na kakršnokoli šolanje) in da ostaja vsega 40 let za naše življenjsko delo. Vrhunec življenja je pri 50 letih. Je naše življenje dovolj ustvarjalno? Leta hitro teko!
Vsak petek od 16.00 do 16.30 na Radiu Murska Sobota
Lestvica tega tedna:
1.	All night long — Lionel Richie
2.	Island in the stream - Dolly Parton in Kenny Rogers
3.	Radio Ga-Ga — Quen
4.	My, oh, my — Slade
5.	Say, say, say - Paul McCartney in Michael Jackson
Nagrado — vstopnico za disco Nr 1 v hotelu Diana prejmeta: Jožica Šiftar Štefana Kovača 11 69000 Murska Sobota Lidija Huber G. Slaveči 82 69263 Kuzma
Naša nova predloga:
1.	Kid Creole and the Coconuts — Lifeboard Party
2.	Trio — Turaluraluralu
Vaše predloge — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1 69000 Murska Sobota, s pripisom: za najpopularnejših pet.
Sunkine tortice
Za 4 osebe potrebujemo: 20 dekagramov nemastne šunke, 4 dekagrame margarine, 4 dekagrame majoneze, 1 žličko gorčice, 2 kuhana rumenjaka, 2 sardelna fileja, sol, poper, nekaj kapljic konjaka, 10 dekagramov kisle zelenjave: šampinjoni, šalotka, kisla paprika, kisle kumarice, redkvice, 20 plastičnih nabodalc.
Priprava: margarino penasto umetemo, pridamo kuhane in pretlačene rumenjake, sardelne fileje, gorčico in majonezo, sol, poper in konjak. Dobro premešamo in plasti šunke namažemo. Zložimo kot napolitanke.
V hladilniku to »torto« dobro ohladimo. Nato jo poljubno narežemo in okrasimo z nabodalci in kislo ali svežo zelenjavo. Ponudimo jo s slanimi krekerji.
sestavil Marko Napast	trener naših smuč, skakalce;	tuje moško ime	vlačuga	ena od elektrod	franc, gled. organizator	najmlajši slovensk tednik	| trn ato drevo z dišečimi cveti
neposredna proizvajalka							
smrdljiv plin v stranišču							
slaha volja							
pismeni sultanov odlok						ogljik pregrada za vodo	
obrtniki, ki se ukvarjajo z ličenjem							
desni pritok Volge			d	sloven-sko ime za škisa	vzklik igralna karta		
fosfor		domača molzna žival	sanitetni material				
učenje			ljudska skupščin: klistir			mesto v Notranji Dalmaciji	zaostala hrvaška pokrajina '
kurivo					kiloliter glasbenik Soss		
it. naravoslovec (Luigi, 18. stol.)							
letalec, pilot							
ravna pokrajina							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: Johnson, uporaba, Gagarin, otavič, Z, RI, as, Ant, oje, hihot, S, OM, kost, detomor, nirvana, Iri, Nen, Kim, ata.
VESTNIK, 5. APRIL 1984
STRAN 11
Varčevanje
je osnova
samostojnosti
PRAVLJICA 0 ZELJU
Na polju je raslo zelje. Dedek in babica sta ga pozabila posekati. Glave" so rekle: »Oh, kako sta pozabljiva! Če kdo pride mimo, naj nas odnese.« Pa sta se prva pripeljala dedek iti babica. Hotela sta posekati zelje. Pa sta videla, da zelja ni več, da so glave gnile. Žal jima je bilo, ker jih nista prej pospravila. Zeljne glave so od žalosti segnile.
Valerija Idič, 4. a OŠ B akovci
V gozdu in na travniku
Sneg je skopnel, prišla je pomlad. Trava bo začela zeleneti in rasti. Kmetje morajo travnike očistiti. Suho travo zažgejo, krtine poravnajo, navozijo gnojnico in potresejo umetno gnojilo. Tako je travnik pripravljen za rast trave.
Tudi v gozdu je veliko dela. Ljudje podirajo drevesa za gradbeni les .ali pripravljajo kurjavo za prihodnjo zimo. Mlado drevje je treba očistiti, na posekana mesta pa zasadimo mladike, da se bo gozd obnovil. Gozd moramo varovati pred požari. V gozdu se 'skrivajo gozdne živali. Ob robu gozda nabiramo prve znanilce
pomladi — zvončke.
Marko Šlebič. 2. a
***
Prve znanilce pomladi so že pokukale iz zemlje na robu gozda. To so zvončki, trobentice, mačice. Tudi na drevju bodo kmalu popki. V našem gozdu je največ jelš. Iglavcev nimamo, ker je močvirnat svet. V gozdu imamo srne, divje prašiče in zajce. Tudi fazanov je mnogo in jerebic. Gozdarji se pripravljajo na novo pogozditev. da bi izpopolnili gozdni zaklad. Pri tem pomagajo tudi šolski otroci.
Iz gozda prihajajo srne na travnike na pašo, ker še nimajo v gozdu dovolj hrane. Kmetje čistijo travnike in jih zalivajo z gnojevko.	v
Ko bo trava zrasla, bomo nabirali travniške cvetlice. Mnogo
Razveselila sem dedka
Dedek tni je reket, naj pospravim sobo. On je tisti čas odšel ven. Jaz pa sem hitela pospravljati. Ko sem jo uredila, sem še pospravila kuhinjo. Dedek seje vrnil in rekel: »Oh, kako je zdaj drugače, lepo!« Dal mi je denar, naj si kupim bonbone.
Ena je
Ena je dva je tri je štiri je petje
S
O N
J
Vse skupaj je moja mamica:
SONJA.
Timotej Horvat, 2. a
Varčevanje je steber, na katerega se opiramo vse pogosteje v današnjem modernem svetu. Človek še vedno vse premalo vidi v bodočnost. Večkrat ne vidi preprek, ki se mu zastavljajo na poti — na vsakem koraku. Na tej poti se pogosto srečuje tudi s finančnimi težavami, še večkrat pa z željami, ki bi jih uresničil le z določenimi sredstvi. Šele takrat se spomni in zave besede varčevanje, o kateri tako malo razmišljamo.
Da danes varčujem, je veliko doprinesla naša šolska hranilnica, ki je na šoli pritegnila učence, pa tudi razredne skupnosti. Sčasoma smo se privadili na varčevanje. Vendar to še ne velja za vse. Še vedno je nekaj takih, ki "denar raje sproti zapravijo za nepotrebne stvari, predvsem slaščice. Seveda je takrat za njih prijetno, ko si odvijajo lučko ali kaj podobnega. Ko pa mi dvig-nemo večjo vsoto iz hranilne knjige in si kupimo kaj večjega, takrat pa vidijo, da niso ravnali prav.
Mislim, da ti vsak prihranjen dinar prinese lepše, boljše življenje, predvsem pa samostojnost in neodvisnost od nekoga drugega.
Tatjana Zagorc, 7. razred OŠ Marija Rožman, . STOGOVCI
MOJ PRVI KUHARSKI POSKUS
Kuhanje me zelo veseli. Ze večkrat sem opazovala, kako je mama pripravljala kosilo. Natihoma sem si želela, da bi tudi sama kaj skuhala. Moja vroča želja se mi je uresničila prej, kot sem to lahko pričakovala.
Nekega dne sem odšla obiskat starega očeta, ki je bij bolan. Ležal je v postelji in zasmilil se mi je. Vprašala sem ga, če bi kaj jedel. Pokimal je. Odločila sem se, da mu nekaj pripravim. Toda kaj? Vedela sem, da so moje kuharske sposobnosti skromne, zato sem se pripravila na kuhanje manj zahtevne jedi. Skuhala naj bi juho.
Spravila sem se na delo, stari oče pa mi je dajal napotke. Malo mi je bilo tesno pri srcu, ker nisem vedela, kaj bo nastalo. Vseeno sem se delala hrabro in tega nisem pokazala. Pripravila sem si meso, ga zalila z vodo in postavila na štedilnik. Cez nekaj časa sem dodala sol in zelenjavo. Vse skupaj se je nekaj časa kuhalo in v kuhinji je začelo dišati. Bila sem nestrpna, zato.sem starega očeta spraševala, kako dolgo se bo kuhalo. Ker je bilo piščančje meso, je bilo hitro kuhano. Nazadnje sem dodala še rezance in juha je bila kmalu gotova.
Seveda sem bila nestrpna, kaj bo povedal stari oče, ko bo poskusil. Juha mu je teknila in pohvalil me je. Bila sem zadovoljna in ponosna nase. Sklenila sem, da to ne bo zadnjič in od takrat dalje sem večkrat kaj
skuhala.
SIMONA KULIČ OŠ ŠTEFAN KUHAR-BOJAN PUCONCI
je belih ivanjščic.
Alenka Črnič, 2. a OŠ Miško Kranjec Velika Polana
IZBRANA RISBA: »Ilustracija zgodbe Kdo je napravil Vidku srajčico«. Narisala Dušanka Porš. 2. raz. OŠ Fokovci.
VIDELA SEM PIJANCA
Nekega dne, ko sem šla iz šole, sem srečala pijanca. Bila sem na drugi strani ceste. Bežal je čez cesto proti meni. Bilo me je zelo strah. Začela sem hitreje hoditi. Nato je pijanec zavil v ulico. Šla sem dalje. Pijanec pa se je pripeljal s kolesom za menoj po sredini ceste. Tedaj je pripeljal avtomobil. Malo je manjkalo, da bi ga povozil. Jaz sem šla naprej, a pijanec seje vlegel v grabo. Kolo je pustil na cesti. Pripeljal seje neki stric in kolo dal v avtomobil. Pijanec pa ni hotel v avto. Stric gaje komaj spravil vanj. Zato mi ni noben pijanec všeč.	Daniela Zelko, 3. r.
OŠ Črenšovci
Prvič v operi
Ko smo zvedeli, da bomo šli v opero, smo se smejali in oponašali petje opernih pevcev. Kljub temu pa smo bili veseli, da bomo nekam šli.
Opero sem večkrat poslušala po radiu, televiziji, vendar ji nikdar nisem ostala zvesta' do konca. Končno je napočil trenutek, ko smo se znašli v gledališču pred odrom, ki ga je zakrivala zavesa. V nekaj trenutkih se je zavesa dvignila, vsi smo zastrmeli v čudovit prizor, ki se je pojavil pred nami. Vzdušje je bito čisto drugačno. Z zanimanjem smo zrli v nastopajoče. Sama si nikoli nisem mogla predstavljati, kako zgleda, če v živo opazuješ in poslušaš opero. Sedaj vem, da je to nekaj čisto drugega.' kot če poslušaš opero po radiu. Bilo je zares lepo.
Želim in upam, da bom imela še kdaj možnost, da bom obijala opero.
Anica Budja, 8. r.
OŠ Kapela
Pri meni je formiral postojanko in me postavil za poverjenika OF. Imel sem nalogo. da pridobim še nekaj zanesljivih ljudi v Polani.
obenem pa prip, Ijiva skrivališča
'ravim zanes-! za ilegalce.
Bojan se je zatem še večkrat oglasil in prinašal propagandni material.«
In res je bil pri Jožefu. Kotnjeku skopan in dobro zamaskiran bunker za 7 ljudi. Po terenu od postojanke do postojanke sem se gibal večinoma sam. Da bi bil manj sumljiv, sem nosil »kapo le-vente«. Novo postojanko sem v tem času ustanovil tudi v Martjancih pri župniku, ki je bil zanesljiv sodelavec. Ena najpomembnejših postojank, ki ni bila izdana, je bila pri Jožku Brumnu v Murski Soboti. To postojanko sem večkrat uporabljal pri obnavljanju organizacij OF v Prekmurju. Jožko Brumen Se spominja: »Nekako čez dva ali tri dni po aretacijah v Črenšovcih se je Bojan vrnil strašno zdelan in utrujen. Bil je onstran Mure in je le s težavo ušel. Zvedel je. da je v Črenšovcih padel v borbi njegov oče. aktivistka Dragica Vrbnjak-Nadja pa je bila ranjena ujeta. Za njim je madžarska policija izdala tiralico. Zadrževali smo ga v hiši in negovali skoraj en teden, nakar je zaradi nevarnosti odšel v hosto nekam v okolico Martjancev.«
Tudi iz izjave Brumna je razvidno, da sem kljub nevarnostim nadaljeval z delom, odhajal iz postojanke pri njem in se spet vračal. Postojanka /e bila varna tudi zato, ker je pri Brumnu istočasno, ko sem iaz prihaja! tja. sta nora, tudi nek madžarski oticE injela sva celo sosednji
Dalje prihodnjič
ko pa je večkrat hodila tudi Brumnova hčerka Danica, kamor .je odnašala moja poročila. prinašala pa je propagandno literaturo in material do Murske Sobote, kar sem potem posredoval naprej do poverjenikov in zaupnikov OF.
Še pred razbitjem moje skupinice sem s sodelovanjem domačih aktivistov večkrat napravil na okupatorja vtis. . da ie v Prekmurju in Medži- . nlurju veliko partizanov. Omenjam en tak primer. Ko sem nekoč jedel v restavraciji pri »Kroni« v M. Soboti, sem
Dane Šumenjak-Miran
pod krožnikom pustil listek z besedilom: »Pozdravljajo vas partizani'.« To se je hitro razvedelo in posnemali so me tudi drugi, V Soboti pa je med okupatorji vladal preplah, češ kdo ve. koliko partizanov je želu! Tako sem okupatorju na • in;ul strah r kosti r.sc do moje tragedije na Taneči.
I 'ečkrat sem zgubi! zvezo z nevskim območjem, toda vedno znova sem jo vzpostavil. To je razvidno tudi iz zgodovinskega arhiva CK
Spomini na partizansko leto ■ .....	1944 v Prekmurju
PRIHOD DANETA ŠUMENJ AKA-MIRAJNA
V začetku julija je prišel v Prekmurje Dane Šumenjak-Miran. ki se je leta 1941 umaknil iz Prekmurja in s tem izognil aretaciji. Dane Šumenjak-Miran se je rodil 1L februarja 1923 v Šmarju. Pozneje so živeli v Murski Soboti, kjer je Dane končal gimnazijo. Oče sodnik je svoje otroke vzgajal zelo napredno. Dane je že kot dijak sodeloval v raznih protifašističnih akcijah. Leta, 1941 je sodeloval v vstaji s Štefanom Kovačem. V septembrskih in oktobrskih aretacijah so iskali tudi njega, vendar se je umaknil in se prebil v Ljubljano. kjer se je povezal z OF. Fant je deloval v varnostno-dbveščevalni službi. Junija 1942 je bil aretiran in interniran r taborišče Gonars. Tam je dočakal kapitulacijo Italije in se znova vključil v NOV. Istega leta je bil sprejet r K P in deloval v VOS v Trstu. Kot domačina iz Prekmurja in kot izkušenega obveščevalca ga je vodstvo NOG Slovenije in vodstvo varnos-tno-obveščevalne službe Slovenije določilo, da- odpotuje prek Prekmurja v Budimpešto. odkoder bi slovensko NOG obveščal o stanju na Madžarskem, o vojaško pomembnih objektih, premikih vojske itd. V Budimpešto ga je usmeril njegov prijatelj iz dijaških let Edo Brajnik-Šte-fan. ki je tedaj delal v vodstvu
slovenske VOS. Dane Šumenjak-Miran in njegova spremljevalca so odšli iz Zgornjega Prekarja* kjer je bil štab IV. operativne cone skupaj z Ivanom Nemcem-Vojkom ter člani oblastnega komiteja KPS in oblastnega odbora OF za Štajersko proti ptujskemu in ljutomerskemu območju. V Prlekiji so se srečali z Jožetom Kramarjem -Jušem in njegovim spremljevalcem A lojzom Kosijem -Francetom, ki pa sta v Prekmurje prišla nekaj dni za Šumenjakovo skupino. Takoj po prihodu čez nemško-ma-džarsko mejo se je Miran oglasil v Štrigovi pri svojem sošolcu Viktorju Zenkoviču-Cirilu. Od tam so nato nadaljevali pot proti Murski Soboti do Deškovičevih. kjer je Miran postavil svojo postojanko. saj sta brata Ljubomir in Milan Deškovič že prej sodelovala v NOG oziroma OF.
Hiršlova vila
Stane Simonič se te poti spominja takole: »čez mejo sem spremljal tudi Mirana. Rastka in Draga do Franca Alta-Milana ter nato v Štrigovo do Viktorja Zenkoviča. To je bilo v začetku meseca julija 1944.«
Eden od obeh spremljevalcev Daneta Šumenjaka-Mi-rana Jernej Osolin-Drago v Prekmurje ni prišel, ker se je od Zenkoviča takoj vrnil nazaj na ljutomerski teren.
Dane Šumenjak-Miran je prišel v Prekmurje prve dni julija 1944. Spremljala sta ga Ivan Orel-Rastko in Jernej Osolin-Drago. Slednji pa bi naj ostal na ljutomerskem terenu. kjer bi naj organiziral VOS. obenem pa bi vzdrževal zvezo med Ljutomerom in Globoko in do Ptuja. Kmalu pa so Osolina pa ptujskem terenu zajeli nemški policisti. Začel je izdajati in sodelovati z gestapom. Pred prihodom na ljutomerski teren ie bil v

zaščitni enoti VOS za Štajersko in baje že takrat agent gestapa. Zaradi njegove izdaje je bilo na ljutomerskem območju mnogo aretacij.
Miranov spremljevalec Ivan Orel-Rastko pa se poti v Prekmurje spominja takole: »Z Miranom sva prišla v Prekmurje s posebno nalogo kot obveščevalca oziroma VD V-jevca. V ljutomerskem okrožju sva še srečala s tamkajšnjimi aktivisti, najbolj se spominjam Borisa (Ivanjši- • ča) in Ljuba (Hojsa)'. Od njiju sva dobila vse informacije, vključno to. da je že januarja odšla v Prekmurje skupina aktivis^v na politično delo. Aktivist Bojan, ki vodi skupino, je še v Prekmurju, z njim se morava povezati. Vezo do njega dobiva pri Francu Altu-Milanu v Globoki, kjer je bila postojanka in obenem veza za naprej. Iz ljutomerskega terena čez mejo nas je spremljal Slane Simonič do Milana Alta v Globoki, od tam pa v Štrigovo k Viktorju Zenkoviču-Cirilu. ki je bil Miranov sošolec iz dijaških, let. Miran je Zenkoviča pri-' dobil za svojega spremljevalca r Budimpešto, ker je dobro obvladal madžarski jezik in poznal Budimpešto, kjer je študiral. Čez nekaj dni po prihodu v Štrigovo smo odšli čez Muro v Prekmurje oziroma v Mursko Soboto, kjer smo se oglasili na postojanki pri Deškovičevih. Takoj prve dni smo dobili zvezo z Bojanom ter se z njim sestali v Hiršlovi vili, kjer je Bojan imel postojanko. Dobro se spominjam, da je Bojan takrat Mirana seznanil s položajem v Prekmurju in mu poročal o organizaciji OF ter o postojankah in poverjenikih. kjer se lahko oglašamo.
STRAN 12
VESilVIK, 5. APRIL 1984
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona razpisuje v skladu z določili Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev kreditov iz sredstev vzajemnosti, združenih v SSS občine Gornja Radgona, sprejetega na zboru uporabnikov dne 30/3-1984 in sklepa Odbora za graditev in prenovo stanovanj pri skupščini Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona, z dne 30/3-*-1984 naslednji
III.	NATEČAJ
za dodelitev kreditov iz sredstev vzajemnosti
I.	NAMEN KREDITIRANJA
Krediti, dodeljeni po tem natečaju, se lahko uporabljajo za:
—	gradnjo in nakup stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti,
—	prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš.
II.	UPRAVIČENCI DO KREDITA SO:
— delavci, ki združujejo delo v organizaciji združenega dela oz. v delovni skupnosti, ki združuje sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti ali je združevanja začasno oproščena, delavci, ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem za stanovanjsko graditev ali pa s kaKšnim drugim načinom sodelovanja z banko, na osnovi katerega bodo pridobili stanovanjski kredit,
— delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, pri njih zaposleni delavci, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem v banki 'ali pa s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko, na osnovi katerega bodo pridobili stanovanjski kredit,
— upokojenci in invalidi, ki za stanovanjsko graditev namensko varčujejo pri banki ali pa bodo s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko pridobili stanovanjski kredit in zagotovili lastno udeležbo (pravico do kredita uveljavljajo po domicilnem načelu).
III.	Natečajna VSOTA JE 6,150.000,00 DINARJEV.
IV.	NATEČAJNI POGOJI
Delavci in drugi upravičenci imajo pravico do kredita za gradnjo, nakup ali obnovo stanovanja ali stanovanjske hiše, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da nimajo stanovanja ali pa imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje in niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vseljive počitniške hišice, katere površina presega 50 m2,
—	da namensko varčujejo za stanovanjsko graditev v banki ali pa bodo s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko pridobili stanovanjski kredit in zagotovili lastno udeležbo,
—	da imajo zgrajeno stanovanjsko hišo do III. gradbene faze (pod streho), v kolikor gre za novogradnjo, razen v primeru gradnje montažne stanovanjske hiše, kjer morajo imeti veljavno sklenjeno pogodbo o nakupu montažne hiše,
—	da imajo veljavno gradbeno dovoljenje oz. potrdilo o priglasitvi gradnje, če prenavljajo stanovanje ali stanovanjsko hišo.
Kredit za gradnjo, prenovo, nakup stanovanja ali stanovanjske hiše lahko dobijo tudi delavci, ki imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje, če bodo z gradnjo ali nakupom stanovanja oz. stanovanjske hiše sprostili družbeno stanovanje v dveh letih po dodelitvi stanovanjskega kredita.
O tem se sklene ustrezna pogodba, s katero se določijo medsebojne pravice in obveznosti. Če delavec ne izprazni stanovanja v roku, ki je določen s pogodbo, dospe kredit po izteku roka za izpraznitev stanovanja takoj v celoti v plačilo.
Kredit, ki ga lahko dobi delavec za gradnjo ali nakup stanovanja ali stanovanjske hiše v zasebni lasti, znaša največ 20 % od predračunske ali kupoprodajne cene standardnega stanovanja ob upoštevanju določb 8. čl. tega pravilnika oz. 30 % za nakup stanovanja v etažni lastnini. Pri tem se upoštevajo že sprejeti krediti po prejšnjih natečajih, ki se revalorizirajo v skladu s ceno m individualne stanovanjske gradnje v občini Gornja Radgona.
Enako velja tudi pri prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš.
Za posojila, pridobljena iz sredstev vzajemnosti po III. natečaju, in za posojila, pridobljena iz sredstev SSS v predhodnem obdobju uporabljajo naslednji revalorizacijski faktorji.
Če zr>ša povprečni	znaša lastna	znaša lastna
	udeležba v %	udeležba v %
mest Sni dohodek«	od cene stan-	od cene stano-
primerjavi s povpreč-	dardnega sta-	vanja za etaž-
nim rasečnim dok dkom	novanja oz.	ne lastnike v
v gor idarstvuvS ’”	stanovanjske	%
v preteklem letu v	hiše (90 m2)	
	v %	
do 50	30 35	20 25
nad >0 do 75		30
nad ’5 do 100 nad 100	• 5(T	40
top,««.;	e,®. »et™	’ gospodars.vu v SR
Slovenij.vleui 'S3znaSal7.«’W«' ■	|983 , oMi«i Gornja
Cena 1 m2 .movanjske površine v iciu
Rad ,ona znaša '’.431,12 din.
V.	DOKUMENT AČJJA , andelitev kredita navesti naslov ‘ V ^oz krai^novogradnie oz. adaptacije, opis men delovno dobo prosilca,' dobo bivanja v
Prosilec n svojega bivališč; stanovanjskih
občini Gornja Radgona, število družinskih članov in predložiti naslednja potrdila:
—	potrdilo o mesečnih prejemkih družine v letu 1983,
—	eventualna zdravniška potrdila o bolezni y družini oz. odločbo o invalidnosti,
—	potrdilo o nosečnosti nad 4 mesece,
—	kupno oz. predkupno pogodbo za nakup stanovanjske hiše, — predračun o ceni del za oonovo stanovanja ali stanovanjskr hiše.
—	veljavno gradbeno dovoljenje oz. druga dokazila, iz katcnli bo razvidna upravičenost do kredita,
—	izjavo o pridobljenih kreditih po prejšnjih natečajih in
—	druge ustrezne dokumente, kijih zahteva banka.
VI. OSTALE DOLOČBE
Obrazci za vloge za kredit se dobijo pri poslovni enoti Ljubljanske banke, Gornja Radgona, ki bo vključno do 20/4—1984 zbirala vloge za ta natečaj in kjer bodo prosilci dobili tudi vse potrebne informacije.
Vlog prispelih po tem datumu in nepopolnih oz. neustreznih vlog ne bodo obravnavali.
Banka ima pravico, da resničnost predloženih podatkov oz. dokumentov preveri.
Prosilci, katerim bo odobren kredit, sklenejo pri PE Ljubljanske banke, Gornja Radgona, kreditno pogodbo.
Prosilci, ki so že po prejšnjih natečajih pridobili kredit, in so predložili ustrezno gradbeno dokumentacijo, predložijo sedaj le ostala potrdila (o dohodkih družine, zdravniška potrdila itd.)
Pri razlagi vsebine razpisa se uporabljajo določila pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev kreditov iz sredstev vzajemnosti samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona, splošni akti Ljubljanske banke in drugi ustrezni predpisi s področja stanovanjskega gospodarstva.
O rezultatih natečaja bodo prosilci kredita obveščeni v roku 60 dni od poteka roka za sprejem vlog.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona razpisuje v skladu z določili pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev kreditov in sredstev vzajemnosti, združenih v SSS občine Gornja Radgona, sprejetega dne 30/3-1984 in sklepa Odbora za graditev m prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš z dne 30/3-1984 naslednji
I. NATEČAJ
ZA DODELITEV KREDITOV ZA NAKUP STANOVANJ V ETAŽNI LASTNINI
I.	NAMEN KREDITIRANJA
Krediti, dodeljeni po tem natečaju se lahko uporabljajo za nakup stanovanja v etažni lastnini družbeno usmerjene stanovanjske gradnje.
II.	UPRAVIČENCI ZA PRIDOBITEV KREDITA SO:
(Enako kot pri II. točki III. NATEČAJA za dodelitev kreditov iz sredstev vzajemnosti)
III.	NATEČAJNA VSOTA JE 1,400.000,00 DINARJEV.
IV.	NATEČAJNI POGOJI
— da imajo sklenjeno kupno oz. predkupno pogodbo o nakupu stanovanja v etažni lastnini. (Ostali pogoji veljajo enako kot pri 14. točki III. NATEČAJA za dodelitev kreditov iz sredstev vzajemnosti.)
V.	DOKUMENTACIJA
(Enako kot pri V. točki III. NATEČAJA ZA pridobitev kreditov iz sredstev vzajemnosti.)
VI.	OSTALE DOLOČBE
(Enako kot pri VI. točki III. NATEČAJA za pridobitev kreditov iz sredstev vzajemnosti.)
Samoupravna Stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona razpisuje na podlagi pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev kreditov iz sredstev vzajemnosti, združenih v SSS občine Gornja Radgona; sprejetega 30/3-1984 in v skladu s sklepom Odbora za graditev in prenovo pri skupščini Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona z dne 30/3-1984, naslednji
II. NATEČAJ
ZA DODELITEV KREDITOV IZ SREDSTEV VZAJEMNOSTI ORGANIZACIJAM ZDRUŽENEGA DELA ZA GRADNJO STANOVANJ V DRUŽBENI LASTNINI
I.	NAMEN KREDITIRANJA
Krediti dodeljeni po tem natečaju se lahko uporabljajo za:
— gradnjo stanovanj v družbeni lastnini (v 23-stanovanjskem bloku G. Radgona, Trate, Kare 9 II. in III. vhod.)
II.	UPRAVIČENCI ZA PRIDOBITEV KREDITOV:
— organizacije združenega dela in delovne skupnosti
III.	NATEČAJNA VSOTA JE 3,500.000,00 DINARJEV
IV.	NATEČAJNI POGOJI
Pravico, do kredita iz združenih sredstev vzajemnosti za gradnjo ali nakup stanovanj za svoje delavce, lahko uveljavljajo organizacije združenega dela oz. delovne skupnosti, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za planiran obseg stanovanjske gradnje, ki vrednostno ni večji od 5 % celotne mase BOD v srednjeročnem obdobju,
—	da združujejo sredstva za vzajemnost ali so zaradi neugodnih poslovnih rezultatov začasno oproščene tega združevanja v stanovanjski skupnosti,
—	da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za ireševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji,
—	predložijo plan, v katerem je plan dohodka, finančni plan in plan financiranja stanovanjske gradnje in prenove,
—	potrebe po stanovanjih in program reševanja stanovanjske problematike svojih delavcev,
—	sprejmejo na ustrezen način obveznosti vsakoletnega zagotavljanja lastne udeležbe, vračila anuitet in izpolnjujejo obveznosti iz že odobrenih posojil iz združenih sredstev vzajemnosti,
—	bodo delavcem dodeljevali standardna stanovanja,
—	niso v preteklem letu prekoračile družbeno dogovorjenih meril za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke,
—	da gradijo ali kupujejo stanovanje v okviru programa stanovanjske gradnje samoupravne stanovanjske skupnosti,
-	tla lahko zaključijo finančno konstrukcijo za obseg stanovanj, ki jih bodo pridobile s tem pravilnikom in
da lastna udeležba za pridobitev kreditov za gradnjo ali nakup stanovanj v družbeni lasti znaša najmanj 30% od vrednosti stanovanja po pogodbi oz. predračunske vrednosti po izhodiščni Irm/a kv metel.
Kredit za gradnjo ali nakup stanovanja v družbeni lasti pa l.ddo znaša na|več 70 % od vrednosti stanovanja po pogodbi.
* tdplačilna doba kredita iz sredstev vzajemnosti, ki ga najamejo organizacije združenega dela oz. delovne skupnosti je odvisna od višine odobrenega kredita'. Za organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki ne poslujejo z izgubo, znaša odplačilna doba največ 10 let.
Organizaciji združenega dela oz. delovni skupnosti, ki trenutno posluje z izgubo, se glede na možnosti odplačevanja odobrenega kredita iz sredstev vzajemnosti lahko odloži odplačevanje kredita
Za 'et' S ^em’ pr’SQjdo v celoti vrnejo najkasneje v 10
Izhodiščna cena kavadratnega metra v družbeni gradnji je 32.431,12 din za blok Trate, Kare 5 II. III. vhod.
V.	DOKUMENTACIJA
Prijavi za natečaj morajo organizacije združenega dela priložiti izjavo pristojnega samoupravnega organa o izpolnjevanju pogojev za pridobitev kredita iz sredstev vzajemnosti in dokazilo o zagotovljenih sredstvih lastne udeležbe.
VI.	OSTALE DOLOČBE
(Enako kot pri VI. točki III. NATEČAJA za pridobitev kreditov iz sredstev vzajemnosti.)
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona razpisuje v skladu z določili Pravilnika o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, ki delajo pri zasebnih obrtnikih, in drugih upravičencev ter na podlagi sklepa Odbora za graditev in prenovo stanovanj pri skupščini Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona, sprejetega dne 30/3-1984, naslednji
III.	NATEČAJ
ZA DODELITEV KREDITOV IZ SREDSTEV, NAMENJENIH ZA REŠEVANJE STANOVANJSKIH VPRAŠANJ DELAVCEV, KI DELAJO PRI ZASEBNIH OBRTNIKIH, IN DRUGIH UPRAVIČENCEV
I.	NAMEN KREDITIRANJA
(Enako, kakor pri III. NATEČAJU za dodelitev kreditov iz sredstev vzajemnosti).
II.	UPRAVIČENCI ZA PRIDOBITEV KREDITOV
. sa dostojni obrtniki, pri njih zaposleni delavci in delovni ljudje, ki kot poklic opravljajo umetniško dejavnost, če združujejo v samoupravni stanovanjski skupnosti sredstva za kreditiranje nakupa, gradnje in prenove stanovanj v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana za obdobje 1981 — 1985.
III.	NATEČAJNA VSOTA JE 400.000,00 DINARJEV
IV.	NATEČAJNI POGOJI, V. DOKUMENTACIJA, VI. OSTALE DOLOČBE
(Enako, kakor pri III. NATEČAJU ZA dodelitev kreditov iz sredstev vzajemnosti.)
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona razpisuje v skladu s sklepom o pogojih in merilih za pridobitev kreditov iz sredstev solidarnosti borcev NOV in kmetov borcev NOV, združenih v SSS občine Gornja Radgona in na podlagi sklepa odbora za graditev in prenovo stanovanj z dne 30/3-1984 naslednji
IV. NATEČAJ
ZA DODELITEV KREDITOV IZ SREDSTEV SOLIDARNOSTI BORCEM NOV IN KMETOM BORCEM NOV
I. NAMEN KREDITIRANJA
(Enako, kakor pri III. NATEČAJU za dodelitev kreditov iz sredstev vzajemnosti).
H. UPRAVIČENCI ZA PRIDOBITEV KREDITOV SO:
—	borci NOV in kmeti borci NOV
—	vdove oz. vdovci padlih ali po vojni umrlih udeležencev NOV
—	za pridobitno delo nesposobni otroci padlih ali po vojni umrlih udeležencev NOV.
III.	NATEČAJNA VSOTA je 1,760.000,00 DINARJEV
IV.	NATEČAJNI POGOJI
Poleg natečajnih pogojev, kijih vsebuje III. NATEČAJ za dodelitev kreditov iz sredstev vzajemnosti, se pri dodeljevanju kreditov iz sredstev solidarnosti borcem NOV in kmetom borcem NOV ter ostalim upravičencem po tem natečaju upošteva tudi aktivno in organizirano delo v NOV in sicer pripada udeležencem NOV s priznano dvojno dobo za čas sodelovanja v NOV: do 9/9-1943	100%
od 9/9-1944	80
po 1/1-1945	60%
kredita od maksimalno določenega zneska 150.000,00 dinarjev.
V.	DOKUMENTACIJA, VI. OSTALE DOLOČBE
(Enako, kakor pri III. NATEČAJU za dodelitev kreditov iz sredstev vzajemnosti.)
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE GORNJA RADGONA
STRAN
/ *
VESTN , 5. A L 1984
šport
---NAMIZNI TENIS — DRŽ. MEAD. PRVENSTVO
KEGLJANJE
TRETJE MESTO MIRANA MOČANA
Na 38. državnem posameznem prvenstvu Jugoslavije za mladince in mladinke v Murski Soboti seje zbrala vsa elita jugoslovanskega mladinskega namiznega tenisa, saj se je tekmovanja udeležilo 112 igralcev ir- igralk iz 46 klubov vseh republik in pokrajin. Poleg njih so bili tudi najboljši strokovnjaki ter namiznoteniški delavci s predsednikom NTZJ Radivojem Hudetzom, zveznima kapetanoma Ljubimkom Skakičem ter Slavkom Iličem, predsednikom komisije za vrhunski namizni tenis pri NTZJ Mirkom Janškovcem in predsednikom NTZS Janezom Reflakom na čelu. Sobočani so bili zastopani s šestimi igralci, ker so bili pozneje v tabelo uvrščeni Kuzma, Unger, Benkovič, Žitek ter Tanja Sinic pri mladinkah, in dosegli imeniten uspeh, saj je republiški prvak Miran Močan zasedel odlično tretje
Predsednik kolektivnega poslovodnega organa ABC Pomurka Gusti Grof v imenu pokrovitelja državnega mladinskega prvenstva v namiznem tenisu v Murski Soboti podeljuje priznanje republiškemu mladinskemu prvaku in tretjeuvrščenemu na državnem prvenstvu Miranu Močanu iz Murske Sobote. Foto: L. Klar
mesto, kar je po šestih letih spet uvrstitev kakega Sobočana med trojico najboljših na državnih mladinskih prvenstvih, uspeh pa pomeni tudi uvrstitev dvojice Močan—Benko med osmerico.
Sicer pa je tudi to prvenstvo postreglo z nekaj velikimi presenečenji, ko so se morali favoriti posloviti od nadaljnjega tekmovanja že v prvih kolih. Enega največjih je pripravil domači pionir Mirko Unger, ki je v prvem kolu izločil najboljšega pionirja Jugoslavije in sigurnega udeleženca evropskega pionirskega prvenstva ter petega nosilca skupine na tem prvenstvu Jakšiča iz Vinkovcev v dveh setih na razliko. Močan je za svoj največji uspeh v osmini finala premagal po težki borbi Speliča iz Kočevja z 2:1 v tretjem setu na razliko, v četrtfinalu pa precej lažje Žunjiča iz Partizana Beograd z 2:0 — ta je kolo poprej izločil. Zalaznika — v polfinalu pa ga je porazil mladinski državni reprezentant Primorc iz Bagata Zadar z 0:2. Tako je bil Močan daleč najboljši slovenski igralec in ima po tem uspehu velike možnosti, da osvoji jakostne lestvice Slovenije in bo najboljši slovenski igralec na zveznih jakostnih lestvicah. Benko je v prvem kolu premagal Bašiča iz Zenice z 2:0 ter nato izgubil s prvakom Vojvodine Kovačem z 1:2. Ostali Sobočani razen Ungerja so izgubili v prvem kolu, čeprav moramo povedati, da so prikazali zelo dobro igro in nudili močan odpor svojim nasprotnikom, Unger pa je bil v drugem kolu izgubil z Matijaševičem z 0:2. Med osmerico najboljših se je uvrstila dvojica Močan—Benko, ki je potem izgubila z novima državnima prvakoma dvojico Lu-pulesko—Petroj (Unirea Uzdin), med najboljših 16 pa se je uvrstila dvojica Kuzma—Žitek ter mešana dvojica Benko—Marinkovič (Petovia). Sicer pa so naslove državnih prvakov v Murski Soboti osvojili Lupulesko (Unirea Uzdin) pred Primorcem (Bagat Zadar) pri mladincih posamezno; Krsnikova (Olimpija Ljubljana) pred Ojsterškovo (Kemičar Hrastnik) pri mladinkah posamezno; dvojica mladincev Lupulesko—Petroj, dvojica mladink Ojsteršek—Go-pič (Kemičar—Senta) ter mešana dvojica Primo-rac—Fazlič (Bagat—Mladost Zagreb). Organizacija zelo zahtevnega tekmovanja je popolnoma uspela, za kar gre zasluga organizacijskemu odboru s predsednikom Jožetom Kovačem na čelu ter pokrovitelju tekmovanja SOZD ABC POMURKA in pokrovitelju kluba VELETRGOVINI ..POTROŠNIK”.
M. U.
JUDO
— PREDSTAVLJAMO VAM
RADENSKA PETA
V zadnjem kolu tekmovanja slovenske moške kegljaške lige je Radenska gostovala v Ljubljani in izgubila srečanje z novim republiškim prvakom Gradisom z rezultatom 5206:4980 podrtih kegljev. Pri Radenski je bil zopet najboljši Miro Steržaj, ki je podrl 904 kegljev pred Ha-rijem Steržajem 854, Kovačičem 847, Smodišem 841, Drvaričem 801 in Ko-
HOKEJ NA TRAVI
Spet Pomurje
V Ljubljani je bil odigran turnir v hokeju na travi posvečen 35. letnici igranja te panoge v Sloveniji. Med tremi moštvi so imeli zopet največ uspeha igralci Pomurja, iz Murske Sobote, ki so osvojili prvo mesto. Rezultati: Pomurje: Svoboda 0:0, Pomur-je:PIC Maribor 5:1 (Črnko 2, Časar, Drvarič in Fujs). Pomurje je igralo' v postavi: Kous, Mesarič, Malok, Bedek, Črnko, Fujs, Zelko, Bukvič, Časar, Gostonj, Drvarič in. Lalovič. Sodila sta Vuček in L. Zelko iz Murske Sobote.
POMURJE 2 1 1 0 5:1 3 Svoboda (Lj) 2 0 2 0 0:0 2 Maribor	2	0 1 1 1:5 1
ODBOJKA
Druga zmaga
V predzadnjem kolu tekmovanja v drugi slovenski ženski odbojkarski ligi — vzhod je Pomurje iz Murske Sobote v Beltincih premagalo Braslovče s 3:0 in zabeležilo svojo drugo zmago. V moški konkurenci pa je Ljutomer zmagal v Vuzenici s 3:0, medtem ko so Radenci z 0:3 izgubili z mladinskim moštvom Stavbarja iz Maribora.
STRELSTVO - REP. PRVENSTVO
Mladinke Noršinec	I
prvakinje	.
V Hotinji vasi je bilo republiško prvertstvo za mladince, ■ mladinke, člane in članice v streljanju z zračno puško. Tekmo- B vanja so se udeležili tudi pomurski strelci in strelke in dosegli B nekaj odličnih uvrstitev. To še posebej velja za mladinke SD ■ Noršinci (Valentino Rojko, Alenko Balšak in Jožico Kodila), ki so s 1059 krogi osvojile prvo mesto in naslov republiških prvakinj. ■ Najboljša med njimi je bila Rojkova, kije osvojila četrto mesto. I V članski konkurenci se je izkazal Jani Horvat (Mura), 375 ■ krogov, kije osvojil četrto mesto, med članicami pa MilicaSinko, kije osvojila peto mesto s 357 krogi.
Na državnem prvenstvu, ki bo v Zenici, bo iz soboške občine I sodelovalo 13 strelcev in strelk. To so: Janez Horvat, Milica Šinko, B Valentina Rojko, Alenka Belšak, Jožica Kodila, Marjan Madžar, Branko Bukovec. Aleš Števanec, Franc Gider, Robert Pertoci, I Damir Panič, Silva Horvat in Erika Kovač.
POKALNI NOGOMETNI TURNIR
Turnišče občinski prvak
V Turnišču je bil sklepni pokalni nogometni turnir občine Lendava, na katerem so nastopila tri moštva. Največ uspeha so imeli domači nogometaši, ki so osvojili prvo mesto, naslov pokalnega prvaka občinse nogometne zveze Lendava in prejeli pokal. Rezultati: Odranci—Olimpija 3:1, Turnišče—Olimpija 6:1 in Turnišče—Odranci 0:0. Vrstni red: 1. Turnišče, 2. Odranci in 3. Olimpija iz Dolge vasi.
V Hotizi pa je bilo sklepno pokalno tekmovanje mladincev. Zmagalo je Turnišče pred Hotizo in Mostjem.
TOKRAT NAJBOLJŠI SOBOČANI
V organizaciji športnega društva Cankova je bil tretji pozivni turnir pionirjev Pomurja v judu. Sodelovalo je 60 tekmovalcev s Cankove, iz Lendave, Ljutomera in Murske Sobote. Največ uspeha so imeli pionirji iz Murske Sobote, ki so v ekipni razvrstitvi osvojili prvo mesto. Lep napredek pa so pokazali pionirji s Cankove.
Rezultati — do 32 kg: L Blažič (Le), 2. Sbul (Ca), 3. Smodiš (Ca) in Kavčič (MS); do 35 kg: 1. Breznik (Le), 2. Vzčjo (Le), 3. Štotl in Rituper (MS); do 33 kg: L Sebjan (MS), 2. Virag (Lj), 3. Stajer (Le), in Horvat (Lj); do 42 kg: 1. Cerič (MS), 2. Lešnjak (Le), 3. Sadi (Ca) in Orehovec (Le); do 46 kg: 1. Veldin (MS), 2. Kornhauzer (Ca), 3. Recek (Le) in Kos (MS); do 52 kg: 1. Sooš (MS), 2. Berden (MS), 3. Korc (Le) in Ortman (Lj); nad 52 kg: 1. Hajdinjak (Le), 2. Hari (Ca) 3. Horvat (Le) in Podlesek (Ca), Ekipno: 1. Murska Sobota 25, 2. Lendava 25, 3. Cankova 12 in 4. Ljutomer 4 točke.
V soboto bo v Lendavi republiško prvenstvo pionirjev, na katerem bo nastopilo okrog 100 tekmovalcev iz 16 klubov. Med njimi bodo'tudi številni pomurski tekmovalci.
■
-— SRL — ŽENSKE —— ---------
- O. Šooš
ALEŠ ŠTEFANEC
Je učenec osno vne šole na Tišini. Na letošnjem republiškem prvenstvu v. streljanju z zračno puško šolskih špbrtnih društev. Slovenije je osvojil naslov republiškega prvaka, hkrati pa prispeval pomemben delež k osvojitvi ekipnega prvaka Slovenije SŠD Ludvik Rogan na osnovni šoli Tišina.
S strelstvom se je začel ukvarjati v petem razredu osnovne šole. Za strelst vo ga je spodbudil oče. s tem da mu je kupil zračno puško. Poleg strelstva se ukvarja še z nekaterimi drugimi športi, zlasti z nogometom in košarko. Najbolj pa ga privlači strelstvo, kjer je doslej tudi dosegel največje uspehe. Že lani je sodeloval na republiškem prvenstvu, kjer je osvojil drugo mesto, hkrati pa bil tudi udeleženec državnega prven-
stva. Na letošnjem republiškem prvenstvu šolskih športnih društev je s 184 krogi izenačil republiški rekord. Tudi vnaprej se bo. načrtno ukvarjal s strelstvom in upa, da uspehi ne bodo izostali. "
—---SNE
Polana povečala vodstvo
V nadaljevanju prvenstva v slovenski ženski rokometni ligi — vzhod je Polana z visokim rezultatom 24:12 premagala Brežice. Gole za Piano so dosegle: Horvatova 11, Vugrinčeva in Kociprova po 4, Bačvičeva in Laslova po 2 ter Viragova enega. Rokometašice Beltinke iz Bcltinec pa so izgubile v Titovem Velenju od domače ekipe 19:28. Gole za Eeltinko so dosegle: ZakojČeva H, Bašova 3, Rousova 2, ter Puklavčeva, Vereševa in Gjerkeševa po enega. Na lestvici vodi Polana s prednostjo 4 točk pred drugouvrščenim Šmartnim, Beltinka pa je brez točke zadnja.
REMI MURE IN ZMAGA NAFTE
V prvenstveni tekmi slovenske nogometne lige je soboška Mura gostovala v Kranju in igrala z domačim Triglavom 0:0. Tako so Sobočani nadoknadili točko iz prvega kola, ki so izssbili doma z Rudarjem. Lendavska Nafta pa je v tekmovanji! slovenske lige — vzhod doma premagala Pekre z 2:0.
Razpored tekem
—SKL — ŽENSKE-------------------—-----------
ZMAGA POMURJA
Košarkarice Pomurja iz Murske Sobote so gostovala v Divači in v prvenstveni tekmi slovenske lige premagala ekipo Cimosa z rezultatom 68:60. Koše za Pomurje so dosegle: Žitek 24, Kordoš 13, Šiško 9, BOre 8, Benko in Babič po 4, Katančič 3 in Roškar 2.
Na soboški avtobusni postaji so predstavniki judo sekcije Partizana Murska Sobota in ljubitelji tega športa po vrnitvi iz Aten pripravili prisrčen sprejem dobitniku srebrne in bronaste medalje na balkanskem prvenstvu.
I.MNL Murska Sobota
X. kolo — £/4—84 Šalovci : Radgona Bogojina : Apače Tišina : Pušča Rakičan : Puconci Tešanovci : Dokležovje
XL kolo — 15/4—84 Tešanovci : Salovci Dokležovje : Rakičan Puconci : Tišina Pušča : Bogojina Apače : Radgona
XII. kolo — 22/4—84 Šalovci : Apače Radgona : Pušča Bogojina : Puconci Tišina : Dokležovje Rakičan : Tešanovci
XIII. kolo — 29/4—84 Rakičan : Šalovci Tešanovci: Tišina Dokležovje : Bogojina Puconci : Radgona Pušča : Apače
XIV. kolo — 6/5—84 Šalovci: Pušča
Apače : Puconci Radgona : Dokležovje Bogojina : Tešanovci Tišina : Rakičan
XV. kolo — 13/5—84 Tišina : Šalovci Rakičan : Bogojina Tešanovci : Radgona Dokležovje : Apače Puconci : Pušča
XVI. kolo — 20/5—84 Šalovci: Puconci Pušča : Dokležovje Apače : Tešanovci . Radgona : Rakičan Bogojina : Tišina
XVII. kolo — 27/5—84 Bogojina : Šalovci
Tišina : Radgona Rakičan : Apače Tešanovci : Pušča Dokležovje : Puconci
XVIII. kolo — 6-84 Šalovci : Dokležovje Puconci : Tešanovci Pušča : Rakičan Apače : Tišina Radgona : Bogojina
Rokoborba — rep. člansko prvenstvo
PET REPUBLIŠKIH NASLOVOV SOBOČANOM
V telovadnici doma Partizan v Murski Soboti je bilo republiško člansko prvenstvo v rokoborbi, na katerem je sodelovalo 62 tekmovalcev iz 7 društev in klubov. Med njimi so bili dobro zastopani pomurski rokoborci, ki so se lepo gdrezali, saj so osvojili kar pet republiških naslovov. Tekmovanje si je ogledal zvezni trener Milan Nenadič in bil zadovoljen s prikazanimi borbami. Od pomurskih tekmovalcev bodo sodelovali na državnem prvenstvu: Hošpel, Jože Vrbančič, Kranjec, Danijel Vrbančič, Podlesek in Podlipnik.
Od pomurskih rokoborcev so bili na republiškem tekmovanju najuspešnejši: Hošpel (MS) v kat. do 48 kg, Jože Vrbančič v kat. do 62 kg, Danijel Vrbančič v kat. do 48 kg, Podlesek v kat. do 74 kg in Podlipnik v kat. nad 100 kg, ki so osvojili naslove republiških prvakov. Druga mesta so osvojili: Cifer (Puc), Mekicar (MS), Kranjec (MS) in Kološa (MS). Tretji so bili: Makar (Puc), Lazar (Puc), Vogrinec (MS).
V soboto in nedeljo bo v Zagrebu državno mladinsko prvenstvo.
Maraton TREH SRC 21. aprila v Radencih
Tekaške proge nespremenjene
Društvo Partizan Radenci, ki bo 21. aprila 1984 organizator že tradicionalnega tekaškega maratona TREH SRC v Radencih, že nekaj časa sprejema prijave tekačev. Tudi letos ostane Startnina nespremenjena 100 dinarjev za tiste, ki se prijavijo v razpisnem roku, to je 10 dni pred prireditvijo, oziroma 200 dinarjev za zamudnike.
Startnina se plača za veliki in mali maraton, medtem ko za trim tek startnine ni. Udeleženci tekaškega maratona plačajo Startnino na dan prireditve ob dvigu štartnih številk. Proge za tek bodo v glavnem iste kot lani.
STRAN 14
VESTNIK, 5. APRIL 1984
kronika
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
KDO KRADE NAFTO?
V prejšnjem tednu je bilo na območju Pomurja veliko tatvin. Kaže, da nepridipravi pridno izkoriščajo našo malomarnost do > premoženja.
Doslej neugotovljen storilec je ponoči obiskal polja v Brezovcih in Predanovcih, kjer opravljajo melioracijska dela, in vdrl v delovne stroje. SGP Gradbinec iz Kranja je oškodovano za 11.500 dinarjev, saj je ob 230 litrov nafte.
Obrtniku Edu Kranjcu je tat ukradel 120 litrov pogonskega goriva in mu povzročil za 6.000 dinarjev škode. Vlomil je še v delovni stroj,
od koder je odnesel kaseto z orodjem.
V zadnjem času je veliko povpraševanje po aluminiju. Potemtakem ni čudno, da je nekdo v Presiki, kjer ima Anton Gomboc od Jurja delavnico, odpeljal 210 kilogramov aluminijskih odpadkov in tako povzročil za 30.000 dinarjev škode.
UPRAVA ZA NOTRANJE ZADEVE
MURSKA SOBOTA
razpisuje
javno dražbo
za prodajo osebnih avtomobilov, ki bo 18/4-1984 ob 10. uri
na dvorišču-UNZ M. Sobota, UL Arh. Novaka št. 5.
— osebni avto VW 1200, letnik 1972, izklicna cena.
— osebni avto VW 1200, letnik 1975, izklicna cena
— osebni avto VW 1200, letnik 1976, izklicna cena
— osebni avto VW 1200, letnik 1975, izklicna cena
— osebni avto Zastava 750, letnik 1978, izklicna cena
— osebni avto Zastava 750, letnik 1979, izklicna ceha
— osebni avto Zastava 750, letnik 1978, izklicna cena
— osebni avto Zastava 750, letnik 1978, izklicna cena
— osebni avto Zastava 750, letnik 1978, izklicna cena
— osebni avto Zastava 750, letnik 1977, izklicna cena
— interv. avto IMV Combi, letnik 1974, izklicna cena
— osebni avto VW Golf D, letnik 1978,	,
izklicna cena
na prodaj je tudi pisarniška in druga oprema.
30.000,- din
43.000,- din
49.000,- din
42.000,- din
41.000,- din
45.000,- din
36.000,- din
35.000,- din
33.000.; din
25.000,- din
85.000,- din
180.000,- din
Kupec plača prometni davek od izklicane cene po predpisani stopnji.
Udeleženci morajo pred pričetkom dražbe plačati za motorna vozila 10 % udeležbo od izklicne cene.
Ogled vozil in druge opreme je možen v torek, 17/4-1984 od
8. do 15. ure na dvorišču UNZ M. Sobota.

Lendava prvak slovenske lige
Kmalu po osvoboditvi so se v TVD Partizanu v Murski Soboti zbrali nekateri športni delavci? med katerimi velja omeniti predsednico občine Murska Sobota Kocmurjevo, Mesariča, Šerbca in Jančija Hojerja ter se dogovorili o nadaljnjem razvoju športne dejavnosti, zlasti nogometa. Na tem sestanku so se tudi dogovorili, da bodo nogometaši začeli z vadbo pod vodstvom igralca in trenerja Vladimira Kukanje. Prav tako so začeli z igranjem prijateljskih nogometnih tekem. Med drugim so igrah z reprezentanco Ljubljane -in zmagali z visokim rezultatom 5:1. V Mariboru so premagali Branik z 1:0, v Murski Soboti pa s 3:l.JSkratka, po osvoboditvi so
imeli v Murski Soboti najboljšo nogometno enajsterico v Sloveniji, in to vse do pomladi leta 1946, ko so iz športnega kluba Mura odšli nekateri dobri nogometaši: Kerčmar in Gerenčer, ki sta se pridružila Lendavi ter Deškovič I, kije odšel študirat.
Leta 1946 je bila ustanovljena slovenska nogometna liga, v katero je bil uvrščen tudi SK Mura. Ker pa” so klub zapustili nekateri dobri igralci, moštvi? ni doseglo vidnejšega uspeha in je nekaj časa celo doživljalo krizo. Šele s prihodom mlajše generacije je SK Mura začela dosegati boljše rezultate. Za Muro so nastopali:. Bencik, Gerenčer, Kološa, Čagran, Deškovič I, Deškovič II, Klanjšček, Vrtarič, Zelko, Kukanja, Kerčmar, Gorčan, Matuš in Klepec.
Po osvoboditvi so v moštvo SK Lendava prišli igralci: Torek, Božič.Vogrinčič. Štefanec,
Nogometno moštvo Mure 1948- leta: p Babič, Horvat. Se-Cvetič, Vrtarič, Šušteršič, Kološa st., Deš dijo: Kološa ml., Režinja, L. Norčič in Klanj.
Manjšo škodo pa je utrpel Franc Erjavec iz Lipovec, znan po reji zajcev. V teh dneh mu je nekdo ukradel 6 nemških liscev in 4 zajce novozelandske pasme. Skoda znaša 20.000 dinarjev.
Dobre ključavnice so- preprečile, da vlomilec, ki mu je sicer uspelo priti v skladišče restavracije Park v Radencih, ni vlomil še v ostale prostore. Tam bi namreč našel predmete večje vrednosti, medtem ko je iz skladišča pobral le nekatere malenkosti. Po sledovih, ki jih je pustil, ga bodo skušali čimprej odkriti.
Marija Kovač iz Lendave je prijavila krajo ročne torbice in ženskega prstana, kar je menda vredno 47.000 dinarjev. Za storilcem poizvedujejo.
Kraje drv iz gozdov so na našem območju zelo pogoste. Pred dnevi so iz gozda pri Lutvercih ukradli 10 kubičnih metrov jelševih in topolovih dreves. Kmetijski kombinat, TOZD Gozdarstvo, je oškodovan za 15.000 dinarjev.
Na to, da je treba avto vselej zakleniti, smo na tem mestu že nekajkrat opozorili, vendar nekateri še vedno ravnajo malomarno. Kot Ignac Donko iz Gaberja, ki je pred kratkim nezaklenjen avto pustil pred bifejem v Gaberju, sam pa se z avtobusom odpeljal v Celje. Ko. se je vrnil, je ugotovil, da je med tem iz avta nekdo ukradel radio s kasetofonom. ..Škoda znaša 20.000 dinarjev.
V noči s 30. na 3L marec je nekdo s parkirišča pred stanovanjskim blokom 'na Lendavski cesti 25/b ukradel osebni avto zastava 101, registrska številka MS-404-41. Lastnik avta je Viktbr Pintarič.
Teden pa ni minil brez prometnih nesreč. V kroniki bomo opisali tri. V primerjavi s prejšnjimi obdobji, je stanje v. prometu še kar zadovoljivo, so nam zatrdili v ponedeljek na Upravi za notranje zadeve v Murski Soboti. So pa v skrbeh,
FERI ZELKO - eden najboljših nogometašev Mure, ki je s svojo igro in goli vrsto let navduševal številne gledalce. Bil je tudi trener Mure.
Šiftaritd.; tako daje športni klub Lendava v okrožnem prvenstvu osvojil prvo mesto in igral kva-
kajti v zadnjih dneh aprila in v času prvomajskih praznikov, je stanje v prometu običajno manj ugodno. Prizadevati si moramo za večjo varnost.
V preteklem tednu se je najhujša prometna nesreča zgodila 30. marca ob 9.30 uri na Hotizi. Srečko Puklavec iz Maribora še je peljal s kombijem iz Murske Sobote proti Lendavi. Na Hotizi je zmanjšal hitrost in vključil smerni kazalec, da bi zapeljal na levo stransko cesto, ki pelje proti Veliki Polani. Tedaj je za njim pripeljal s tovornim avtom Bela Šimon iz Lendave, ki je zaradi neprimerne hitrosti in kratke varnostne razdalje trčil v kombi, ki se je zato obrnil za 180 stopinj in obstal na levi strani ceste. V tem hipu se je -iz nasprotne smeri pripeljal z osebnim avtom Branko Lovrak iz Lendave, ki je s prednjim delom trčil' v desno bočno stran kombija. Lovrak se je lažje poškodoval in so ga prepeljali v bolnico. Škoda na vseh treh avtih pa znaša 450.00b dinarjev.
V soboto, 31. marca ob 13.35 uri se .je zgodila prometna nesreča na magistralni cesti v Lomanoših. Vzrok: neprimerna hitrost in prekratka varnostna razdalja. Telesnih poškodb ni, pač pa gmotna škoda v znesku 45.000 dinarjev. Marjan Hajdinjak iz Spodnje Ščavnice se je pripeljal v Lomano-še iz mariborske strani in se ustavil za traktorjem. Nenadoma pa je z neprimerno hitrostjo pripeljala Irena Varga iz Lendave in z osebnim avtom trčila v Hajdinjakov avto.
Prav tako v soboto pa se je zgodila prometna nesreča v Bogojini. Janez Brumen iz Bogojine je vozil traktor po lokalni cesti in ko je pripeljal v križišče z regionalno cesto, se ni prepričal, če lahko varno zapelje nanjo. To pa je bilo usodno, saj se je prav v tistem trenutku po prednostni cesti pripeljala z osebnim avtom Alojzija Laslo iz Dobrovnika. Ob trčenju je nastalo gmotne škode v znesku 70.000 dinarjev. Telesnih poškodb k sreči ni.
Š. S. Z*
lifikacije za vstop v slovensko ligo z moštvom Kranja- Ker so nogometaši SK Lendava zmagali na obeh srečanjih v Kranju in v Lendavi z 1:0, so se uvrstili v slovensko nogometno ligo. V tej ligi so nastopila še moštva: Železničar (Ljubljana), Rudar (Trbovlje), Olimp (Celje), Železničar (Maribor), Polet (Maribor), Mura (Murska Sobota), Drava (Ptuj) in Lendava. V tem tekmovanju so nogometaši Lendave osvojili prvo mesto z eno točko prednosti pred Železničarjem iz Ljubljane in se uvrstili v prvo zvezno nogometno ligo, ki je bila ustanovljena jeseni leta 1946. Z uvrstitvijo v prvo zvezno ligo se je Lendava preimenovala v Nafto.
(nadaljevanje)
Ge««nč«r Jožo, ŠHlonoe l
Heged« Zdton, Vojdo MiJcn,	K
Ervin, Botettar Won, l.uoUlav - Vi dok K
Nogometno moštvo Nafte iz Lendave leta 1946.
krvodajalci
MORAVCI — Štefan Bencak (7), Franc Bencak (1), Marija Lipič (8). Irena Ambruž(9);Štefan Ambruž(I3), LudvikTemlin (10), Rudolf Roth (3). Geza Lutar (34), Majda Džurinek (4), Branko Džurinek (3), Jože Sep (17), Franc Bruner (6), Šarika Gomboc (13), Zinka Ovsenjak (5), Štefan Flisar (6), Marija Rajbar (12), Geza Lanjšček (10), Franc Semenič (26). Anica Henah (7), Geza Bencik (3), Šarika Kuhar (16), Francka Škraban (5), Jože Kanjšček (1), Marija Džuban (4), Slavica Keršič (3), Franc Horvat (10).
DRVODAJ A LCI OD DRUGOD - Josip Kološa (4), Emilija Horvat (4). Janez Kološa (9), vsi iz Andrejce; Marta Pintarič (15), Rudolf Šavel (22). oba iz Martjanec: Mariia Vitez (5); Dragica Vogrinčič (15), Mariia Škenak (4), vsi iz Nemčavec; Jože Gergorič (8), Jože Kavaš (11), Stefan Banko (13), Stanko Donša (7), Franc Zakoč (13), Irma Lanjšček (36). vsi iz Noršinec; Jože Albert (51 Marta Lutar (51 Stanko Golob 123 Marjeta Ružič (8), vsi iz Sebeboreč; Anton Barič (27), Lendava; Oto Baranja (18), Franc Horvat (11). Franc Panker (13), vsi Panonija M. Sobota; Janez Šantak (17), KIK Pomurka; Branko Rantaša (6), Agrotehnika; Hilda Andrejek (6),Trdkova; Vlado Lazar (7), Ivan ovci; Branko Ribaš (8), Panonija; Jožica Šbiil (5), Škakovci; Srečko Frelih (21), Lina Apa“'	HVALA ZA SODELOVANJE!
Na podlagi 37. člena Statuta delovne skupnosti Skupne strokovne službe SIS materialne dejavnosti občine Gornja Radgona, sprejetega dne 8/2-1983, in sklepa komisije za medsebojna in. delovna razmerja delovne skupnosti Skupne strokovne službe SIS materialne dejavnosti občine Gornja Radgona z dne 30/3-1984 so
OBJAVLJENA prosta dela in naloge
— strokovni delavec
za področje samoupravne komunalne interesne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti za ceste
Poleg splošnih pogojev, predpisanih v ZZD, mora kandidat izpolnjevati še naslednje:
— da ima višješolsko izobrazbo pravne, gradbene oz. druge ustrezne smeri,
— dve leti ustreznih delovnih izkušenj, ali
— da ima srednješolsko izobrazbo gradbene oz. druge ustrezne smeri,'
— tri leta ustreznih delovnih izkušenj
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprajema komisija za medsebojna ih delovna razmerja pri Skupni strokovni službi SIS materialne dejavnosti občine Gornja Radgona, Trg svobode 10, Gornja Radgona, 8 dni od objave razpisa.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni pismeno v roku 30 dni od poteka roka za prijavo.
SREDNJA GOSTINSKA IN TURISTIČNA ŠOLA IZOLA
objavlja
potrebo po delavcih za:
1.	2 NATAKARJA
natakar $2 letoma izkušenj v stroki, poskusno delo 2 meseca (za določen čas: od aprila do 30. 9. 1984 z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas)
2.	ČISTILKA
NK delavka, poskusno delo en mesec, pričetek dela 1. junija 1984.
Kandidati naj dostavijo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev z opisom dosedanjega dela v 8 dneh po objavi.
Komisija za deloVna razmerja osnovne šole ,,Štefan Kuhar-Bojan” Puconci
objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
1 učitelja nemškega jezika — NDČ — pogoj PRU
1 učitelja fizike in tehničnega pouka — NDC — pogoj PRU
Rok prijave: 8 dni po objavi.
Nastop dela 1. september 1984.	_	s
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni.
Tovarna dušika Ruše n. sol. o.
TOZD Proizvodnja kremenčevega peska Puconci n. sol. o.
69201 PUCONCI
objavlja
na osnovi sklepa poslovnega odbora
prosta dela in naloge
1.	vodja razvoja
— dipl, gradbeni inž. ali gradbeni inženir ali gradbeni tehnik, — poskusno delo 3 mesece,
— nudimo vseljivo 2-sobno stanovanje.
2.	referent nabave
— srednja strokovna izobrazba in 5 let delovnih izkušenj, — poskusno delo 3 mesece.
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili na gornji naslov v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po izbiri.
STRAN 15
VESTNIK,
5. APRIL 1984
tedenski koledar
PETEK, 6. april — Viljem
SOBOTA, 7. april — Herman
NEDELJA, 8. april - Albert
PONEDELJEK, 9. april — De-bister
TOREK, 10. april — Mehtilda
SREDA, 11. april — Stanislav
ČETRTEK, 12. april — Lazar
prodam
ZASTAVO 750 (PO DELIH), prodam. Anton Marinič, Stročja vas 26, p. Ljutomer. In-212
KOSO ZA TRAKTOR ZETOR, škropilnico in štiriredno sejalnico za koruzo ter obračalnik prodam. Ključarovci 23, p. Križevci pri Ljutomeru. In-2I1
VSELJIVO HIŠO V ČRENŠOV-CIH z 20 arov vrta prodam. Informacije pri zidarskem mojstru Jožetu Horvatu, Žižki, telefon 70-047. M-1307
SEJALNICO ZA KORUZO HAS-SIAR RAU, 4-redno in 300 1 škropilnico prodam. Veščica 54. M-1372
HLADILNIK, preprogo za dnevno sobo in preprogo — tekač prodam. Murska Sobota, Mladinska 62. M-1376
LADO 1500 SL (47.000 km), dodatno opremljeno, prodam. Potisk, Vrtna 3, telefon 23-160. M-1377
BARVNI TELEVIZOR GORENJE PRODAM. Potisk, Vrtna 3, Murska Sobota. M-1378
ŠKODO 100, letnik 1971, lahko tudi po delih, prodam. Lemerje 73. M-1382
GOLF J, potreben manjšega popravila, prodam. Kličite od 18. do 19. ure po telefonu 77-081. M-1383 DVOOSNO PRIKOLICO, 3 t, nujno prodam. Andrejč, M. Petrovci 2. M-1384	f
RENAULT-5, letnik 1974, prodam. Bojan Maučec, Murska Sobota, Lendavska 19/A. M-1385 RENAULT-4, letnik 1977, prodam. Rudi Kolarič, Murska Sobota, Prvomajska 18. M-1386 RABLJENO SEDEŽNO GARNITURO, električni in plinski štedilnik ter staro stiskalnico (,,prespan”), prodam. M. Sobota, Miklošičeva 23. M-1387 RENAULT-4, letnik 1975, na novo registrirano, ugodno prodam. Bokan, Otovci 22. M-1388 PRIKOLICO ZA ŽIVINO PRODAM. Ogled možen v soboto in nedeljo. Bakovci, Stara ulica 4. M-1389
NESNICE, mlade jarkice, pasme HISEX, rjave, stare tri mesece, navajene že na vso domačo hrano, iz vrst najboljših pasem nesnic, prodajam. Dobite jih vsak dan, tudi v soboto in nedeljo. Jože Soršak, Podlože 1, 62323 Ptujska gora. In-154
CITROEN GS, letnik 1976, prodam za 180.000,00. Bakovci, Cvetna 10, telefon 76-071. M-1391 MEŠANI GOZD V KRIŽEVCIH PRODAM. Oglasite se v nedeljo. Naslov v upravi lista. M-1392 FORD GXL, letnik 1973, prodam. Leopold Flisar, Skakovci 40. M-1393
PARCELO V IVANOVCIH, primerno za sadovnjak ali novi nasad, 10 arov prodam. Informacije pri odvetniku Danilu Hariju. M-1394
TRISOBNO STANOVANJE V CENTRU M. SOBOTE PRODAM. Informacije po telefonu 21-688. M-1396
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, ohranjeni, prodam. Marija Topolovec, Murska Sobota, St. Rozmana 2 („šoping”). M-1397 HRASTOV LES ZA OSTREŠJE PRODAM. Nedelica 14, p. Turnišče. M-1399
avtok/eparsfvo-avto/ičarstvo ravnalna miza-komora zaščita vozil-vlečna služba
GOZD IN SADOVNJAK NA -KRPECU PRI ŠTRIGOVI, 2 ha, prodam. Oglasite se pri Dragotinu Nemcu, Štrigova. M-1400 PEUGEOT 304, letnik 19J1, prodam. Cena po dogovoru. Horvat, G. Petrovci 32/A. M-1401
VESPO APK s prikolico, nosilnost 500 kg, vozen z A kategorijo, 10.000 km, prodam. Anton Ne-dog, Stavešinski vrh 49, p. Spodnji Ivanjci. GR-90
VOKSWAGEN 1200, starejši letnik, registrirani do novembra 1984, prodam za 48.000 din. Klobasa, Okoslavci 71. GR—91 SALONITNE PLOŠČE 7,5-val-ne (140 kom.), prodam. Ciril Ploj, Podgorje 19, p. Apače. GR—92
RENAULT —4, TL, letnik' 1977, po ugodni ceni, nujno prodam. Janez Bratuša, Negova 74, p. Spodnji Ivanjci. GR—99 VINOGRADNIŠKO—GOSPODARSKO ZGRADBO (počitniška hiša) z vinogradom in vinogradniško opremo v okolici Kapela—Radenci prodam. Hiša je podkletena, napeljana sta elektrika in vodovod. Vinograda je 50 arov, novejši hasad. Informacije v večernih urah po telefonu (069) 82-512. M—MM ŠKODO, letnik 1971, neregistrirano, v voznem stanju in tridelne klinaste brane (ljutomerske), prodam. M—1436
RENAULT-4, letnik 1977, ugodno prodam. Martin Hanc, Čren-šovci 23, M—1437
DIANO letnik 1978, obnovljeno, prodam. Naslov v upravi lista. M-1438
FIAT 125 P, letnik 1980, prevoženih 54.000 km, prodam. Cena 180.000,00 Ernest Banfi, Vaneča 39. M—1439
VEČ KOSOV STARINSKEGA POHIŠTVA PRODAM. Murska Sobota, Prežihova 7/A, telefon 23-652. M-1440
RENAULT-4, letnik 1979, ugodno prodam. Gornja Bistrica 124. M—1441
LADO 1500, letnik 1981 in tov. avto tip IFA, 5 t, zaradi gradnje nujno prodam. Cena po dogovoru. Ogled vsakdan. Serdica 126, p. Rogašovci. M—1443 ŠKROPILNICO METALNA, traktorsko, prodam. Tešanovci 9. M—1444
FORD TAUNUS 17 M, in hid-rofor z enofazno, 5-stopenjsko črpalko prodam. Naslov v upravi lista. M—1445
GOZD IN PARCELO, primerno za počitniško hišico v Dolini pri Puconcih prodam. Rituper, Pa-novci 16. M—1446
KOSILNICO BERTOLINI, diesel, prodam. Silvo Gaberšček, Benica 24, p. Lendava. M—1447 SEMENSKI KROMPIR PRODAM. Beltinci, Vezna 12. M—1448
DVE LAHKI PRIKOLICI in dvobrazni plug prodam. Smodiš, Rankovci 26. M—1449 HARMONIKO, 3-vrstno (pros-totonsko), prodam. Murska Sobota, Okt. revolucije 40. M—1450 ZASTAVO 101, letnik 1975, poceni prodam. Silvo Gaberšček, Benica 24, p. Lendava. M—1447 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK PRODAM. Telefon 22-508 — popoldne. M—1451 BARVNI TELEVIZOR GORENJE PRODAM. Informacije po telefonu: 23-314. M-1450 TRAKTORSKI SADILEC ZA KORUZO »PANONIJA«, dvo-redni, prodam. Elemer Kovač, Šulinci 55, p. G. Petrovci. M-1456
MALE PUJSKE PRODAM. Krog. Trubarjeva 90. M—1457 MLATILNICO ZA DETELJO, kompletno, zaradi starosti lastnika, prodam. Anton Balažič, Boreči 24,
n. Križevci pri Ljutomeru. M-1403 VW 1300 prodam. Naslov v upravi lista. M-1402
Tudi jaz bom obiskal gostilno na Hotizi in se razvedril.
POSNEMALNIK ZA MLEKO, v dobrem stanju, prodam. Anton Balažič, Boreči 24, p. Križevci pri Ljutomeru. M-1404
ZASTAVO 101, letnik 1981, prodam. Ropoša, Veržej 31. M-1405 SEJALNICO OLT, 4-redno, malo rabljeno, prodam. Alojz Filipič, Boreči 26, p. Križevci pri Ljutomeru. M-1406
PONY EKSPRES PRODAM. Ogled po 16. uri. Anton Zakšek, Murska Sobota, Vrtna 8. M-1407 HRAST PRODAM. Murski Črnci 19. M-1408
BORISU GUMILARJU iz Markišavec 32, ki te dni cdhaja na odsluženje vojaškega roka,
želita veliko srečnih in zadovoljnih dni v novem okolju, po odslu-ženju pa srečen povratek v domači kraj — očka in mamica.
DRAGEMU DUŠANU FLISARJU iz Markišavec, ki odhaja na odsluženje kadrs-„ .	,) vse najboljše;,
dobrega počutja v vojaški suknji in v novi sredini z željo, da bi se zdrav in poln življenjskih izkušenj vrnil v krog svojih najdražjih — oče, mama, sestra Frida in obe stari mami.
GUME 155 x 13 in zamrzovalno skrinjo prodam. Telefon 22-684. M-1410
PEVSKO OZVOČENJE LEM, 200 W, HALL EFEKTE, prodam. Telefon 77-612 ali 21-533, int. 382. Marjan, Vidonci 30. M-1411 HRENOVE SADIKE PRODAM. Naslov v upravi lista. M-1412 ZASTAVO 101, letnik 1973, vvoz-nem stanju, registrirano, prodam. Odranci 180/A. M-1413
ŠKODA 110, letnik 1975, naprodaj. Gornja Bistrica 57. M-1414 GROBNICO NA POKOPALIŠČU V MURSKI SOBOTI, po zelo ugodnih pogojih prodam. Telefon (069) 21-868 — od 19. do 20. ure. M-1415
POHIŠTVO ZA SPALNICO, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Krog, Murska 63. M-1416
MEŠANI GOZD V KUŠTANOV-CIH, 45 arov, prodam. Informacije v Selu 10. M-1417
BARVNI TELEVIZOR Z DALJINSKIM UPRAVLJALCEM PRODAM. Golubovič, Murska Sobota, Lendavska 10. M-1419 POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Feher, Murska Sobota, Miklošičeva 75. M-1423
SENO, večjo količino, prodam. Ša-lamenci 64. M-1424
PRINC 1200 C, dobro ohranjen, ugodno prodam. Melinci 86. M-1425
MOTOR ZA ZASTAVO 1500, italijanski, prodam. Lovrenčič, Rakičan, Panonska 48. M-1427 KOMPLETNO POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO PRODAM. Ogled popoldne. Činč, Murska Sobota, Lendavska 25/B. M-1428 MOPED APN 6 in WALKMAN Oaponski), prodam. Informacije po telefonu 22-026. Murska Sobota, Prešernova 24. M-1430 ŠTEDILNIK ZA CENTRALNO OGREVANJE in 300 kom. isospa-na prodam. Murska Sobota, Lendavska 25, stanovanje 133.
M-1431
POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO PRODAM. Murska Sobota, Razlagova 13. M-1432
ŠTEDILNIK ZA CENTRALNO OGREVANJE WINHAGEN PRODAM. Serdica 25. M-1433
PRINCA 1200 C (po delih), prodam. Šalamenci 56. M-1435
FIAT 750 LE in pohištvo za spalnico prodam. Telefon 24-078 — popoldne. M-1458
NOVO MANJŠO HIŠO(skrušno pečjo), pri Ljutomeru (Stara cesta), z lepim vinogradom, brajdami, sadovnjakom in vrtom prodam ali menjam za manjšo hišo z vrtom ali njivo v Mariboru. Lepa priložnost tudi za zdomce. Klemenčič, Maribor, Regentova 20, ali telefon 062-33-590. M-1459 SEJALNIK PANONIJA ZA KORUZO, 4-redni in traktorsko škropilnico prodam. Elemer Hari, Križevci 141, telefon 77-805. M-1460
MALE PUJSKE PRODAM. Magdič, Miizge 1 — letališče Rakičan. M-1462
ZASTAVO 850, prevoženih 48.000 km, prodam. Ogled v popoldanskem času. Mlinarič, Veržej 221. M-1463
BARVNI TELEVIZOR PRODAM. Meškovič, Murska Sobota, Trstenjakova 67. Ogled popoldne. M-1464
MLADO KRAVO PRODAM. Trnje 91. M-1466
BMW 1502 PRODAM. Stanko Brunec, Murska Sobota, A. Kar-doša 8. M-1467
TRAKTOR URSUS 335 s 1300 delovnimi urami, prodam. Jurij 107, p. Rogašovci. M-1469 ZASTAVO 101, letnik 1977, dve tridelni okni, rabljeni in sod za gnojnico s črpalko prodam. Tro-povci 1/A. M-1470
MALE PUJSKE PRODAM, Tišina 7. M-1472
KOMBAJN ZMAJ 780 PRODAM. Hari, Sodiščnici 27, p. Tišina. M-1473
MLADO KRAVO PRODAM. Genterovci 83. Le-132
BARVNI TELEVIZOR TELE-FUNKEN PRODAM. Dolga vas 8/A, Le-129
MZTS 250, prevoženih 6.000 km, kot nov, registriran, prodam. Ogled pri Feliksu Zadravcu, Veščica 8/B — popoldne. In-215 WARTBURG KARAVAN, letnik 1978, malo karambolirani, prodam. Grantaša, Veržej 152. ln-214
KUHINJSKE ELEMENTE, štedilnik in hladilnik prodam. Mur-ska Sobota, Ivana Regenta 31. M-1475.
OSTREŠJE, 9 m. in špirovce 6—8 m, prodam. Lucova 37, p. Gornji Petrovci. M-1476
KRAVO, staro pet let, brejo osem mesecev,* kontrola A, prodam. Naslov v upravi lista-. M-1477 ZASTAVO 750, letnik 1978, nujno prodam ali zamenjam z doplačilom za motorno žago. Dan-kovci 26. M-1478
MOSKVIČ, star štiri leta, prevoženih 29.000 km, (zelo ugodno) in oltov plug »slavonac«, 12-colni, prodam. Franc Marič, Rankovci 31, p. Tišina. M-1480
KOMBAJN CLASS EVROPA PRODAM. Andrej Košalin, Grad 28. M-1481
MPORED TOMOS TL 14, star tri leta, malo rabljeni, ugodno prodam. Vidonci 73. M-1482 PUJSKE PRODAM. Skakovci 44. M-1483
FIAT 750, v nevoznem stanju, tudi po delih prodam. Satahovci
3.	M-1484
126 P, prevoženih 19.000 km, prodam. Informacije po telefonu 22-319. M-MM
HLADILNIK, 170 1, zaradi selitve, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-MM
Boračeva 4/A, p. Radenci. M-1488
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nasje v 74. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Alojz Hajdinjak
iz Vadarec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in.znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje. Lepa hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem in predstavniku KS za poslovilne besede ob Odprtem grobu.
Globoko žalujoči: žena Terezija ter-sinovi Bela, Pišta in Herman z družinami
STISKALNICO ZA GROZD JE in MLIN ZA MLETJE JABOLK ter zidno opeko (MODUL), prodam. Bakovci, Mladinska 62. M-1489
KOSILNICO LAVERDA PODAM. Telefon 23-088. M-1507 GOLF DIESEL, letnik 1979, prodam. Naslov v upravi lista. M-1491
MERCEDES 200 D PRODAM. Naslov v upravi lista. M-1492 SENO PRODAM. Ludvik Novak, Ratkovci 7. M-1493 MERCEDES 406 D FURGON PRODAM. Strukovci 32. M-1494 OSEBNI AVTO PASSAT, letnik 1975 ZAMENJAM za traktor na 30 KS. Naslov v upravi lista. M-1496
ZASTAVO 126 P, letnik 1976, prodam. Beltinci^ Ravenska 59. M-1498
ELEKTRONIC 90 PRODAM. Ogled v nedeljo popoldne. Milan Kranjec, Trate 3, G. Radgona. M-1500
TRAKTOR STEYR, 30 KM, letnik 1962, z jermenico in koso prodam. Slavi Horvat, Srednja Bistrica 35/A. M-1504
BARVNI TELEVIZOR ELEKTRONIK PRODAM. Rudi Horvat, Murska Sobota, M. Kuzmiča 21. M-1503
AMI-8 PRODAM. Jože Žinkovič,
Naročnikom, in bralcem Vestnika iz Radgonske občine!
Odslej boste lahko oddali mati oglas za Vestnik vplačali naročnino za Ve-.stnik in naročili čestitko po Radiu Murska Sobota. Vsak petek od 8. do 12. ure v prostorih dopisništva Vestnika in Radia v Upravni zgradbi pomurskega sejma v Gornji Radgoni.
HLADILNIK, 120-litrski, skoraj nov, ugodno prodam. Kerčmar, Lendavska 17 b, M. Sobota. Ogled po 16. uri.
OBRAČALNIK FAVORIT 220 PRODAM. Biškup, Babinci45, p. Ljutomer. In-213 ‘
LESENO HIŠO, primemo za vikend in 30 arov gozda prodam. Naslov v upravi lista. M-1502 LADO STANDARD, letnik 1976, prodam za 120.000,00 din. Veličan, Murska Sobota, Kidričeva 18. M-1506
ZASTAVO 750 PRODAM. Jože Slavič, Bakovci, Na kamni 1. M-1508
HIŠO z gospodarskim poslopjem in 10 arov zemlje, primemo za vikend prodam. Siplič, Vaneča 43. M-1509
ZASTAVO 101, dobro ohranjeno, prodam. Ludvik Šoš, Murska Sobota, Štefana Kuzmiča 26.
M-1511
FIAT 125 PRODAM. Andrejci 3/A. M-1513
KORUZO ZAMENJAM ZA SEMENSKI KROMPIR IGOR Naslov v upravi lista. M-1516 MALE PUJSKE PRODAM.
Krajna 20. M-1517
NOVE GUME (5 kom.) SEN-PERIT 165/13 prodam. Srša, Melinci 163/B. M-1518
TRAKTOR DEUTZ 6006 nov, prodam. Naslov na upravi lista. M-1519
kupim
GRADBENO PARCELO, staro ah novo hišo v Murski Soboti kupim. Naslov v upravi lista pod šifro: »ZDOMEC«. M-1306 SMUČI, rabljene, starejše, kupim. Jože Prša, Mala Polana 87. M-1374
KOSO ZA TRAKTOR STEYR, letnik 1961 ali naprej kupim ali zamenjam za kosilnico. Leopold Gregorec, Čakova 11, p. Videm. M-1474
STAREJŠO HIŠO na relaciji LENART—M. SOBOTA, lahko potrebna popravila, kupim. Tone Herič, Kranj, Gubčeva 4, telefon 064 26-737. M-1486
zaposlitve
KV ALI PRIUČENO NATAKARICO IŠČE GOSTIŠČE METKA. Vse informacije po telefonu 065 77-015. M-1274
KV ALI PK NATAKARICO ZAPOSLIM. Stanovanje in hrana v hiši, dva dni v tednu prosta. Telefon: 062 658-613. M-1442 ZIDARJA (lahko priučenega) in delavca takoj zaposlim. Stanovanje, hrana, prevoz z dela in na delo, zagotovljen, OD po dogovoru. Informacije po telefonu (061)318-246 — od 7.—8. in (061) 653-123. M-MM
Cenjene stranke obveščamo, da smo začeli s prodajo PELARGONIJ
in DRUGIH OKRASNIH CVETLIC ZA OKNA IN BALKONE
Cvetličarna je odprta od 7—17. ure. Za obisk se priporočamo. Cvetličarstvo Gyorfi, Murska Sobota — nasproti avtobusne postaje.
sobe
ZAKONCA IŠČETA SOBO S KUHINJO. Trimesečno predplačilo. Informacije po telefonu 24-702, od 14. db 16. ure. M-1395 DVOINPOLSOBNO STANOVANJE V POSTOJNI zamenjam za enako v Murski Soboti ali Radencih. Telefon od 17. do 20. ure: 067 22-879. M-1479
SOBO S KUHINJO in sobo s souporabo kopalnice oddam. Naslov v upravi lista. M-1490
razno
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala OŠ Šalovci, izdano leta 1980. Piroška Rituper, Krplivnik 35/A, p. Hodoš. M-1421
STAREJŠO HIŠO NA GORIČKEM VZAMEM V NAJEM, pozneje možen odkup. Naslov v upravi lista ali telefon: 23-520. M-1454
OPRAVLJAM SLIKOPLES-KARSKA DELA, polagam keramične ploščice, delam demit fasade (toplotne). Keramičarja in slikopleskarja zaposlim. Zlatko Paler, telefon 23-852. M-1471
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota. Gornja Radgona. Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor:
Stefan Drawee (direktor in glavni urednik). J uš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika). Jože Šabjan (odgovorni-urednik). Brigita Bavčar. Jani Dominko. Jože Graj. Milan Jerše. Ludvik Kovač. Dušan Loparnik. Feri Maučec (špo.rt). Vlado Paveo. Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo). Branko Zunec. Gonter Endre (tehnični urednik). Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota. Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232. 21-064 m 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383: dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597. dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 8 U317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. — Celoletna naročnina 470.00 din, polletna 235.00 din. letna naročnina za inozemstvo 1.100.00 din. celoletna naročnina za delovne organizacije 630,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 501005620-000112-25730-30-4-01176 — Cena posamezne številke 13.00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Po livadi se ozremo, hiša prazna tam stoji, vrata nemo so priprta, ker tebe draga mama več tam notri ni.
ZAHVALA
16. marca nasje nepričakovano in brez slovesa v 75. letu.starosti za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in sestra Karolina Bedek
roj. Feldvari iz Vučje gomile
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Prisrčna zahvala g. duhovniku, govornici za poslovilne besede m pevcem za ndnete žalostinke. Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: sin Drago z ženo Ibolko, vnukinja Melita in ostalo sorodstvo
STRAN 16
VESTNIK, 5. APRIL 1984
Radijski in televizijski spored od 6. do 12. aprila
PETEK SOBOTA NEDEUA ^PONEDELJEK • TOREK SREDA 7 ČETRTEK
RADIO	RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
■ ..............* :
RADIO MURSKA SOBOTA .,,5?.....j.
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA^ MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
16.00 — Pet najboljših ta hip, 16.30 — Aktualno v petek, 6. aprila (mladinska rubrika, Kam konec tedna, pregled Vestnika, napoved radijskega programa), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
16.00 — Glasbena paleta po vašem izboru, 16.30 — Aktualno v soboto, 7. aprila (Sobotna reportaža, Iz družbenih organizacij in društev, Naš nasvet, Listamo po starih Vestnikih), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
Dežurstvo: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232)
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (Aktualen zapis, Nedeljska re-
portaža,
Kmetijska
16.00 — Po domače, 16.30 — Aktualno v ponedeljek, 9. aprila (Športna rubrika, Najbolj iskane plošče minulega tedna), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 16.30 — Aktualno v torek, 10. aprila (Gospodarska tema, Iz krajevnih skupnosti), 18.00 — Sotočje,
19.00
Vključitev
osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Iz domačega glasbenega arhiva, 16.30 — Aktualno v sredo, 11. aprila (Gost v živo, Iz delovnih kolektivov), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Glasba skozi stoletja, 16.30 — Aktualno v četrtek, 12. aprila (Kulturna rubrika, SLO in družbena samozaščita), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi,
19.00
Vključitev
8.50TV v šoli: TV koledar, Zakaj, zakaj, Francoščina, Odmor, Vladan Desnica, Poročila, 10.35 TV v šoli (do 12.30), 17.30 Poročila, 17.35 Jazz na ekranu: Mingos Dynasty — 1. del, 17.55 Modro poletje, španska mladinska nanizanka, 18.25 Obzornik ljubljanskega območja, 18.40 Turizem — možnost in priložnost: Industrija gostoljubja, 19.10 Risanka, 19.20Cikcak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik 1, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Včeraj za jutri Prešer-nijada, dokumentarna serija, 20.35 Propagawdna oddaja,' 20.40 Ne prezrite, 20.55 TV kviz, 22.05 TV dnevnik II, 22.20 Juriš lahke konjenice, ameriški film
TV LJUBLJANA
TV ZAGREB
8.50 TV v šoli, 16.40 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Vrtoglavci, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika reških občin, 18.45 Obramba in zaščita. 19,15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Clochmerle, 21.00 Dober večer, 21.50 Dnevnik, 22.05 V petek ob 22.00,
8.00 Poročila, 8.05 Slovenske ljudske pravljice: O dobrem kovaču, 8.25 Ciciban, dober dan: Potovalna agencija, 8.35 Meseček, otroška serija TV Beograd, 9.05 glasba za kitaro, 9.30 Spoznavanje naše naravne dediščine: Dvoreznost sodobnega poljedelstva, 9.35 Človek in zemlja: Bonellijev orel — 2. del, 10.20 Včeraj za jutri: Novo leto 1946, dok. serija, 10.50 Kronika odsevanja, dokumentarna oddaja ob 30-letnici Planice, 12.00 Poročila (do 12.05), 15.10 PJ v nogometu — Vojvodina: Rijeka, prenos v odmoru, 17.00 PJ v košarki — 2. tekma II. kola končnice, v odpioru propagandna oddaja. 18.30 Skrivnostni svet Arhturja Clarka: Z jasnega neba, angleška dokumentarna serija, 19.00 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 T. Partljič: Sekretar za humor, prenos iz Cankarjevega doma. 21.00 Propagandna oddaja, 21.05 Zrcelo tedna, 21.25 Pustlovca (delovni nasl.), ameriški film, 23.15 Poročila
oddaja, Humorno-satirič-na priloga), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
Dežurstvo: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA
osrednjega slovenskega sporeda.
TV AVSTRIJA
TVZAGREB
TV LJUBLJANA
9.20 Poročila. 9.25 Živžav, otroška matineja. 10.15 Modro poletje, španska mladinska nanizanka — ponovitev. 10.45 F. Boyer: Življenje Berlioza, francoska nadaljevanka. 11.40 625, oddaja za stik z gledalci. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Poročila (do 13.05). 15.05 Poročila. 15.10 Trobentač v belem klobuku. , sovjetski film. 16.40 Športna poročila. 16.55 Evropapleše, prenos iz Dvorane Tivoli (TV Sarajevo snema). 18.30 Visok pritisk, zabavno glasbena oddaja TV Koper. 19. lORisanka. 19.20Cikcak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 S Karanovič-M. Marinovič-A. Horton: Nekaj vmesnega, nadaljevanka TV Beograd. 20.55 Propagandna oddaja. 21.00 Športni pregled. 21.30 Slovenci v zamejstvu. 22.00 Poročila.
8.50 TV v šoli: TV koledar, N. Iveljič: Dve številki ena, Makedonščina, Povej mi, povej, Dubrovnik, Poročila. 10.35 TV v šoli: TV berilo. Risanka, Angleščina, Jug Grizelj, Risanka, Velikani športa in olimpijske igre (do 12.30). 17.20 Poročila. 17.25 Meseček, otroška serija TV Beograd. 17.55 Odrski jezik, izobraževalna oddaja. 18.15 Naši znanstveniki, izobraževalna oddaja. 18.25 Podravski obzornik. 18.40 Pet minut za rekreacijo. 18.45 Podium. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik I. 19.55 Vreme.-, 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Gojko Santtič: Jaz, Rade Tomov, monodrama TV Titograd. 21.00 Propagandna oddaja. 21.05 Glasbeni Magazin: Nocoj o operi. 22.05 TV dnevnik 11.
IO.35 TV v šoli: Rastlinski laboratorij: Celuloza, Risanka, botanik, Mali program. Risanka, Glasbeni pouk: Klavir; Govorni jezik (do 12.30). 16.25 Šolska TV: Kristalizacija, Vzemi si čas, ne življenja, Zemlja se spreminja. 17.30 Poročila. 17.35 Slovenske ljudske pravljice: Zvezda na čelu. 17.55 MPF Celje 83: Mednarodno tekmovanje — 2. del. 18.25 Posavski obzornik. 18.40 Padalci, madžarski kratki film. 18.55 Knjiga. 19.10 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik L 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Ch. Dickens-D. Edgar: Življenje in dogodivščine Nicholasa Nicklebyja, angleška nadaljevanka. 20.55 Propagandna oddaja. 21.00 Skupno: Tanke niti ali trdne vezi? — notranjepolitična oddaja. 21.45 TV dnevnik II. 22.00 Sofijski solisti — 3 . oddaja.
8.50 TV v šoli: TV koledar, Poštni nabiralnik, Življenje v kapljici vode, Odmor, Socialistična revolucija v Jugoslaviji, Kako se, sporazumevamo, Poročila. 10.35 TV v šoli: Biologija: Nevretenčarji, Risanka, Od morskega dna do oblaka, Kako se vedemo na obisku. Risanka, Tek je najstarejši šport. Baletni upi (do 12.30). 18.05 Poročila. 18.10 Ciciban, dober. dan: Letališče. 18.25
TV LJUBLJANA
Celjski
obzornik.
18.40 filma:
Mozaik kratkega
Onstran smučišč, zahodno-
/O ljubljanska banka
Pomurakn banka
TVZAGREB
TV ZAGREB
TV ZAGREB
9.00 Poročila. 9.05 TV v šoli, 10.30 Kovčki gospoda O. F. (film). 11.45 Usmeritev, 12.15 Raport z vzhoda, 13.00 Poročila, 17.00 Poročila, 17.05 Eci, peci, pec, 17.30 Risanka, 17.55 Span-ček Zaspanček', 18.00 Pan-optikum, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Stari (nadaljevanka)) 21.20 Avstrijski kviz, 22.15 Šport.
15.55 Nogomet: Vojvodina —Rijeka. 17.45 Rezerviran čas, 18.30 Naša večna modrost, 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik, 20.00 Smokey in bandit (film), 21.35 Dnevnik, 21.50 Odrske luči
10.20 Poročila, 10.30 Nedeljsko dopoldne, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 TV všoli. 13.30 Prehrana rastlin, 14.00 Narodna glasba, 14.30 Modro poletje. 15.30 Sestanek brez dnevnega reda, 17.35 Tista reč (film), 18.55 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Nekaj vmesnega, 21.00 Športni pregled, 21.30 Morje, ljudje, obale, 22.00 Dnevnik
8.50 TV v šoli. 16.40 TV v šoli. 17.40 Poročila, 17.45 Slovenske pravljice, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika bjelovarskih občin, 18.45 Podij. 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik. 20.00 Nenavaden sako (drama), 21.10 Izbrani trenutek, 21.15 Svet danes, 21.45 En avtor en film, 22.00 Dnevnik
8.50 TV v šoli, 16.50 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Pisani avtobus, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika osijeških občin, 18.45 Mladi talenti, 19.15 Risa'nka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Poti stabilizacije. 20.55 Conrac (film), 22.35 Dnevnik
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 šoli. 10.30 Zlati časi. Šport v ponedeljek, Avstrija v sliki. 12.3.5 ling. 13.00 Poročila,
TV v 11.20 12.10
Schil-17.00
nemški film. 1-9,05 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik I. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 35 mm- Filmska delavnica, ob jugoslovanskem dokumentarnem filmu Kri in pepel Jasenovca.
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik. 17.45 Radost Evrope, otroška oddaja. 18.15 Poklicna usmeritev. izobraževalna serija. 18.45 Narodna glasba. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Rembrandt, nizozemski film. 22.00 Zagrebška panorama. 22.15 TStirje glavni objekti kulture: narodna in univerzitetna knjižnica v Zagrebu (do 22.55).
, OPOMBA: Zg I - 20.00 Športna sreda (polfinale evropskih nogometnih pokalov). 20.30 Ev. nogometni pokal pokalnih zmagovalcev Manchester United : Juventus.
10.35 TV v š61i:"Kemija, Risanka, Izobraževalna reportaža, Risanka, Meteorolog, Govorni jezik (do 12.20) 16.50 Šolska TV: Kristalizacija, Vzemi si čas, ne življenja, Zemlja se spreminja. 17.55 Poročila. 18.00 Igrajmo se gledališče: Kateri vrag nas je gnal v to gledališče.
18.25 Severnoprimorski obzornik. 18.40 Čas, ki živi: Vas Lipa. 19.10 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik I.
19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Tednik. 21.00 Propagandna oddaja. 21.05 J. Prebble-K. Taylor: Borgijci. angleška nadaljevanka. 22.00 TV dnevnik II. 22-15 Retro-spektivaslovvnske TV drame — Cikel Staneta Severja-A. Hieng: Gluhi mož na meji.
Oddajniki H TV i ’17.25 TV dne
17.45
Smogovci, otroška nadaljevanka. 18.15 Znanstveni razgovori, 18.45 Goli z ev-
ropskih nogome 19.00 Glasbena vam prestavlja, dnevnik. 20.00 večer (do 22.30)
nih igrišč. akademi-a 19,30 TV Umetniški
TVZAGREB
8.50 TV všoli. 16.40 TV v šoli, 17.40 Poročila. 17.45 Smogovci, 18.15 TV koledar, 18.25 ■ Kronika splitskih občin, 18.45 Evrogol, 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik,
TVZAGREB
. TV AVSTRIJA
TV MADŽARSKA
8.05 Šolska TV. 8.20 Počitniška matineja, filmi za šolarje. 10.35 Paberkovanje. 11.15 Dresirani vlak; Življenje v tleh, kratka filma. 16.30 Poper, pon. 17.25 Panonska kronika. 18.00 Okno, reportaže. 19.30 TV dnevnik. 20.(X) Šola za obrekovanje, komedija. 21.35 Kviz. 22.05 Ilona Medneczky in njeni gostje, posnetek. 23.10 TV dnevnik.
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.35 Ko bi samo enkrat . . . (film), 11.55 Nočni studio. 13.00 Poročila, 15.00 Čudim se (film), 16.50 Risanka. 17.00 Poročila, 17.05 Igra in zabava, 18.00 Tedenski TV spored, 18.25 V soboto zvečer, 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čaš v sliki, 20.15 Večer v dvoje, 21.45 Šport, 22.45 Evina hčer (film).
j TV AVSTRIJA
H.00 Šport. 12.00 Tiskovna, ura. 13.00 Vzgojna oddaja. 13.30 Poročila. 15.00 Moja sestra Ellen (film), 16.45 Risanka. 17.10 O baletu, 17.40 Čeladek, 17.45 Klub seniorjev, 18.30 Vodič po operi, 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Kottan raziskuje
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Podgane (film), 12.05 Risanka. 12.15 Diana — nasmeh za krono. 13.00 Poročila. 17.00 Poročila. 17.05 Eci. peci. pec. 17.30 Pasje zgodbice, 17.55 Span-ček Zaspanček, 18.00 Ljudje in živali. 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija da-nes.T9.30 Čas v sliki, 20.15 Šport v ponedeljek, 21.15 Smileyevi ljudje, 22.10 Slike in plastike z Tirolskega.
Poročila. 17.05 Eci, peci. pec. 17.30 Oddaja z miško, 17.55 Spanček Zaspanček. 18.0t) Lenik 39, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Argumenti,-21.45 Prtljaga iz tretjega sveta.
8.50 TV v šoli. 17.40 Poročila, 17.45 Radost Evrope, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika varaždinskih občin, 18.45 Narodna glasba. 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Športna sreda
TV KOPER
14.00 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks, 16.30 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks, 17.00 TV poročila, 17.05 TV šola. Mala Hexy — lutke. Žetev — dokumentarec iz serije Veliko morje — prvi del. Grump — Hudičev čarovnik — risanka. 18.00 Čas urnika —• televizijski film iz serije »Ryan«, 18.50 Risanke, 19.30 TV dnevnik — Stičišče. 19.50 Deset minut z glasbo. 20.00 Aktualna tema. 20.30 Skrivnost Oberwalda — film — Igrajo: Monica Vitti, Franco Branciaroli — režija: Michelangelo Anto-niom. 22.30 Turistični televizijski atlas. 22.50 TV dnevnik — Vse danes, 23.00 Visok pritisk — glasba, vesti, novosti iz glasbenega sveta.
TV MADŽARSKA
TV AVSTRIJA
Drugi 17.31
program
;0 Kreta — zibelka
TUMORSKA /V MADŽARSKA
8.05 Francoščina. 8.25 Naš ekran. 8.45 Za otroke. 10.50 Družina Laurent, pon. 14.15 Popotnica. 14.50 Paberkovanje. 16.05 Računalnik. 16.30 Kitajska. 17.55 Nogomet: Raba ETO-Ferencvaros. 20.00 TV dnevnik. 20.35 Mireille Mathieau, glasb, film. 21.50 Umor na telefonski poziv, grozljivka. 22.35 Koščica brez ribe, 4. del. 0.15 TV dnevnik.
8.05 Šolska TV. 8.20 Za otroke. 9.50 Plavanje. 11.20 Veliki orkestri, pon. 14.20 Napoved sporeda, 14.50 Jaz in moj dedek, madžarski film. 16.20 Možgansko prvenstvo. 16.55 Narodne. 18.15 Delta. 19.00 Teden; aktualnosti, reportaže. 20.05 Derrick, serijska kriminalka. 21.05 Umetnina tedna. 21.10 Peter Mate. 21.45 Madžarski znanstveniki.
Evrope. 18.00 Avstrija v sli k i. 18.30 Naša mala farma. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Zlati časi. 21.15 Čas v sliki, 21.45 Schilling. 22.10 Gremo, gremo (tlim).
8.05 in 15.00 Šolska TV. 9.55 Nedolžne laži, ital. film. 16.40 Naš človek, 2: del nadaljevanke; Molk je srebro. 17.40 Ne le za žene. 18.00 Gremo se gledališče. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Družina Laurent, 4. del nanizanke. 20.55 Studio 84, kulturni tednik. 21.55 Narodna za orkester. 22.00 Tveganje, sv.etov-nogospodarski magazin. 22.35 TV dnevnik.
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, i0.30 Argumenti, I2.00 Prtljaga z tretjega sveta. 13.05 Poročila, I7.00 Poročila. I7.05 Lutke. I7.30 Čebelica Maja. 18.00 Pisarniške, zgodbe, 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Šport. 12.15 Klub seniorjev, 13.00 Poročila, 17.00'Poročila, 17.05 Eci, ■peci. pec. 17.30 Mandara, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 TV kuhinja. 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Kdo je bil Edgar Allen?, 21.45 Ztrnanjepoli-tična reportaža.
/o Ijubijark Abanka
Pomurska 'banko.
TV KOPER j
TV KOPER
/© ljubljanska banka
Pomurska benka
TVKOPER
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
Ni sporeda.
TV KOPER !
mativna oddaja v slovenskem jeziku — Videotelexs. 16.30 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 17.00 TV poročila. 17 05 TV šola. Skrila cesta — televizijski film iz serije Kirn & eo. Potovalčevi zapiski — do-
8.05 in 15.00 Šolska TV. 9.50 Delta, pon. 11.20 Kip-penbefg, 1. del nemškega filma. 17.00 Poklic: umetnik. 17.50 Madžarska—Bolgarija, kvalifikacijska nogometna, tekma za olimpijske igre, prenos iz Gyora. 20.00 TV cnevnik. 20.30 Kariera nekega sleparja, poljski film. 21.25 KOrOsi Csoina Sandor. 22.30 Festival Lira 83, studio
■ 13.00 Skrivnost Oberwalda — film _ Igrajo: Monica Vitti. Franco Branciaroli — režija:' Michelangelo Antonioni. 15.10 Nogomet. Novi Sad: Vojvodina—Rijeka. Jugoslovansko prvenstvo. 17.00 TV poročila. 17.05 Košarka — jugoslovansko prvenstvo PLAY OFF
18.30 Medved v experimental-nem pitrku — dokumentarec iz serije Človek in zemlja. 19.00 Risanke. 19.30 TV dnevnik — Stičišče. 19.50 Ameriške komike. 20.00 Francija v šansonu. 20.30 Herry ima vročino — televizijski film iz serije Lucy in njeni. 21.00 Dolgo iskanje — dokumentarna oddaja. 22.00 TV dnevnik vse danes. 22.10 Nočni film.
’7.00 Videomix — glasbena oddaja. 19.00 Risanke. 19.30 Stičišče — tednik TV dnevnika. 19.45 Visok pritisk — glasba, vesti, novosti iz glasbena sveta. 20.30 Ovaduh — film — Igrajo: Jean Luis Trintignant. Klaus Kinski. Frank Wolf — režija: Sergio Corbucci. 22.00 Na pragu svobode — dokumentarec iz serije Skušnjava novega — 2. del. 22.30 Srečanje zjugoslovanskimi pevci. 20.30 Ovaduh:. Na meji med Mehiko in Združenimi' državami je ob koncu prejšnjega stoletja snežilo. Ta izjemni dogodek ie original na plan upornike, ki so se skrivali po gozdovih. kar so izkoristili lovci na nagrade.
M.00 Odprta meja — Informativna oddaja v .slovenskem jeziku — Vid-oteleks. 16.30 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 17.00 TV poročila. 17.05 TV šola. Bog bizon — dokumentarni film iz serije Čuda narave. 17.30 Ovaduh — film — Igrajo: Jean Luis' Trintignant. Klaus Kinski. Frank Wolf — režija: Sergio Corbucci. 19.00 Športni pregled. 19.30 TV dnevnik stičišče. 19.50 Deset minut glasbe. 20.00 Narodni park »Daimiel« — dokumentarec iz serije Človek in zemlja. 20.30 Monroesovi — televizijski film. 21.20 TV dnevnik vse danes. 21.30 Franz Liszt — Koncert za klavir in godala v A-duru 22.00 Nočni film.
— Carla Sagana — 3. del. 18.00 Monroesovi — televizijski film. 18.50 Risanke. 19.30 TV dnevnik stičišče. 19.50 Deset minut glasbe. 20.00 Obzorija. Kultura in narava — dokumentarec iz serije Skušnjava novega— 1.del.20.30 Svinčena čikaška leta — film — Igrajo: Jack Palance, Carol Lylley režija: William H. Bushnell. 22.00 TV dnevnik vse danes. 22.10 Maček pod čelado — TV nadaljevanka, peti del. 20.30 Svinčena čikaška leta) Dve gangsterski tolpi se borita za prevlado v Chicagu: vsakemu zločinu ene tolpe takoj odgovori druga z novim zločinom. Boj postaja vedno bolj krut in krvoločen. eden od poglavarjev tolp umre, drugega pa zapustijo njegovi pajdaši.
TitKtjftR:
14:00 Odprla meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 16.30 Odprta meja — informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 17.00 TV poročila. 17.05 TV šola. Notranje prečiščevanje — dokumentarec iz serije Človeško telo. 17.30 Svinčena čikaška leta — film — Igrajo: Jack Palance. Carol Lynley režija: William H. Bushnell. 19.00 Risanke. 1.9.3QTV dnevnik stičišče. 19.50 Deset minut glasbe. 20.30 Nogomet — Evropski pokali. 22.00Turistični vodič — V sodelovanju s Kompas — Hertz. 22.10 TVD vse danes. 22.20 Francija, v šansonu.
8.05 in 14.45 '	'iška TV.
10. lOKippenb i.	. del nem-
škega filma. 16.33	V borza.
16.45 Perpeuiut;	mobile.
17.30 Lepa poezij,-	. 18.05 Po-
točilo s spomladan	1 ega zase-
danja parlamenta	;9.J0 TV
dnevnik. 20.00 Si	•cajne žrt-
■ ve, ameriški ’>	ro. 21.30
Ozadje vesti; ;	c, mnenja
o javnih vpraša- :	• 22.30 Fe-
stival Lira 83, Ž.	dd. 22.50
TV dnevnik.	
	
. 14.00 OdprUVi	- Infor-
mativna oddtj?.'s	. .venskem
jeziku — Vuku	ks. 16.30
Odprta meja — m	formativna
oddaja v slovenskem	cziku —
Videoteleks, 17.00 i'	. poročila.
17.05 TV šoki. Po:	• IČevi za-
piski — dokument, j	,c iz serije
»Cosmos« — Carla ‘	egana — 3.
del. 17.30 Srečan.;	jugoslo-
vanskimi peyci. 18 o	i Slutnja —
televizijski film iz -	• rije Ryan.
18.50-Risanke.	i Evrogol.
19.30 TV dnevnik	■■Uče. 19.50
Z nami pred kam	• ro. 20.30
Rumpolova vrnite .	televizij-
ski film iz serije Rum	ci >le. 21.20
Turistični vodič —• ■	sodelova-i
nju*. Kompas — tT '	• 2 i.30 TV
dnevnik vse danes	40 V ide-
omix — glasbena og	ieja v živo z
glasbenimi željami	nagradni-
mi igrami	
VESTNIK, 5 APRIL 1984
S RAN 17
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je za vedno zapustil naš mož, oče, dedek, pradedek in brat
Otto Casar
iz Markovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje.
Prisrčna zahvala sosedom Stuhečevim, Jakičevim, Knausovim in Gubičevim iz Če-pinec, ki ste nam takoj priskočili na pomoč.
Hvala tudi tov. Zorki za poslovilne besede, g. duhovniku, pevcem za odpete žalostinke in gasilcem.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
VSI NJEGOVI
OSMRTNICA
V sredo, 28. marca 1984, smo se zadnjič poslovili od našega
Rudija Radošiča
upokojenega elektromonterja
iz Ižakovec 100
Ohranili ga bomo v lepem spominu.
DELAVCI ELEKTRO MARIBOR TOZD ELEKTROMONTAŽA LJUTOMER
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, babica in sestra
Terezija Mourin
iz Hrastje-Mote
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti ter ji darovali vence in cvetje.
Prisrčna hvala g. duhovnikoma s Kapele, pevcem, sosedom, OO ZSS Avtoradgona TOZD BIVALNE ENOTE in TOZD Transport ter vsem, ki ste jo imeli radi in se poklonili njenemu spominu.
Hrastje-Mota, 20. marca 1984
Žalujoči: mož Franc, sinova Maks in Franc z družinama ter ostalo sorodstvo
V SPOMIN
18.	marca je minilo devet žalostnih let, odkar nas je tragično zapustil naš dragi
Jože Balažič
Prekratka so bila leta, ki smo jih preživeli skupaj. Spomin na njega bo ostal v naših srcih do konca dni.
Prisrčna hvala vsem, ki prihajate k njegovemu grobu, ga krasite s cvetjem in prižigate sveče.
VSI, KI SMO GA IMELI RADI
Kje si ljubi oče, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
ZAHVALA
1L marca 1984 nas je po krajši in hudi bolezni v 56. letu starosti zapustil dragi mož, sin, oče in stari oče
Štefan Bagari
iz Prosečke vasi 42
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, še posebno pa sosedom, ki so nam priskočili na pomoč in kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, ter vsem, ki so darovali vence in cvetje, nam pa ustno ali pismeno izrekli sožalje.
Prisrčna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavnici KS Mačkovci Marti Horvat in predstavniku GD Prosečka vas Jožetu Fujsu za poslovilne besede ter kolektivoma Konstruktor Pomurje in OZD Mura TOZD Zenska Oblačila ter učencem 8. b razreda OŠ Puconci.
Vsem še enkrat — prisrčna hvala!
Žalujoči: žena Antonija, mama Marija, sin Štefan z ženo Majdo in sinom Andrejem, hčerka Verica z možem Jožetom in hčerko Simono, sin Albert in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Boleča je resnica, ko se zavedamo, da nas je nepričakovano, tiho in brez slovesa, komaj v 67. letu starosti za vedno zapustil dragi mož, oče in sin
Zoltan Durič
bivši mizarski mojster in trgovski poslovodja v pokoju iz M. Sobote
Že 'eto dni te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš
N SPOMIN
3.	aprila je minilo boleče leto, polno žalosti, odkar nas je zapustil dragi oče, mož, dedek in brat
Štefan Lepoša
iz Budinec
Ni ure in ne dneva, da se te ne bi spomnili in občutili praznine, kije nastala za teboj. Ne moremo verjeti, da te ni več in boleča je resnica, da te nikoli več ne bo. Naš dom, ki si ga tako ljubil, je prazen. Odšel si tja, kjer ni trpljenja in ne bolečine.
Hvala vsem, ki se ga še spominjate, poslednji dom krasite s cvetjem in na njem prižigate-sveče.
Žalujoči: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
<>Če bi solza mrtvega zbudila.
tebe draga mama ne bi črna zemlja krila.
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, babica in prababica
Cecilija Žgajnar
roj. Kološa z Vaneče
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala tudi duhovniku, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem in predstavnici KS Marti za poslovilne besede.
Vaneča, 11. marca 1984
Žalujoči: sin Ludvik z družino, hčerke Irma, Marija in Irena z družinami ter vnukinji Hilda in Dragica z družinama
V naših srcih je bolečina, med nami praznina. Nadvse boleča je resnica, da te nikoli več ne bo med nami. Naše misli so vedno pri tebi in tvoj lik ostane v naših srcih do konca dni.
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, nas tolažili, našega dragega pokojnika pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebno zahvalo namenjamo g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavnikom KS, OO Zveze združenj borcev NOV SRS Murska Sobota in društva upokojencev za poslovilne besede ob odprtem grobu, sodelavcem iz DSSS Gorenje-Elrad Mele in G. Radgona, DO Potrošnik, Jeklotehne in Agrotehnika—Grude ter zdravniškemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
M. Sobota, 23. marca 1984
Globoko žalujoči: žena Irma, mama Barbara, sin Zoltan z družino, sin Slavko in ostalo •	•	sorodstvo
V SPOM IN
Vse je minljivo, razen spomina na žalostno leto, odkar nas je L aprila 1983 kruta usoda ločila od naše ljube žene, mame, tašče in stare mami
Jolanke Kočiš
roj. Počič iz Ratkovec
V naših srcih še živi in bo živela do konca naših dni. Vsem, ki se pomudite ob njenem preranem grobu, ga krasile s cvetjem in prižigate sveče ter vsem, kateri na kakrš nkoli način počastite njen spomin — iskrena hvala!
Žalujoči: mož Jožef, hčerka Irena z možem Ludvikom ter vnukinji Štefka in Jožica
STRAN 18
VESTNIK, 5. APRIL 1984
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala., da prideš ti. sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi, ko nas je nenadoma in tiho zapustila naša ljuba mama
Vilma Temlin
iz Puževec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki sojo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, ji poklonili toliko cvetja in sočustvovali z nami v naši neizmerni žalosti.	'
Zahvaljujemo se tudi vsem govornikom, recitatorki in godbi na pihala. Posebna zahvala dr. Borisu Kosu za izredno skrb pri njenem zdravljenju.
HČERKE Z DRUŽINAMI IN SESTRA IRENA Z DRUŽINO
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
Justine Voroš
roj. Rezar
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Hvala tudi duhovniku, pevcem in predstavniku KS za poslovilne besede.
Žalujoči: sinova Jožef in Janez, vnuki Irena, Zinka, Marija in Gabika z družinami, Jožica, Jože in Dušan ter pravnuki
V SPOMIN
30. marca je minilo pet žalostnih let, odkar nas je zapustil naš najdražji mož, oče, stari oče in brat
Ivan Horvat
iz Andrejec
Še vedno je težko verjeti, da nisi več med nami. Dom. ki si ga imel tako rad, v katerem smo bili srečni, je ostal prazen, nam pa sta ostali žalost in bolečina.
Prisrčna hvala vsem, ki prihajate k njegovemu grobu, ga krasite s cvetjem in na njem prižigate sveče.
Vsi tvoji, ki smo te imeli radi
ZAHVALA
Hudo in boleče nas je prizadela izguba našega dragega moža, očeta, dedka, pradedka, brata in strica
Jakoba Pučka
tesarja v pokoju
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam ustno ali pismeno izrekli sožalje.
Najlepša hvala tudi »predstavniku KS tov. Bagariju za poslovilne besede in govor pri odprtem gobu, kolektivu SOBOTE TOZD Obrtništvo, TOZD Komunala, DSSSin zdravstvenemu osebju splošne ambulante iz M. Sobote, č. g. župnikoma za pogrebni obred in poslovilne besede ter pevcem za odpete žalostinke.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
3.	marca nas je po krajši bolezni zapustila naša draga mama, stara mama in prababica
?	ir
. _ k Jožefa Polanec jHMk	*z M- Sobote
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sovaščanom iz Vučje gomile, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti ji poklonili vence in cvetje, nam pa izrekli iskreno sožalje.
Zahvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 73. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče. dedek in brat
Ludvik Kerman
iz Filovec 38
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki so dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence m cvetje, nam pa izrekli sožalje. Prisrčna hvala g. Gjuranu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku KS Francu Berdenu, GD, govorniku Jožetu Ošlaju za poslovilne besede ob odprtem grobu, kolektivom L. M. K., DO Agromerkur, sodelavcem Moravskih toplic, NK Filovci in osebju kirurškega oddelka za lajšanje bolečin.
Brez slovesa si odšel od nas, zdaj v hladnem grobu spiš, z venci in šopki prekrit in s solzami zalit.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
VSI NJENI
Filovci. 14. marca 1984
Žalujoči: žena Marija, sinova Stefan in Ludvik z družinama iz Kanade, hčerka Mariia z družino iz Kočevja, sinova Anton in Avgust z družinama, hčerka Milka z Andrejem sin Janez, brat Jože z družino, brat Franc z ženo in ostalo sorodstvo ’
ZAHVALA
Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi našega dragega
Od doma v službo je odšla, mamica naša se ni več vrnila.


ZAHVALA
Ob hudi, boleči in nenadomestljivi izgubi, ko nas je v 36. letu starosti nenadoma, tiho in brez slovesa zapustila naša draga žena, mamica, hčerka, sestra, snaha, teta in botra
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v Jako vXm S	na zadnji poti mu darovali vence m cvetje,
nam pa izrekli sožalje.
Posehei se zahvaljujemo medicinskemu osebju Kliničnega centra-infekcijski ur' je Zf r Mihov trud in požrtvovalnost v času zdravljenja. Iskrena khmk. v Ljubljani za nji^	y ž ihJtrenu(kih
hvala Sariki Furst z Ljubke
,delavcem DO Potrosmk	in lehnikov Pomurja. krajevni skup.
nosd ČeS^ X'mikom, godbi na pihala, pevskemu zboru in rogistom.
einciavLi. o	, sovaščanom m vsem drugim, ki so nam v
poševnim pnratejefn. soseoom.
težkih trenutkih kakorkoli pomagali.
Kupšinci. Polana, 16. marca 1984
-........ Tomažem, oče in mama, sestra Slavica z družino,
Žalujoči: zena Nada s mi Milan z družino in ostalo sorodstvo tast m tasca, svak vin
Marta S krilec
roj. Kranjc iz M. Sobote
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh bolečih trenutkih takoj in nesebično priskočili na pomoč, nas tolažili, darovali vence in cvetje, izrekli sožalje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Prisrčna hvala g. duhovniku za poslovilni obred, pevcem za odpete žalostinke in godbi, predstavnici OOZS TOZD Perilo in 122. brigade za ganljive besede ob odprtem grobu, med. osebju internega oddelka soboške bolnišnice in oddelka nevrokirurgije mariborske bolnišnice, ter kolektivoma MURA TOZD Perilo in TOZD B|isk za podarjene vence in šopke ter drugo pomoč.
Utihnil je tvoj glas, ostali pa so sledovi tvojih pridnih rok in neizmerna bolečina v naših srcih. Vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu, iskrena hvala.
Žalujoči: mož Ludvik ter sinova Dušan in Andrej v imenu vsega sorodstva
STRAN 19
VESTNIK, 5. APRIL 1984
v besedi in sliki po pomurju
ASFALTIRANJE MESTNIH ULIC
Ob pomanjkanju finančnih sredstev je vsekakor razveseljivo, da v mestu Murska Sobota te prve spomladanske dni pospešeno urejujejo nekatere ulice. S tem v bistvu uresničujejo osnovne naloge iz referendumskega programa vseh šestih mestnih krajevnih skupnosti. Vsa letošnja dela,
ulica na odseku s križiščem Gregorčičeve ulice, kjer so delavci TOZD Gradbeništvo Sobota urejali kanalizacijo ob priključku na severni kolektor. Križišče z Gregorčičevo ulico, kjer bodo postavili tudi semaforje, pa bo dokončno urejeno meseca maja. Celotna investicija bo veljala
Pravimo, da bi sveti potrošnikov morali vplivati na usmeritev proizvodnje blaga in storitev za široko potrošnjo in na delovanje vseh posredovalnih dejavnosti, kot so
KMALU ASFALT TUDI V ČOPOVI ULICI — sedaj potekajo obsežna zemeljska dela pri pripravi asfatlne prevleke. Foto: M. Jerše.
upoštevajoč kanalizacijo, vodovod, predvsem pa asfaltiranje, bi naj veljala 28 milijonov dinatjev. Od tega je 15 milijonov dinatjev lastnih sredstev mestnih krajevnih skupnosti, okrog 3 milijone dinarjev bo prispevala občinska komunalna skupnost, 1 milijon dinatjev so prispevki občanov, zainteresiranih organizacij združenega dela itd., preostala sredstva pa odpadejo na kredit izvajalcev.
Te dni je asfaltirana Lendavska
okrog 15 milijonov dinarjev. Tudi ulica 17. oktober v Murski Soboti je pred dnevi dobila že dolgo pričakovano asfaltno prevleko. Kmalu bo asfaltiran tudi del Kopališke ulice v KS Park, prav zdaj pa potekajo pospešena dela v Čopovi in Vegovi ulici v KS Partizan, kjer si bodo prebivalci po dolgem pričakovanju oddahnili, saj jim je neprestani cestni prah povzročal obilico nevšečnosti.
Milan Jerše
Srečanje slovenskih kardiologov
V petek in soboto so se srečali v Radencih na 6. Radenskih dnevih slovenski kardiologi. Kardiološka sekcija Zdraviliškega društva Slovenije je v sodelovanju z Radensko, kjer imajo naši kardiologi domicil, privabila okoli sto udeležencev. Med njimi so bili tudi podpredsednik Združenja kardiologov Jugoslavije dr. Barič, dr. Golder, predsednik kardiološke sekcije hrvaškega zdraviliškega društva in gosta iz sosednje Italije. Prvi dan so spregovorili o akutni diagnostiki in terapiji kroničnih stanj koronarnih bolezni, drugega pa osrednjo pozornost namenili pediatrični kardiologiji, srčni kirurgiji in prostim temam. Vse to so obdelali v 20 referatih. Že tradicionalni Radenski dnevi so še posebej pomembni, saj prispevajo k formiranju doktrine in na njem slovenski kardiologi začrtajo svoj program dela za naprej.	vp
---LENDAVA-------------------------------
Priprave na akcijo NNNP
V letošnji akciji Nič nas ne sme presenetiti bodo med drugim namenili pozornost tudi opremljanju s sredstvi za osebno in kolektivno zaščito. V lendavski občini se za to že zavzemajo. Civilna zaščita je dokaj dobro opremljena, težave pa so s sredstvi za osebno zaščito. Te dni bodo naredili seznam potrebne opreme in jo naročili, zavedajo pa se, da je vsakdo letos še ne bo dobil, temveč bo to opremljanje trajalo dalj časa. Med akcijo bodo delovne ljudi in občane seznanili s pomenom zaščitnih sredstev in jih, usposabljali za pravilno rabo zaščitnih sredstev. Občinski štab civilne zaščite bo pripravil predavanja tudi v krajevnih skupnostih.
Jani D.
KINOLOŠKO DRUŠTVO V MURSKI SOBOTI
V nedeljo, 1. aprila, je bil ustanovni občni zbor kinološkega društva v Murski Soboti, ki se gaje udeležilo 45 članov. Da je bila ustanovitev društva potrebna, so povedali člani iz Murske Sobote, Ljutomera in Gornje Radgone, posebno še v današnjem času zaradi pomanjkanja, varčevanja in dragega bencina. Tako so se vanj vključili ljubitelji psov, ki so bili dosedaj
objava
Odbojkarska zveža Pomurja Murska Sobota organizira tečaj za odbojkarske sodnike, ki bo predvidoma v mesecu aprilu 1984, zato prosimo vse tiste, ki bi želeli postati odbojkarski sodniki, da se nemudoma prijavijo na naslov Odbojkarska zveza Pomurja Murska Sobota, Mladinska 3, pismeno ali po telefonu. Starost ni omejena. Prijave zbiramo do 11. aprila 1984.
Zato pohitite in se prijavite!!
Odb. zveza Pomurja
včlanjeni v društva v Mariboru, Ljubljani, Lendavi itd. V Ljutomeru pa bo sekcija, ki bo delovala v okviru kinološkega društva Murska Sobota.
Na občnem zboru so člani sprejeli statut in program dela društva. Poseben poudarek bodo dajali strokovnemu izobraževanju članov v dobre in sposobne kino-' loge, športne tekmovalce, vodnike, vzreditelje, sodnike in sodniške pripravnike. Da bi vse to dosegli in imeli lasten strokovni kader, bodo poslali nekatere člane na seminarje in tečaje, ki jih organizira Kinološka zveza Slovenije.
Člani društva pričakujejo, da bodo ,s sodelovanjem in pomočjo družbenopolitičnih in drugih organizacij dobili in uredili prostor z vsemi tehničnimi pripomočki za šolanje in treniranje psov.
Na občnem zboru so izvolili devetčlanski izvršni odbor, katerega bo vodil predsednik Ervin Rat-kai. Izvršni odbor bo področju širjenja kinologije na sploh in za potrebe športa in službe ter organov za notranje zadeve namenil veliko pozornost v obliki sodelovanja pri obrambni vzgoji in organiziranju SLO in DS.
KAKO ZDRAMITI SVETE
uveljavljajo svoje interese na tržišču.
Potemtakem imajo sveti potrošnikov, ki so sestavni del samoupravnih odnosov v krajevnih skupnostih, nadvse pomembne naloge pri spremljanju in obravnavi problematike preskrbe in varstva interesov potrošnikov, lahko pa tudi predlagajo ukrepe za učinkovitejše reševanje problemov in zadovoljevanje potreb občanov. Zdajšnja ocena iz soboške občine ni kaj prida ugodna, saj pravijo, da sveti potrošnikov še vedno niso zaživeli, ker se sestajajo običajno le takrat, če pride do

kakšnih problemov v oskrbi. Tudi akcija socialistične zveze, ki je osnovni politični nosilec aktivnosti za ustanovitev svetov potrošnikov, ni dala željenih rezultatov. Na vprašalnik, s katerim so hoteli dobiti konkretne odgovore o dejavnosti organiziranih potrošnikov v posameznih krajevnih skupnostih soboške občine, so namreč dobili odgovore le iz 14 krajevnih skupnosti. Ali lahko potemtakem sklepamo, da v ostalih krajevnih skupnostih — skupno jih je v občini 42 — sploh nimajo svetov potrošnikov ali pa preprosto nič ne delajo? Ob podatku, da so se sveti potrošnikov v glavnem sestajali le ob svojem ustanavljanju, ponekod pa morda še enkrat ali dvakrat, govori v prid trditvi, daje nji
Dogovor o zakloniščih
Podpisnice samoupravnega sporazuma o sodelovanje na področju civilne zaščite ,.Bratstvo, enotnost in solidarnost”, to so občine Varaždin, Čakovec, Pregrad, Koprivnica, Krapina, Ptuj, Slovenska Bistrica, Maribor, Lendava in Murska Sobota, so na posvetu v Murski Soboti razpravljale o izgradnji zaklonišč in zaklanjanju prebivalstva. Posveta so se udeležili tudi republiška sekretarja za ljudsko obrambo Hrvatske in Slovenije, projektanti, urbanisti, izvajalci in še nekateri drugi. Ugotovljeno je bilo, da zlasti Pomurje zaostaja pri izgradnji zaklonišč. Zato so se dogovorili, da bodo temu vprašanju v prihodnje namenili več pozornosti. V prihodnje naj ne bi več gradili novih objektov brez zaklonišč, ki naj bi imela dvojno namembnost v mirnodobnem času in v vojni. Prav tako so se dogovorili, da bo skrb za vzdrževanje zaklonišč prevzela občinska gasilska zveza.	F. M.
Najuspešnejši na občinsko tekmovanje
Koordinacijski svet zveze socialistične mladine na srednješolskem centru tehniško-pedagoške usmeritve v Murski Soboti je pred kratkim organiziral akcijo obveščanja, oskrbe z gradivom in šolsko tekmovanje »Sampionat znanja« v kvizu Tito—revolucija—miri Prijavilo se je okrog 40 tekmovalcerazdelili so 50 izvodov gradiva, na šolskem tekmovanju pa seje pomerilo 21 učencev. Najuspešnejša je bila učenka tretjega letnika pedagoške usmeritve Zlatka Kardoš,, ki ie zbrala 62 točk, njena sošolka Majda Korpič je zbrala 60, Daija Žižek pa 59 točk. Prejele so pismena priznanja m knjižne nagrade.	- še
r ZLA TOPOROCENCA 1
LIPIČ
Karel LIPIČ, star 82 let in žena Jožefa stara 70 let, sta dočakala 50 let skupnega življenja. Živita v Lukavcih, KS Križevci. V zakonu pa jima je rodilo 9 otrok, 6 sinov in tri hčere, največje veselje babice in dedka pa je sedaj že 15 vnukov.
Zfatoporočno listino in darilo občinnke skupščine Ljutomer jima je izročil predsednik zbora KS občine Ljutomer Alojz JUREŠ	Marija TIVADAR

Obisk sindikalne delegacije
hova aktivnost izredno majhna.
Seveda bi bilo zgrešeno, če bi se zgolj zadovoljili s takšnim stanjem, posebej zato, ker bi aktivni sveti potrošnikov v soboški občini skupno z organizacijami združenega dela proizvodnje in blagovnega prometa v zdajšnjih zaostrenih gospodarskih razmerah lahko bistveno prispevali k stabilizaciji gospodarstva. In kaj storiti za poživitev delovanja svetov potrošnikov? Tu čakajo krajevne konference in občinsko konferenco SZDL v soboški občini zares obsežne naloge. Najprej je treba spodbuditi ustanavljanje svetov potrošnikov povsod tam, kjer še ne obstajajo, nato pa koordinirati delo svetov potrošnikov v občini. Z nenehno skrbijo za usmerjanje vsebine in dopolnitev načinov njihovega delovanja je nujno posebno razmišljati o ponovni ustanovitvi občinske konfe-' renče svetov potrošnikov.
Skupno z vsemi odgovornimi dejavniki v občini pa je treba skrbeti tudi za hitrejše uresničevanje podružbljanja varstva potrošnikov in krepitev vloge samoupravno organiziranih potrošnikov. Nič manjšega pomena nista sprotno in stalno informiranje ter vzgoja potrošnikov, da bi zagotavljali hitrejši dvig kulture potrošnje med delovnimi ljudmi in občani. V soboški občini pa resno razmišljajo tudi o različnih oblikah strokovne pomoči in skrbi za usposabljanje in izobraževanje vodstev organiziranih potrošnikov, kot so seminarji, posveti in
podobno.
Milan Jerše
LENDAVA
PRIPRAVE NA
KONGRES GASILCEV
Približuje se 10. kongres gasilcev Slovenije, nanj pa se skrbno pripravljajo tako v občinskih vodstvih kot gasilskih društvih. V gasilskih društvih bodo poskrbeli, da se bo bolj razvila protipožarnostna kultura občanov. Letos bodo posebno pozornost posvetili tudi izobraževanju in usposabljanju kadra, zlasti še vključevanju mladih v gasilska društva. Ena poglavitnih nalog gasilcev v tem kongresnem letu bo ustanavljanje gasilskih enot v organizacijah združenega dela. Doslej sta v lendavski občini ustanovljeni le dve takšni enoti: v INA-Nafti in Gorenju Varstroj. Pri ustanavljanju gasilskih enot v delovnih organizacijah bo pomagala tudi občinska gasilska zveza in samoupravna interesna skupnost za boj proti požaroni.
Jani D.
Skupščina OGZ Gornja Radgona
PESTER PROGRAM AKTIVNOSTI
Občinska gasilska zveza v Gornji Radgoni, ki vključuje 37 gasilskih društev, od tega 6 industrijskih, je v zadnjem mandatnem obdobju opravila pomembno poslanstvo pri razvoju požarnega varstva v občini. Pritegnili so 308 novih članov, tako da imajo sedaj v radgonski občini 2428 članov gasilske organizacije, od tega 3"3 žensk. Pomembne uspehe so dosegli tudi na področju strokovnega izobraževanja kadrov, čeprav je 343 gasilcev še vedno brez izpita in bodo tudi v prihodnje morali usposabljanju nameniti posebno skrb. Zelo se je izboljšala opremljenost gasilskih enot, skoraj vsa društva v občini pa imajo gasilska vozila in sodobne motorne brizgalne. Uspešno so izvajali preventivne akcije in se vključevali v gasilska tekmovanja. Sicer pa so bili gasilci v radgonski občini dokaj aktivni tudi na drugih področjih v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela.
Na skupščini občinske gasilske zveze v Gornji Radgoni so sprejeli bogat program dela za letošnje leto, ki ga bodo dopolnili s sklepi 10. kongresa slovenskih gasilcev. Tudi v prihodnje bodo posebno skrb namenjali strokovnemu usposabljanju kadrov, imeli letne preglede gasilskih društev, se vključevali v akcije s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter NNNP. Se naprej bodo razvijali občinski gasilski center in sodelovali pri ocenjevanju ogroženosti ter požarnovarnostnih načrtih. Za novega predsednika OGZ je bil ponovna izvoljen Peter Fridau.	_
F. Maučec
NOVI STROKOVNI
KADRI
Občinska gasilska zveza v Murski Soboti je tudi letos pripravila dvomesečni tečaj za častnike in nižje častnike. Tečaj je obiskovalo 65 kandidatov, ki so tudi uspešno opravili sklepne izpite. V času tečaja so si kandidati pridobili potrebno znanje iz gasilskih veščin za strokovno operativno/ delo v gasilskih društvih. Razveseljivo je, da so se tečaja udeležili predvsem mlajši kandidati od 18. do 30. leta starosti, med katerimi so mnogi tudi končali sredrje in višje šole. To pa pomeni, da se komandni kader v gasilskih društvih izboljšuje.
F. M.
STRAN 20
VESTNIK, 5. APRIL 1984
Delegatsko glasilo občine Murska Sobota
Št. 3
Leto IV
5.	april 1984
VSEBINA 3. ŠTEVILKE DELEGATSKEGA VESTNIKA
-	Predsedniki zborov Skupščine občine Murska Sobota sklicujejo seje zborov, dne 18. aprila 1984
-	Analiza gospodarskih gibanj, skupne in splošne porabe ter uresničevanje resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981-1985 v letu 1983
-	Analiza uresničevanja plana zaposlovanja v občini Murska Sobota za leto 1983, ter plan zaposlovanja za leto 1984
- Predsedniki zborov Skupščine občine Murska Sobota sklicujejo
26.	sejo Zbora združenega dela
26.	sejo Zbora krajevnih skupnosti
26.	sejo Družbenopolitičnega zbora
Seje bodo:
v sredo, dne 18. aprila 1984 ob 8. uri
v veliki sejni dvorani skupščine občine Murska Sobota
Predsednik Zbora združenega dela in predsednik Zbora krajevnih skupnosti predlagata naslednji
DNEVNI RED:
1.	Izvolitev in poročila verifikacijskih komisij
2.	Potrditev zapisov:
—	zapis skupnega zasedanja zborov občinske skupščine, z dne 9. marca 1984
—	zapis 25. seje Zbora združenega dela, 25. seje Zbora krajevnih skupnosti in 25. seje Družbenopolitičnega zbora, z dne 23. marca 1984
—	zapis skupnega zasedanja zborov občinske skupščine z dne 23. marca 1984
—	zapis 2. skupne seje zborov občinske skupščine z dne 23. marca 1984
3.	Informacija o delu skupin delegatov, ter Zbora občin in JZbora združenega dela Skupščine SR.Slovenije
4.	Analiza gospodarskih gibanj, skupne in splošne porabe ter uresničevanje resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981—1985 v letu 1983
5.	Analiza uresničevanja plana zaposlovanja v občini Murska Sobota za leto 1983, ter plan zaposlovanja za leto 1984
.	6. Informacija o izvajanju dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983 v občini Murska Sobota
7.	Predlog odloka o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Murska Sobota, ter koristi za razlaščena stavbna zemljišča za posamezna območja v občini Murska Sobota
8.	Predlog odloka o obvezni deratizaciji in dezinsekciji na območju občine Murska Sobota
9.	Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji in delovanju civilne zaščite v občini Murska Sobota
10.	Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v obdobju 1981—1985
11.	Osnutek odloka o zaključnem računu proračuna občine Murska Sobota za leto 1983
12.	Osnutek odloka o službi komunalnega nadzora (to točko obravnava samo Zbor krajevnih skupnosti)
13.	Soglasja k statutom in samoupravnim sporazumom:
— Statut DO Veterinanarske postaje Murska Sobota
— Spremembe statuta Srednje zdravstvene šole
— Samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega skrbstva Murska Sobota
— Samoupravni sporazum o ustanovitvi Kulturne skupnosti Murska Sobota	»
— Statut Kulturne skupnosti Murska Sobota
14.	Delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja
15.	Predlogi, sklepi, mnenja in obvestila.
Delegati DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA bodo obravnavali 2., 3., 4., 5., 6., 9., 14. in 15. točko zgoraj predlaganega dnevnega reda.
Gradivo za obravnavo 4., 5. in-6. točke dnevnega redaje objavljeno v lej številki Delegatskega vestnika.
Gradivo za obravnavo 2., 9.. 10., 11., 12. in 13. točke dnevnega reda je posredovano vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij, delovnim skupnostim, ki vršijo funkcijo delegacij ter delegatom družbenopolitičnega zbora.
Gradivo za obravnavo 7. in 8. točke dnevnega reda je bilo posredovano kot osnutek za seje zborov dne 9. marca oziroma 23. marca 1984. Ker na osnutke odlokov ni podanih dopolnilnih predlogov bosta odloka obravnavana v enakem besedilu.
Informacija k 3. m 14. točki dnevnega reda bo podana na seji.
- Analiza gospodarskih gibanj, skupne in splošne porabe ter uresničevanje resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981-1985 v letu 1983
UVOD
V predloženem gradivu so prikazana gospodarska gibanja ter gibanja skupne in splošne porabe v občini v letu 1983. Podan je tudi pregled izvajanja nalog, ki so bile dogovorjene z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine za leto 1983.
Analiza je izdelana na podlagi podatkov Službe družbenega knjigovodstva, strokovne službe SIS za družbene dejavnosti, Samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino, Narodne banke Slovenije, samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje, Zavoda za statistiko in občinskih upravnih organov.
2 - DELEGATSKI VESTNIK
»
1.	OSNOVNE ZNAČILNOSTI GOSPODARSKIH GIBANJ V LETU 1983
V letu 1983 se je v gospodarstvu občine povečal celotni prihodek za 56 %, porabljena sredstva 57 %, dohodek 51 % in čisti dohodek za 43 % v primerjavi z letom poprej.
V gospodarstvu so bili doseženi naslednji rezultati:
	1982	1983	— v 000 din Indeks občina SRS		
Celotni prihodek	31.298.320	48,727.728	156	147	
Porabljena sredstva	25,281.920	39,672.682	157	149	
Amortiz. po min. stop.	638.415	867.259	136	138	
Dohodek	6,016.363	9,055.002	151 '	143	
Čisti dohodek	4,102.268	5,880.513	143	137	
Bruto osebni dohodki	2,855.879	3,855.736	135	131	
Poslovni sklad	179.723	1,311.539	149	149	
Akumulacija	1,122.305	1,872.950	167	159	
Izguba	62.953	56.867	90	149	
Enako kot v letu 1982 je tudi v lanskem letu dosežena za eno indeksno točko hitrejša rast porabljenih sredstev od rasti celotnega dohodka, kar je imelo za posledico počasnejšo rast dohodka.
Na povečanje porabljenih sredstev je vplivala močna rast nabavne vrednosti blaga za 60 %, surovin in materiala za 54 %, energije pa za 37 % ipd.
Po dejavnostih so bile v letu 1983 dosežene naslednje rasti:
	Celotni prihodek	Porabljena sredstva	Dohodek	rast v % Čisti dohodek
Industrija	50	50	50	45
Kmetijstvo	54	63	71	59
Gozdarstvo	36	34	37	36
Vodno gospodar.	'41	38	48	54
Gradbeništvo	33	30	41	31
Promet in zveze	40	36	43	46
Trgovina	67	68	50	37
Gostin. in turiz.	42	43	39	36
Obrt	39	33	62	40
Komunal, dej. Financ, in dr.	41	49	36	34
posl. štor.	15	41	8	2
Med organizacijami združenega dela najbolj izstopajo z visoko rastjo celotnega prohodka KG Rakičan, TOZD Prašičerveja 97 %, TOZD Poljedelstvo in govedoreja 64 %, in TOZD Tovarna močnih krmil 62 % Zivinorejsko-veterinarski zavod 106 %, Mesna industrija TOZD Klavnica 75 %, SOZ Prekmurka 70 %, Urarstvo 72 % pod občinskim povprečjem pa je bila rast celotnega prihodka v L1V TOZD Oprema in orodja 31 %, Konstruktorju TOZD Grabeništvo 23 %, Graditelj Beltinci 21 %, SOBOTI TOZD Gradbeništvo 23 %, Blisku 30 %, Zvezdi 31 %, Kroju 16 % ter Projektivnem bniroju 15 %.
1	Zelo hitra rast porabljenih sredstev pri nekaterih organizacijah presega rast celotnega prihodka tudi do 26 indeksnih točk kar ima za posledico nizko rast dohodka.
Nizko rast dohodka beležijo zlasti Graditelj Beltinci 1 %, LIV TOZD Oprema in orodja 2 %, Komuna Beltinci 4 %, Projektivni biro 8 % Opekarna Puconci 12 %, Temelj Cankova 20 % in Kroj 25 %.
Za posamezne namene je bil razporejen naslednji obseg sredstev:
1.	Razporej. dohod.
2.	Obvezn. za skupno in spl. porabo — za skupn. porabo — za spl. porabo
3.	Druga obvezo bU od tega:
—	za delov, skupn.
—	za obresti za kred.
4.	Cisti oseb, dohodki in skupna poraba delavcev
—	čisti oseb. doh.
—	skupna por. delav.
5.	Akumulacija
—	amortiz. po višjih stop, od predpis, minimal.
—	materil. osnova dela — rezerve
Struktura
Vrednost v	tisoč din	Ind.	1982	1983
1982^	1983			
6.077.747	9.095.890	150	100,0	100,0
1.322.368	1.777.822	134	21,8	19,6
1.237.453	1.625.034	131	20,4	17,9
84.915	152.788	180	1,4	1,7
1.248.645	2.204.374	177	20,5	24,2
404.913	559.855	138	6,7	6,2
503.609	1.044.348	207	8,3	11,5
2.384.429	3 240.744	136	39,2	35,6
2.087.170	2.798.108	134	34,3	30,8
297.259	442.636	149	4,9	4,8
1.122.305	1.872.950	167	18,5	20,6
109.648	234.054	214	1,8	2,6
870.098	1.300.410	150	14,3	14,3
142.559	338.486	237	2,3	3,7
Iz prikazane razporeditve izhaja, da se še vedno močno povečujejo obveznosti za splošno porabo in obresti za kredite. V delitvi dohodka se je povečal delež obveznosti za splošno porabo za 0,3, obresti za kredite 3,2 in akunalacijo 2,1 procentnih točk, zmanjšal pa se je delež čistih osebnih dohodkov za 3,5, sredstva za skupno porabo za 2,5 in onbveznosti za delovne skupnosti za 0,5 procentnih točk.
Za razširitev in izboljšanje materialne osnove dela so OZD razporedile 2.740 milijonov din ali za 56 % več sredstev kot leta 1982. Kljub ugodnemu povečanju sredstev akumulacije (67 %) so sredstva za reprodukcijo dosegla nižjo rast. Vzrok je v umirjenejši rasti amortizacije po predpisani minimalni stopnji (36 %), katere sredstva so se v preteklih dveh letih zaradi zakonskih sprememb izredno močno povečevala. Amortizacija nad predpisano minimalno stopnjo je v gospodarstvu znašala 234 milijonov dinarjev in je za 114 % višja kot leto poprej.
V letu 1983 beleži gosodarstvo občine določeno izboljšanje posameznih kvalitetnih kazalcev gospodarjenja. Tako se je povečala rentabilnost poslovanja za 5 %, akumulativna sposobnost za 16,4 % in reproduktivna sposobnost 8,6 %. Na delavca je bilo doseženo 657.971 din dohodka, kar je za 47 % več kot leta 1982.'Zaradi hitrejše rasti porabljenih sredstev od rasti celotnega prihodka se je ekonomičnost poslovanja poslabšala za 0,8 %.
Vrednost osnovnih sredstev v letu 1983 je znašala 18.946 milijonov dinarjev in se povečala v primerjavi z letom 1982 za 39 %.
Gospodarstvo občiiTe je v letu 1983 razpolagalo s poslovnimi sredstvi v višini 31.228 milijonov dinarjev, ki so za 46 % višja od predhodnega leta. Struktura virov poslovnih sredstev se je poslabšala, saj se je delež trajnih virov znižal od 44 % na 42 % in dolgoročnih iz 12 % na 10 %, medtem ko se kratkoročni viri sredstev v’zaradi visoke rasti (58 %) povečali udeležbo za 4 procentne točke.
V OZD gospodarstva je bilo prisotnih kreditov v višini 6.036 milij, • din ali za 31 % več kot leta 1982. Povečali so se predvsem kratkoročni krediti za 41 %.
V letu 1983 so v gospodarstvu občine znašale terjatve od kupcev 5.146 milij, din in so višje za 64 % ter obveznosti do dobaviteljev 4.144 milij, din in so višje za 55 % v primerjavi s predhodnim letom.
Ob koncu leta 1983 so OZD izkazovale skupne zaloge v višini 5.941 ' milij. din oz, za 59 % več kot v letu 1982.
Obseg gibanje in struktura zalog je bilo naslednje:
Zaloge 1983		Ind.	Struktura v %	
	v 000 din	1983/82 1982		1983
Zaloge skupaj	5.940.921	159	100	100
— materiali	3.128.716	173 '	48,3	52,7
-- nedok. proizv.	1.223.090	148	22,1	20,6
— gotovi izd. in blago	1 53Š.610	143	28,7	25,9
— zaloge prevz. od proizvaj.	50.395	143	0,9	0,8
V skupnih zalogah so se najbolj povečale zaloge materialov. Po podatkih Samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino in organizacij združenega dela je bil v lanskem letu v občini dosežen izvoz blaga in storitev v vrednosti 2.614 milij. dinarjev ali realno za 12 % več kot v letu 1982.
Okoli 83 % celotnega izvoza odpade na izvoz na konvertibilno področje. Delež konvertibile se zaradi hitrejšega povečevanja izvoza na klirinško področje nadalie zmanišuie.
Največji izvoznik v občini je Tovarna oblačil in perila Mura na katero odpade 64 % celotnega izvoza, druga po velikosti je DO Mesna industrija z okoli 28% deležem, ostale OZD v občini pa so realizirale le okoli 8 % celotnega izvoza.
Posamezne organizacije so v letu 1983 dosegle naslednje povečanje izvoza: Mura 11 %, Mesna industrija 14 %, ZGEP Pomurski tisk 155 %, Platana TOZD Ledava 153 %, DO Zunanja trgovina 83 %, KZ Panonka 102 :, Živinorejsko-veterinarski zavod 670 %, Tovarna mlečnega prahu 60 %, Panonija 9 %, Sobota TOZD Obrtništvo 74 % in LIV TOZD Oprema in orodje Rogašovci 135 %. Za okoli 50 % manjši obseg izvoza je položilo Gozdno in lesno gospodarstvo in za 30 % Agromerkur. Poleg omenjenih organizacij se vključujejo v izvoz v manjšem obsegu še Tekstil TOZD Pletilstvo Prosenjakovci, Konstruktor Gradbeništvo Pomurje in Agroservis.
Izvozniki v občini so v celoti realizirali planiran obseg izvoza po usklajenem planu SISEOT za leto 1983, medtem ko so uvozili za 21 % manj blaga kot je bilo načrtovano. Načrtovani izvoz blaga so presegle naslednje OZD: DO Sobota za 298 %, DO Platana 262 %, ZGEP Pomurski tisk 66 %, DO Mura 29 % in ABC Pomurca DO Zunanja trgovina 23 %-. Načrtovanega obsega pa niso dosegle: Tovarna mlečnega prahu, DO Agromerkur, DO Gozdno in lesno gospodarstvo ter DO Mesna industrija.
V lanskem letu so OZD uvozile blago v,višini 1.109 milionov din ali za 7,3 % več kot leta 1982. Več kot 70 % uvoza sta realizirali DO Mura in DO Mesna industrija. Pretežni del uvoza odpade na repromaterial 66 %, na opremo 24 % in 10 % na uvoz blaga široke potrošnje.
Po podatkih Narodne banke Slovenije je znašal v občini priliv od izvoza blaga ih storitev 2.396 milijonov din ali realno 24 % več. Delež priliva v celotnem prihodku znaša v letu 1983 4,9 %. Priliv od izvoza
STRAN 22 VESTNIK, 5. APRIL 1984
DELEGATSKI VESTNIK - 3
blaga in storitev na konvertibilno področje je porasel za 16 % in predstavlja v strukturi priliva 83 %.
V enakem obdobju se je odliv za uvoz blaga in storitev zmanjšal za 3,5 % in je znašal 821.953.000 din.
Priliv od izvoza blaga in storitev je bil za 2,91 krat večji od odliva. Pokritost se je izboljšala za 64,7 indeksnih točk.
Leto 1983 je zaključilo z izgubo 5 organizacij združenega dela. Celotna izguba v občini je znašala 56,867.000 din in je za 10 % manjša kot leta 1982, 53 % celotne izgube odpade na DO Mesna industrija, ki je glede na leto 1982 zmanjšala izgubo za 9 %. Izkazujeta jo dve temeljni organizaciji in sicer TOZD Klavnica v višini 19.682.000 din (18 % manj) ter TOZD Predelava mesa 10.230.000 din (13 % več). Z izgubo sta poslovali še DES TOZD Elektro Murska Sobota v višini 14.275.000 din (24 % manj) in Konstruktor TOZD Opekarna Puconci 3.438.000 din (16 % manj). V letu 1983 se je z izgubo na novo pojavila L1V TOZD Oprema in orodja Rogašovci v višini 9.242.000 din.
Osnovi vzroki za izgube v organizacijah združenega dela gospodarstva so:
V Mesni industriji predvsem cenovno nesorazmerje med cenami mesa in mesnimi izdelki, visoka rast vseh vrst stroškov ter obveznosti za anuitete in obresti.
V DES TOZD Elektro Murska Sobota nizka realizacija letnega plana elektroenergetske bilance za leto 1983 in visoka rast vseh vrst stroškov.
V TOZD Opekarna Puconci disparitete med cenami gotovih izdelkov in cenami energije, zastarelost in iztrošenost opreme ter visoki proizvodni stroški na enoto proizvoda.
V LIV TOZD Oprema in orodja hitra rast cen repromateriala in počasnejša rast cen njihovih proizvodov ter naraščanje obresti in obveznosti za anuitete za novo halo.
Vse izgube razen v Opekarni Puconci so bile z zaključnim računom 1983 pokrite.
V gospodarstvu občine je bila dosežena industrijska proizvodnja v višini 13.464 milijonov din in' se je realno povečala za 3,1 % (v SRS 37 %) v primerjavi z letom 1982. V živilsko predelovalni industriji, ki predstavlja polovico celotne vrednosti proizvodnje, se je proizvodnja povečala le za 1,1 *7o, v tekstilni industriji, katere delež v skupni proizvodnji je 32 % pa za 2,7 %. Delež kovinsko-predelovalne industrije predstavlja v skupni vrednosti 8 %, proizvodnja pa se je povečala za 9,4 %. Vrednost proizvodnje grafične industrije se je povečala za 4 %, lesne industrije 21 %, kemično-predelovalne industrije 14 %, industrije gradbenega materiala predstavlja 13 % in nekovinske industrije 0,1 %.
Na področju kmetijstva zastavljene naloge niso bile v celoti realizirane, zaradi slabih vremenskih razmer (suše). V rastlinski proizvodnji je v letu 1983 dosežen naslednji obseg proizvodnje posameznih poljščin:
	Dosežena proizvodnja		— v tonah Ind.
	1982	1983	
KG Rakičan			
pšenica	5.073	3.656	72
- koruza zrno	9.461	7.892	83
— sladkorna pesa KZ Panonka	21.449	17.604	82
-- pšenica	27.935	23.397	84
koruza zrno	39.249	25.579	65
sladkorna pesa	17.060	13.715	80
Sušno leto je zelo vplivalo na rastlinsko proizvodnjo. Najbolj so bili prizadeti posevki koruze in sladkorne pese. Precejšen izpad v proizvodnji sladkorne pese je bil zaradi slabega vznika, ki je posledica suše. Vsled tega so v KG Rakičan morali nekaj površin preorati. V KZ Panonki kooperanti niso zaščitili vseh predvidenih površin, zato je proizvodnja sladkorne pese uidi v zasebnem sektorju nižja od načrtovane.
Prav tako je suša zmanjšala pridelek koruze približno za 30 %, precej površin pod koruzo /a zi no sc je siliralo. Izpad pridelka koruze se bo odražal v živinorejski krmski bilanci oz. pri reji živine. Pridelek pšenice je bil povprečen.
V živalski proizvodnji so organizacije dosegle naslednjo proizvodnjo in odkup:
Proizvodnja	Prodaja—Odkup
_______________ 1982	1983 Indeks 1982	1983 Indeks
KG Rakičan — goveda v t	2.161	2.075	96	1.466	1.449	99
— prašiči v t	8.886	10.058	113	7.080	8.797	124
— mleko v 000 I KZ Panonka	410	347	85	401	338	84
— goveda v t	6.150	5.730	93	4.820	5.122	106
— prašiči v t	5.900	6.360	108	2.637	2.647	100
— mleko v 000 I	42.000	44.100	105	25.644	27.326	106
Ocenjuje se.	da je bila planirana živalska proizvodnja v					KG
Rakičan dosežena.	Razlika	med proizvodnjo		in prodajo je bila		na-
menjena za povečanje staleža osnovne črede govedi in prašičev.
Nekaj mleka je bilo porabljeno pri pitanju telet.
Pri KZ Panonki je bil odkup skoraj za polovico nižji od proizvodnje. Načrtovana tržna proizvodnja živine je dosežena, vendar
pa je bilo zaradi velikih razlik v odkupnih cenah precej. živine' prodano izven občinskih meja. Poleg tega gre pri prašičih velik del proizvodnje za domači zakol.
Zaradi slabih vremenskih razmer, zlasti dolgotrajne suše se je v letu 1983 kmetijska proizvodnja zmanjšala za 2 %. Vrednost rastlinske proizvodnje se je realno znižala za okoli 20 %, v živinorejski proizvodnji pa se beleži 3,2 % rast glede na leto 1982. Ker je bila rastlinska proizvodnja -.v letu 1982 izredno dobra, primerjava proizvodnje leta 1983 s predhodnim letom ne daje realne slike. Ob primerjavi kmetijske proizvodnje s povprečno letino, bi po oceni v letu 1983 vrednost rastlinske proizvodnje zaradi že znanih razlogov upadla le za okoli 7 %, medtem ko bi skupna kmetijska proizvodnja porasla realno za 1,4 %.
Po podatkih statistike je bilo v letu 1983 v občini v povprečju skupno zaposlenih 18.328 delavcev, oz. 2,0 % (SRS 0,8 %) več kot v letu 1982. Od tega v gospodarstvu 15.065 delavcev ali 1,8 % (v SRS 0,7 %) več in v negospodarstvu 3.263 delavcev oz. 2,8 % in (v SRS 1,6 %) več kot leto prej.
Hitreje od povprečja v občini se je povečalo število zaposlenih v obrtni dejavnosti 7,8 %, kmetijstvu 6,9 %, gostinstvu in turizmu 6,4 %, komunali 5,9 %, zdravstvu in socialnem varstvu 4,7 %, finančnih tehničnih in poslovnih storitvah 3,4 % ter v industriji za 2,7 %. Zmanjšanje števila zaposlenih beležimo v gradbeništvu za 3,6 %, vodnem gospodarstvu 3,1 % ter v družbenopolitičnih skupnostih in organizacijah za 0,6 %.
Ob prisotni rasti zaposlovanja v občini ter zaostrenih pogojih gospodarjenja in manjši investicijski aktivnosti se število iskalcev zaposlitve nadalje povečuje. Na skupnosti za zaposlovanje je bilo ob koncu leta 1983 prijavljenih 1.338 iskalcev zaposlitve, kar je za 14,9 % več kot pred letom dni.
Povprečni mesečni čisti osebni dohodek na zaposlenega v občini je znašal 16.918 din in se je povečal za 27,8 % v primerjavi z letom 1982 (v SRS 18.259 din, rast 27,1 %). V gospodarstvu občine je bil dosežen 16.526 din ali 29,5 % več (SRS 17.957 din, 27,9 %) in v negospodarstvu 18.735 din ali 21,4 % več kot povprečno v letu 1982 (SRS 19.864 din oz. 23,3 % več).
V letu 1983 je bilo za investicije v osnovna sredstva izplačano skupno 2.425 milijonov dinarjev ali za 43 % več kot v predhodnem letu.
Po posameznih področjih je bil za investicije porabljen naslednji obseg sredstev:	_ v OOO din
>	1 9 8 2	1 9 8 3 Indeks
vrednost strukt. vrednost strukt.
______________________________83/82
SKUPAJ INVESTICIJE	1,696.936	100	2,425.402 .	100	143
1. Gospodarstvo	1,495.241	88,1	2,159.853	89,1	144
— industrija	371.806	21,9	590.192	24,3	159
— kmetijstvo	179.648	10,6	351.623	14,5	196
— gozdarstvo	6.659	0,4	11.271	0,5	169
— vodno gosp.	44.211	2,6	149.340	6,2	338
— gradbeništvo	118.520	7,0	63.753	2,6	54
— promet in zveze	145.518	8,6	175.979	7,3	121
— trgovina	21.582	1,3	75.866	3,1	352
— gost, in turiz.	183.454	10,8	52.250	2,2	28
— obrt	16.311	0,9	17.469	0,7	107
— stan. kom. dej.	405.343	23,9	' 670.720	27,6	165
— fin. teh. in posl.					
storitve	2.189	0,1	1.390	0,1	63
2. Negospodarstvo	201.695	11,9	265.549	10,9	132
— izobr. znan. kult.	56.543	3,3	50.702	2,1	90
— zdrav, in social.					
varstvo	123.780	7,3	194.627	8,0	157
- DPS, SIS in DPO	21.372	1,3	20.220	0,8	95
Za investicije v gospodarstvu je bilo porabljeno 2.160 milijonov dinarjev ali za 44,4 % več, v negospodarstvu 265 milijonov dinarjev oz. za 31,7 % več. Investicije so se najbolj povečale v vodnem gospodarstvu za 238 %, predvsem za financiranje regulacij in melioracij. Investicije so naraščale zlasti v industriji za 59 %, v kmetijstvu za 96 % in v trgovini za 252 %.
Industrijska vlaganja so bila financirana iz naslednjih virov:
— v 000 din
1982	1983	Indeks
Viri sredstev	vrednost	%	vrednost	%	83/82
Skupaj	1,696.936	100	2,425.402	100	143
— sredstva OZD in					
SIS mat. proizv.	740.440	43,6	1,227.906	50,6	166
— krediti bank	' 669.250	39,4	670.846	27.7	100
— plasmaji preko					
bank	28.100	1,7	118.461	4.9	422
— OZD, SIS družb.					
dejav. in KS	245.557	14,5	392.723	16,2	160
— druga sredstva	13.589	0,8	15.466	0,6	114
4 - DELEGATSKI VESTNIK
V	skladu z načrtovano investicijsko politiko se v strukturi virov financiranja krepi delež lastnih sredstev in združevanje, udeležba kreditov pa upada.
Od resolucijsko načrtovanih investicij v občini Murska Sobota so OZD v letu 1983 realizirale oz. pristopile k naslednjim investicijam:
LIV Postojna TOZD Oprema in orodja Rogašovci je razširila in opremila proizvodne prostore.
Tovarna dušika Ruše TOZD Proizvodnja kremenčevih peskov Puconci je pričela z gradnjo obrata za proizvodnjo mas in razširitvijo transformatorske postaje ter izvedla pripravljalna dela za aktiviranje novega odkopa rudnine v Kuštanovcih.
Mura Tovarna oblačil.in perila je pričela s pripravami za izgradnjo skupnega skladišča surovin; nabavila opremo za AOP ter vlagala v trgovsko mrežo.
Rašica TOZD Beltinka je izvedla pripravljalna dela za I. fazo gradnje proizvodnih prostorov.
V	Tekstilu TOZD Pletilstvo Prosenjakovci poteka investicija v širitev proizvodnje netkanih tekstilnih izdelkov.
ZGEP Pomurski tisk je dopolnil opremo za avtomatsko obdelavo podatkov, TOZD-a Tiskarna in Kartonaža pa sta dogradila proizvodne p ostore ter nabavila ustrezno opremo in ofset stroje.
Mesna industrija je pristopila h gradnji objekta za potrebe predelave, investirala v opremo za proizvodnjo kompdnentnih jedi, trajne in poltraj-ne konzerve ter izvedla pripravljalna dela za rekonstrukcijo kafilerije.
Agromerkur TOZD Perutninskega mesa je pristopil k rekonstrukciji klavnice.
KZ Panonka je uredila deponijo pese v Lipovcih ter vlagala v naložbe zasebnega sektorja. Pričela je z melioracijami levega brega Ledave na površini 693 ha in v Berkovcih 150 ha ter komasirala 174 ha površin.
KG Rakičan je odkupilo 170 ha zemljišč, izvaja melioracije na 600 ha zemljišč, pristopilo je h gradnji nove mešalnice krmil in govejih hlevov ter obnovilo vinograde in šjadovnjake.
Gozdno in lesno gospodarstvo je vlagalo v pogozdovanje in nabavilo potrebno mehanizacijo.
Fazan Beltinci je obnovil grajene prostore za vzrejo divjadi. S DO SOBOTA je povečala površine v TOZD Vrtnarstvo, investirala v mehansko delavnico ter nabavila novo strojno opremo in specialna transportna vozila.
CERTUS TOZD Avtobusni promet je nabavil 5 novih avtobusov,
ABC Pomurka DO Zunanja trgovina izvaja rekonstrukcijo obrata za razsekovanje divjačine v temeljni organizaciji DO Mesne industrije v Lendavi.
Veletrgovina Potrošnik je zgradila novo samopostrežno trgovino v Gederovcih in samopostrežno trgovino na Lendavski ulici, adaptirala Blagovnico v Murski Soboti.
Ni se še pristopilo k izvajanju naslednjih načtovanih investicij:
—	Mura: izgradnja skupne prikrojevalnice z avtomatskim krojenjem.
—	KZ Panonka: ureditev skladišča v Gančanih in industrijskega tira v Lipovcih,
—	KG Rakičan: namakanje 195 ha površin,
—	GLG: rekonstrukcija žage v Mačkovcih,
—	Veletrgovina Potrošnik: odkup zemljišča in priprava dokumentacije za gradnjo trgovine v Rogašovcih,
—	Agroservis: gradnja hale za tehnične preglede.
V	večini primerov ni prišlo do izvedbe navedenih investicij zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, neustrezno in nepravočasno dopolnjevane projektne dokumentacije ter zapletov pri urejanju zemljiško-lastninskih odnosov. Nekatere investicije so prenešene v leto 1984 oz. v kasnejše obdobje.
Na področju gospodarske infrastrukture so bile realizirane naslednje investicije:
Pri izvajanju modernizacije ceste je bila položena asfaltna prevleka na cesti Šalovci—Cepinci v dolžini 2 km. V komunalni dejavnosti je bila dokončana gradnja L faze severnega kanalskega kolektorja v dolžini 725 m, začela so se dela na ureditvi križišča Gregorčičeve in Lendavske ulice, končana je ureditev Bakovske ulice ter dokončana izvedba hidravličnih izračunov za zgrajene kanalizacije v mestu Murska Sobota.
Mladina je s svojim prostovoljnim delom v okviru akcije Goričko 83 sodelovala pri urejanju cestišča na odseku Salovci—Dolenci v dolžini 4 km.
Od resolucijsko načrtovanih nalog ni bilo urejeno cestišče na odseku Sebeborci—Andrejci—Ivanovci ter dograjen raziskovalni vodnjak za vo-dooskrbo mesta Murska Sobota zaradi pomanjkanja finančnih sredstev.
Za potrebe stanovanjske gradnje se je pridobilo zemljišče na Lendavski — sever ter za gradnjo zaklonišča na Mojstrski ulici.
V letu 1983 je bila dokončana gradnja 89 stanovanj, od tega 65 stanovanj na Lendavski cesti in 24 na cesti St. Rozmana — Cvetkova. Pričela pa se je gradnja 58 stanovanj in sicer 50 na Mojstrski ulici in 8 v G. Pe-trovcih. Od predvidenega obsega izgradnje stanovanj za leto 1983 se ni pričela gradnja 106 stanovanj Lendavska — sever in gradnja stanovanj v Rogašovcih zaradi nepravočasno'pripravljene lokacijsko-tehnične in projektne dokumentacije.
Na območju občine je bila v letu 1983 opravljena regulacija Ledave z ureditvijo nasipa v odseku Rakičan—Ivanci in urejeni nekateri pritoki Ledave kot Marijanski potok, Logojca in Brezovski potok. Zaradi nepra
vočasno urejene dokumentacije za regulacijo Kučnice v odseku Cankova—Fikšinci v Gerlincih se je investicija podaljšala v letošnje leto.
DO za PTT promet je razširila GATC v M. Soboti in položila koaksialni kabel na relaciji M. Sobota—Radenci. K ureditvi ATC v Moravcih se ni pristopilo zaradi nepravočasno urejenega prenosa lastništva.
Elektro Maribor TOZD Elektro Murska Sobota je vlagala v elek-trodistribucijske objekte in opremo.
V letu 1983 je bil za izgradnjo plinovoda na relaciji Križevci—Murska Sobota izdelan investicijski program.
Na področju negospodarstva je bila pri osnovni šoli Puconci zgrajena telovadnica, pristopilo se je h gradnji osnovne šole Dolenci in se nadaljevalo z izgradnjo kirurškega bloka bolnišnice v Rakičanu.
2.	SKUPNA PORABA SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
Prihodki
Celotni prihodki vseh samoupravnih interesnih skupnostjjdružbenih dejavnosti v občini so v letu 1983 znašali 1,376.811.000 din in so se glede na predhodno leto povečali za 23,6 %.
V skupnosti otroškega varstva so skupni prihodki porasli za 12 %, izobraževalni skupnosti 24,7 %, kulturni skupnosti 11 %, telesnokulturni skupnosti 24 %, skupnosti socialnega skrbstva 18 %, zdravstveni skupnosti 28 % in v skupnosti za zaposlovanje 27 %, v raziskovalni skupnosti pa so bili nižji in sicer za 11 %.
Med celotnimi prihodki so znašala sredstva za dejavnost 1,304.886.000 din in so porasla za 24 %, za vzajemnost 10,007.000 din, kar je 46 % več ter za investicije 61,918.000 din ali 12 % več kot v letu 1982.
V okviru sredstev za dejavnost so se sredstva za osnovno dejavnost povečala za 30 %, iz solidarnosti za 15 % ter iz ostalih virov za 13 %, med ko so bili prihodki za denarne pomoči manjši za 10 %.
Podroben pregled prihodkov po posameznih SIS prikazuje naslednja tabela:
— v 000 din
Realiz	Realiz. Indeks
1982	1983	1983/82
PRIHODKI			
1. Skupnost otroškega varstva	185.365	207.758	112
2. Izobraževalna skupnost	276.185	344.496	125
3. Kulturna skupnost	18.214	20.168	111
4. Telesnokulturna skupnost	12.947	16.104	124
5. Skupnost socialnega skrbstva	52.631	62.428	119
6. Zdravstvena skupnost	549.896	704.079	12S
7. Skupnost za zaposlovanje	14.204	18.005	127
8. Raziskovalna skupnost	4.241	3.773	89
SKUPAJ PRIHODKI:	1,113.683	1,376.811	123,6
Odhodki
Celotni odhodki SIS v občini so znašali 1,354.729.000.— din in so za 23 % večji od odhodkov v letu 1982. Med celotnimi odhodki so se sredstva za dejavnost povečala za 23,5 %, vzajemnost 48,5 % in za investicije 11,8 Vo.
V skupnosti otroškega varstva so odhodki višji za 12 %, izobraževalni skupnosti 21 %, kulturni okrog 13 %, telesnokulturni skupnosti 25 %, skupnosti socialnega skrbstva 20 %, zdravstveni skupnosti 28 %, skupnosti za zaposlovanje 27 %, v raziskovalni skupnosti pa so odhodki za 19 % nižji od odhodkov v letu 1982.
Glede na planiran obseg sredstev za leto 1983 so bili odhodki realizirani 100 %.
Po posameznih SIS je bilo gibanje odhodkov naslednje:
		v 000 din	
	Realiz.	Realiz	Indeks
	1982	1983	1983/82
ODHODKI			
1. Skupnost otroškega varstva	175.900	197.915	112
2. Izobraževalna skupnost	276.659	335.386	121
3. Kulturna skupnost	17.906	20.168	113
4. Telesnokulturna skupnost	12.882	16.084	125
5. Skupnost socialnega skrbstva	51.000	60.986	120
6. Zdravstvena skupnost	549.778	704.079	- 128
7. Skupnost za zaposlovanje	13.523	17.168	127
8. Raziskovalna skupnost	3.637	2.943	81
SKUPAJ ODHODKI:	1,101.285	1,354.729	123
3.	PORABA NA PODROČJU SIS MATERIALNE PROIZVODNJE
Prihodki
Skupni prihodki v samoupravnih interesnih skupnostih s področja gospodarstva so v letu 1983 znašali 542,256.000 din in so bili za 41 % višji od prihodkov v predhodnem letu. Najbolj in sicer za 75 % s0 prihodki
STRAN 24 VESTNIK, 5. APRIL 1984
DELEGATSKI VESTNIK - 5
porasli v skupnosti za pospeševanje kmetijstva, v skupnosti za PTT promet za 51 %, stanovanjski skupnosti 45 % in v vodni skupnosti za 41 %, v cestnokomunalni skupnosti so prihodki višji za 30 %, skupnosti za varstvo pred požarom 31 %, skupnosti za gozdarstvo 14 % in kmetijski zemljiški skupnosti le 1 %.
	— v 000 din			
PRIHODKI	1982	1983	Strukt. v % Indeks	
1. Območna SIS za PTT promet	8.370	12.653	23	151
2. Območna vodna skupn. MURA	23.980	33.879	6,2	141
3. SIS za gozdarstvo	189	216	0,1	114
4. Kmetijska zemljiška skupnost	11.483	11.563	2,1	101
5. Skupnost za pospeš. kmetij.	17.748	31.033	5,7	175
6. SIS za cestno-komunal. dej.	104.743	136.368	25,2	130
7. Samouprav, stanovanj, skupn.	205.973	299.333	55,2	145
8. Skupnost za varstvo pred pož.	13.174	17.211	3,2	131
SKUPAJ:	385.660	( 542.256	100,0	141
ODHODKI
Leta 1983 so imele samoupravne interesne skupnosti 578,125.000 din odhodkov, kar je v primerjavi z letom prej več za 42 %. Najbolj so porasli odhodki v Skupnosti za pospeševanje kmetijstva 69 %. Odhodki stanovanjske skupnosti so višji za 45 % v okviru katerih je močen porast sredstev za posojila za. nakup stanovanj in individualno.gradnjo ter v kratkoročnem kreditiranju družbeno usmerjene stanovanjske gradnje,, v cestno-komunalni skupnosti so odhodki višji za . 44 % enako v vodni skupnosti, v skupnosti za varstvo pred požarom pa so porasli za 42 %. Za 3 % so odhodki nižji v SIS za gozdarstvo in zemljiški skupnosti ter za 19 % v skupnosti za PTT prom-t.
ODHODKI	1982	’	— v 1983	000 din Indeks
1. Območna SIS za PTT promet	15.362	12.451	81
2. Območna vodna skup. MURA	51.878	74.611	144
3. SIS za gozdarstvo	•	187	181	97
4. Kmetijska zemlj. skupnost	10.250	9.928	97
5. Skupnost za posp. kmetijstva	15.864	26.758	169
6. SIS za cestno-kom. dejavnost	95.470	137.761	144
7. Samouprav, stanovanj, skupn.	205.973	299.333	145
8. Skupn. za varstvo pred požar.	12.039	17.102	142
SKUPAJ:	407.023	578.125	142
4.	SPLOŠNA PORABA
Skupni prihodki na področju splošne porabe so v letu 1983 znašali 232,823.000 din in so se glede na leto poprej povečali za 4 %. Na nižjo rast prihodkov je vplival prenos prometnega davka od prometa proizvodov v republiški proračun.
STRAN 25 VESTNIK. 5. APRIL 1984
Priliv sredstev po posameznih virih je bil naslednji:
— v 000 din			
	Realiz. 1982	Realiz. 1983	Indeks 1983/82
1. Davek iz OD in na dohodek	69.959	88.959	127
2. Prometni davek, davki na			
premoženje in na dohodek	112.726	84.645	75
od premoženja			
3. Takse	18.106	26.639	147
4. Prihodki po poseb. predpis.	11.054	12.732	115
5. Prihodki uprav, organov	11.399	17.134	150
6. Drugi prihodki	20	2.714	—
SKUPAJ:	223.264	232.823	104
Za splošne družbene potrebe je bilo porabljenih 195,730.000 din ali 17,3 % več kot v letu 1982. Na porast odhodkov za dejavnost organov DPS za 20 % so vplivala predvsem izplačila za osebne dohodke v upravnih, pravosodnih in inšpekcijskih organih. V okviru sredstev za komunalno dejavnost je bla v letu 1983 sofinancirana izvedba MDA Goričko.
Iz tekoče proračunske rezerve je bil največji del sredstev namenjen za ureditev zemljiške knjige na sodišču, kar je vplivalo na porast odhodkov za 162 %.
* Odliv sredstev je bil naslednji: •	— v 000 din		
	Realiz. 1982	Realiz. 1983	Indeks 1983/82
I. ODHODKI SPLOŠNE PORABE			
1. Dejavnost organov DPS	122.256	146.464	120
2. Ljudska obramba	13.705	15.244	111
3. Dejavnost DPO in društev	13t434	15.607	116
4. Negospodarske investicije	3.030	1.981	65
5. Socialno skrbstvo	1.430	1.600	112
6. Zdravstveno varstvo	156	193	124
7. Komunalna dejavnost	1.615	2.078	129
8. Dejavnost KS	6.320	6.825	108
9. Gospodarski posegi	2.011	2.241	111
10. Tekoča proračun, rezerva	572	1.499	262
11. Rezervni sklad	2.232	1.998	90
SKUPAJ: I.	166.761	195.730	117
II. ODHODKI IZVEN SPLOŠNE PORABE			
1. Odstopljeni prihodki	12.062	18.595	154
2. Presežek	44.441	18.498	42
SKUPAJ: 1. + 11.	223.264	232.823	104
S spremembami dogovora o splošni porabi v občinah SR Slovenije je bila prvotno načrtovana rast splošne porabe za leto 1983 10,7 % povečana na 14,7 %'. Zaradi višjih lastnih prihodkov upravnih organov, katerih poraba po dogovoru o omejevanju splošne porabe v občinah SRS ni omejena, so odhodki v, primerjavi z letom 1982 višji za 17,3 %.
5.	URESNIČEVANJE RESOLUCIJE O POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE V LETU 1983
Z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine Murska Sobota za leto 1983 smo načrtovali rast družbenega proizvoda 2,5 %, industrijske proizvodnje 2,4 %, kmetijske proizvodnje 4 %, izvoza 10 %,-zaposlovanja 2 %, pdroduktivnost 0,5—1 %, sredstev splošne porabe nominalno za 10,7 % ter skupne porabe za 50 % počasneje in osebnih dohodkov ža 35 % počasneje od rasti dohodka.
Po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko so v letu 1983 porasle cene na drobno za 40,4 %, življenjski stroški za 40,3 %, hitreje pa so porasle v primerjavi z letom 1982 zlasti cene kmetijskim proizovodom in sicer za 47,6 %.	*
Glede na dosežena nominalna gibanja in rasti cen očenjujejemo, da so bila v letu 1983 v občini dosežena naslednja realna gibanja: družbeni proizvod okoli 4 %, industrijska proizvodnja 3,1 %, kmetijska proizvodnja —2, izvoz 12 .%, zaposlenost 2 %, produktivnost dela izračunana na realno rast družbenega proizvoda okoli 2 %.
Realni osebni dohodki na zaposlenega so se v občini kot celoti znižali za 9 % v gospodarstvu 7,7 % in v negospodarstvu za 13,5 %.
Gospodarstvo občine je v letu 1983 razporedilo za 35 % več sredstev kot leto poprej.
Glede na 51 % dosežene rast dohodka in resolucijsko določilo o 35 % zaostajanju rasti OD za rastjo dohodka bi gospodarstvo kot celota lahko povečalo osebne dohodke v masi največ za 32,50 %. Osnova za rast osebnih dohodkov je po dogovoru izboljšanje kvalitetnih kazalcev gospodarjenja. Na osnovi doseženih izboljšanih kazalcev gospodarjenja in izvoza na konvertibilno področje, bi gospodarstvo lahko sredštva za OD povečalo v globalu za 31,43 %.
Sredstva za osebne dohodke so v negospodarstvu porasla za 29 %.
Iz prikazanih gibanj izhaja, da so OZD gospospodarstva za osebne dohodke razporedila več sredstev, kot je bilo možno na dosežene izboljšane kvalitetne kazalce gospodarjenja oz, glede na določila dogovora. Rast OD je v negospodarstvu usklajena z dogovorom.
Sredstva skupne porabe SIS družbenih dejavnosti so se povečala za 23 %, splošne porabe pa za 17,3 %. Gibanja so v skladu z resolucijo oz: spremembami dogovora o omejevanju splošne porabe v občinah SR Slovenije.
Večina sprejetih nalog in ukrepov za uresničevanj^resolucije s katerimi smo v letnem planskem dokumentu podrobneje opredelili ih izpostavili določene naloge, je bila v letu 1983 uresničena. Izvajala seje rešolucijska usmeritev o krepitvi materialne osnove dela, ki se kaže v povečanju deleža sredstev akumulacije v dohodku ter ukrepi in naloge varčevanja s surovinami, reprodukcijskimi materiali in energijo kar je vplivalo na nižjo rast tovrstnih stroškov od rasti porabljenih sredstev.
Ugodno lahko ocenimo tudi uresničevanje stabilizacijskih ukrepom na področju družbenih dejavnosti, kjer so bili ponovno preverjeni in skrčeni nekateri programi.
V skladu z zastavljeno nalogo po resoluciji je bila ustanovljena Medobčinska energetska skupnost Podravje-Pomurj'e.
Povezovanja na področju gradbeništva so še v teku. Vodene so bije aktivnosti za ustanovitev SIS za preskrbo, vendar do ustanovitve ni prišlo, ker se je na skupščini občine ocenilo, da v občini ni posebno večjih težav pri1 preskrbi. Ni se pristopilo k izdelavi agrokarte. Opravljeno je bilo več'

6 - DELEGATSKI VESTNIK
6. IS bo tekoče spremljal gospodarska gibanja ter gibanja skupne in splošne porabe'glede na resolucijska določila za leto 1984 in o tem tekoče obveščal občinsko skupščino.
razgovorov z OZD v občini za financiranje razvojnih programov, ki pa se počasi odločajo za združitev sredstev za financiranje. Tako v lanskem letu še ni prišlo do konkretnega združevanja, prvi rezultati na tem področju pa naj bi bili doseženi v letošnjem letu..	*
V letu 1983 so bila v gospodarjenju prisotna naslednja negativna gibanja: hitrejša rast porabljenih stroškov od rasti celotnega prihodka in s tem poslabšanje ekonomičnosti poslovanja, pomanjkanja sredstev za obratna sredstva in likvidnostne težave, porast kratkoročnih kreditov za obratna sredstva, močno povečanje obresti za kredite, naraščanje obveznosti za splošno porabo ter težave v oskrbi s surovinami, repromateriali in rezervnimi deli. Izredno močno so naraščale cene, ki so dosežene pozitivne finančne rezultate dokaj razvrednotile. Velik je bil vpliv cen tudi na rast življenjskih stroškov in tudi ob hitrejši rasti osebnih dohodkov glede na določila dogovora so ti realno upadli.
UGOTOVITVE IN STALIŠČA O GOSPODARSKIH GIBANJIH. SKUPNI IN SPLOŠNI PORABI TER URESNIČEVANJU RESOLUCIJE O POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE MURSKA SOBOTA ZA OBDOBJE 1981—1985 V LETU 1983
- Analiza uresničevanja plana zaposlovanja v občini Murska Sobota za leto 1983, ter plan zaposlovanja za leto 1984
I. ANALIZA URESNIČEVANJA PLANA ZAPOSLOVANJA V OBČINI MURSKA SOBOTA ZA LETO 1983
1.	Uvod
Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota je na seji dne 20. marca 1984 razpravljal o gospodarskih gibanjih, skupni in splošni porabi ter uresničevanju resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981—1985 v letu 1983 in
ugotovil:'
V letu 1983 so bili v občini Murska Sobota kot celoti doseženi razmeroma ugodni poslovni rezultati. Visoko rast finančnih kazalcev izkazujejo zlasti OZD s področja kmetijstva medtem, ko so gospodarska gibanja v gozdarstvu, gradbeništvu, komunalni dejavnosti in poslovnih storitvah zaskrbljujoča.
Pozitivni premiki so bili doseženi v delitvi dohodka, kjer seje povečal delež akumulacije in zmanjšale obveznosti za skupno porabo.
Prizadevanja organizacij za povečanje izvoza se kažejo v preseganju resolucijsko načrtovane rasti.
Dosežena je bila načrtovana rast industrijske proizvodnje, ki pa je nekoliko nižja od republiškega povprečja.
Obseg zalog se v gospodarstvu povečuje vzporedno z naraščanjem cen, nekoliko hitreje pa rastejo zaloge surovin in repromaterialov.
Zaradi težav pri zagotavljanju surovin, repromaterialov in rezervnih delov je v nekaterih organizacijah prihajalo do motenj v proizvodnji, kar je vplivalo tudi na večji obseg nedokončane proizvodnje.
Tudi v letu 1983 je v gospodarstvu občine prišlo do hitrejše rasti porabljenih sredstev od rasti celotnega prihodka.
Obseg izgub je v letu 1983 nekoliko manjši od predhodnega leta, vendar ni bistvenih premikov pri odpravi vzrokov izgub. Ob zaključnih računih so bile vse izgube pokrite razen v eni organizaciji, kjer je izguba manjšega obsega.
V strukturi delitve dohodka se je zlasti povečal delež za obresti za kredite in obveznosti za splošno porabo.
Zaskrbljujoč je tudi padec kmetijske proizvodnje, ki zaradi slabih vremenskih razmer v rastlinski proizvodnji ni dosegla načrtovanega obsega.
Vrednost investicijskih vlaganj se je v lanskem letu povečala nominalno za 43 %. Ob tem izvršni svet ugotavlja, da precej organizacij ni pristopilo k izvajanju načrtovanih naložb.
Z resolucijo predvidena gibanja za leto 1983 so skoraj v celoti uresničena in so nad povprečjem gospodarskih gibanj v SR Sloveniji.
Na podlagi ugotovitev iz analize in razprave je Izvršni svet sprejel naslednja
stališča:
1.	Vse organizacije združenega dela, ki v letu 1983 niso dosegle povprečnih rezultatov gospodarstva občine, morajo pismeno obrazložiti vzroke odstopanj in poročati Izvršnemu svetu Skupščine občine o izvajanju ukrepov za doseganje boljših poslovnih rezultatov.
2.	OZD, pri katerih so prisotne likvidnostne težave naj izdelajo bilanco dinarskih in deviznih sredstev ter sproti obveščajo IS občine o problemih s katerimi se srečujejo ob razreševanju likvidnostnih težav.
3.	Podrobno je potrebno analizirati vse obveznosti iz dohodka in poskrbeti za povečanje deleža za izboljšanje materialne osnove dela oz. akumulacije.
4.	Vse organizacije morajo poskrbeti za povečanje izvoza na konvertibilno tržišče in povečanje deleža priliva v celotnem prihodku.
5.	.Zaradi visokih inflaciiških gibanj morajo OZD ob analiziranju finančnih poslovnih rezultatov ugotovili tudi realna gibanja, zlasti fizičnega obsega proizvodnje.
Slovensko gospodarstvo je v primerjavi z gospodarstvom drugih republik najbrž najbolj delovno intenzivno in razpolaga z najmanj izpolnjeno oprem'o. Podatki kažejo, da je vrednost osnovnih sredstev na zaposlenega v družbenem sektoiju SR Slovenije najnižja in da imamo najnižjo avtomatizacijo (raziskava Amrbrožič-Počkar leta 1981). To pa pomeni, da smo imeli v minulem obdobju izrazito ekstenzivni gospodarski razvoj, ki je pogojeval tudi ekstenzivno zaposlovanje. Ta ugotovitev velja še v večji meri za pomursko' regijo, ki po svoji gospodarski razvitosti še vedno spada med manj razvita območja naše republike, kar se izraža tudi na področju družbenih dejavnosti . (zdravstva, šolstva in zaposlovanja).
Kljub dejstvu, da je izobrazbena raven zaposlenih v Pomurju še relativno nizka in zaostaja za republiškim povprečjem, vse pogosteje slišimo pripombe, oziroma zahteve po omejevanju izobraževanja in po vključevanju večjega števila mladih v skrajšane programe usmerjenega izobraževanja, ker so pač take potrebe združenega dela. To pa je v velikem razkoraku s težnjami po hitrejšem prestrukturiranju gospodarstva, uvajanju modernejše tehnologije in večjo vključitvijo našega združenega dela v mednarodno delitev.
2.	Gibanje zaposlenosti in zaposlovanja v obdobju januar — december 1983
Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana občine Murska Sobota v obdobju 1981 —1985 za leto 1983 je predvidevala 2% rast zaposlenosti, kar je pomenilo okoli 350 dodatnih zaposlitev, upoštevajoč druge kvalitativne dejavnike gospodarjena (rast družbenega proizvoda), dohodka na zaposlenega, izboljšanje KV- strukture zaposlenih). S samoupravnim sporazumom o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja so bile v občini dogovorjene na področju zaposlovanja še naslednje usmeritve:
—	dodatno bi naj zaposlovale predvsem tiste OZD. ki povečujejo proizvodnjo za izvoz ter pridelavo in predelavo hrane;
—	zaposlovanje na delih in nalogah, ki prispevajo k rasti proizvodnje in dohodka nazaposlenega;
—	zmanjševanje števila zaposlenih v delovnih skupnostih, družbenopolitičnih skupnostih in SIS, družbenopolitičnih organizacijah ter v skupnih službah OZD, če ne gre za visokostrokovne kadre v razvoju in podobno;
—	ukinjanje oziroma zmanjševanje pogodbenega dela in nadurnega dela, upokojevanje delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev; uvajanje večizmenskega dela, kjer za to obstajajo pogoji in dosled7 no upoštevanje določil sporazuma glede zaposlovanja pripravnikov in uresničevanja dogovoijene štipendijske politike. Iz prikazanih podatkov v nadaljevanju naše analize ugotavljamo, daje bila večina zapisa- -nih usmeritev v minulem letu realizirana.
Kljub številnim težavam, s katerimi seje soočalo združeno delo v letu 1983 ugotavljamo, daje bila dosežena na področju zaposlovanja zadovoljiva dinamika glede na postavljene cilje v začetku leta. Povprečna zaposlenost je v občini v letu 1983 porasla za 2,0 % ali 364 dodatnih delavcev v primerjavi z letom 1982; v gospodarstvu za 2,0 % ali 294 dodatnih delavcev in v negospodarstvu za 2,3 % ali 70 dodatnih delavcev, kar je celo nad resolucijskimi cilji. Zaposlenost v zasebnem sektorju je porasla za 13,3 % ali 82 delavcev. Ob koncu meseca decembra 1983 je bilo na območju občine zaposlenih v družbenem in zasebnem sektorju skupaj 19.269 delavcev. V skupni zaposlenosti so ženske udeležene s 47,1 %. Približno enako rast zaposlenosti izkazuje tudi Zavod za statistiko SRS po obrazcih Rad 1.
STRAN 26 VESTNIK, 5. APRIL 1984
DELEGATSKI VESTNIK - 7
Gibanje zaposlenosti po področjih prikazujemo v naslednji tabeli:
Področje ,	(T štev.zap. v obdobju		0 Rast zapos.		Plan zap. 1983	Realizacija plana zapos.		Kast zap. v %
			abs.	v %				
	1982	1983				abs.	v % z	
01 Industrija	7.508	7.746	238	3,2	106	341	231,7	4,6
02 Kmetijstvo	900	941	41	4,4	52	47	90,4	5,2
03 Gozdarstvo	135	143	8	4,3	1	10	100,0	7,4
04 Vodno gosp.	165	157	8	4,9	2	3		
05 Gradbeništvo	2.367	2.295	-72	-3,0	-73	-124		
06 Promet	851	875	24	2,8	20			
07 Trgovina 09 Obrt in	1..542	1.546	4	0,3		36		2,4
os. štor. 1	304	324	20	6,6	6	10	166,7	3,3
08 Gostinstvo 10 Stan. Kom.	381	402	21	5,5	5	19		5,0
dejavnost 11 Fin., tehn.	150	■ 162	12	8,0		36		
storitve	382	388	6	1,6	5	5	100,0	1,3
GOSPODARSTVO skupaj	14.685	14.079	294	2,0	110	311	282,7	2,1
12 Izoora., znanost								
in kultura	1.060	1.076	16	1,5	26	15	57,7	1,4
13 Zdravstvo	1.473	1.532	59	4,0	60	58	196,7	5,9
14 DPO, DPS, SIS	663	658	5	0.8	7	3	42,9	0,5
NEGOSPODARSTVO skupaj	3.196	3.266	70	2,3	93	76	81,7	2,3
Skupaj GOSPODAR. + NEGOSPODAR.	17.881	18.245	364	2,0	203	387	.190,6	2,1
Podrobnejša analiza tabele kaže, da beležijo skoraj vsa področja rast zaposlenosti, izjema je gradbeništvo, ki beleži padec, povprečne zaposlenosti kar za 3,0 %; vzroke za zmanjšanje zaposlenosti na tem področju moramo iskati v investicijski politiki, ki področje gradbeništva najprej prizadene.
Rahlo znižanje zaposlenosti je zaznavno tudi v DPO, DPS in SIS, kar je v skladu s prizadevanji za uresničevanje stabilizaije. V letu 1983 so največ dodatnih zaposlitev realizirale s področja gospodarstva naslednje OD: Mura, Panonija, Mesna industrija in DO s področja kmetijstva. V negospodarstvu TOZD Moravske toplice in Srednješolski center usmerjenega izobraževanja.
Načrt zaposlovanja za leto 1983 ni bil usklajen z resolucijsko stopnjo, TOZD so s švojimi plani zaposlovanja načrtovali nekoliko nižjo rast zaposlenosti okoli 203 dodatnih zaposlitev. Ob koncu leta so TOZD presegle načrt zaposlovanja za 90,6 %, oziroma zaposlile okoli 387 dodatnih delavcev v obdobju januar-december 1983, kar pomeni 2,1 % rasti zaposlenosti. V teh zaposlitvah so zajeti vsi delavci, ki so sklenili delovno razmerje v letu 1983 ne glede na čas ko so se zaposlili (nekateri tudi v mese'cu novembru in decembru). Najbolj so svoje načrte zaposlovanja presegle TOZD s področja industrije.
Upravičeno pa se lahko vprašamo, ali so tako rast zaposlenosti v letu 1983 spremljali tudi drugi kvalitativni dejavniki gospodarjenja. Glede kvalifikacijske strukture dodatnih in nadomestnih zaposlitev ugotavljamo, da TOZD še vedno zaposlujejo več kot 50 % NK in PR delavcev, kar ne prispeva k izboljšanju KV strukture zaposlenih v občini. V letu 1983 so TOZD in delovne skupnosti zaposlile na dodatnih in nadomestnih delih in nalogah upoštevajoč tudi zaposlitve za določen čas 861 delavcev od teh je bilo ustrezno realiziranih glede na zahtevno stopnjo izobrazbe in poklic samo 601 ali 69,8 % vseh potreb.
Kvalifikacijska struktura prijavljenih potreb je bila naslednja: 440 po delavcih ozkega profila ali 51,10 vseh potreb, 273 po delavcih širokega profila (poklicna šola) ali 31,7 % vseh potreb, 87 po delavcih s srednjo izobrazbo ali 10,1 % vseh potreb, 32 po delavcih z višjo izobrazbo ali3,7 %vseh potreb in 29 potreb po delavcih z visoko izobrazbo ali 3,4 % vseh potreb. Najustreznejša realizacija je bila na delih in nalogah za katere se zahteva višja oziroma visoka izobrazba, kar v preteklosti ni bilo pravilo.
To pomeni, da prihaja vedno več ustrezno strokovno usposobljenih kadrov iz šolskega priliva glede na potrebe združenega dela. Od 861 prijavljenih potreb po delavcih je bilo realiziranih oziroma pokritih iz šolskega priliva 379 ali 44.0 % vseh potreb, 461-ali 53,6 % iz rezerv (že prijavljeni pri Skupnosti za zaposlovanje), 12 ali 1,4 % vseh potreb z migracijo iz drugih republik in 9 ali 1 % vseh potreb z delavci, ki so se vrnili iz tujine.
Vzroke, da še vedno zaposlujemo največ delavcev ozkega in širokega profila moramo iskati v nizki strukturi dela, ki zahteva predvsem priučeno in kvalificirano delovno silo, največ na nivoju poklicne šole
(kovinsko konfekcijske usmeritve) predvsem za potrebe proizvodnega dela. Taka naravnanost združenega dela pa omejuje oziroma ne zagotavlja dovolj Širokih možnosti mladi generaciji za nadaljnje izobraževanje (paleta poklicev je omejena glede na razvitost in enostranskost gospodarske sestave), zato se vedno ostreje postavlja vprašanje, kam oziroma za kaj izobraževati mlado generacijo, da ne bi po končani šoli ostala v vrstah nezaposlenih. Še posebej je zaskrbljujoč problem ženske mladine, katere je vedno več v skupini suficitamih poklicev.
Pri pripravi analize uresničevanja načrta zaposlovanja za leto 1983 smo imeli veliko težav pri zagotavljanju statističnih podatkov predvsem s strani dislociranih obratov ali manjših delovnih skupnosti. Za to menimo, da bi morah posvetiti v razpravah več pozornosti globalnim problemom uresničevanja načrta zaposlovanja, in problemom, ki se v zvezi s tem porajajo, manjka samim statističnim podatkom. Pregled zaposlenosti po TOZD prikazujemo na koncu analize.
3.	Gibanje nezaposlenosti
Konec meseca decembra 1983 je bilo pri Skupnosti za zaposlovanje prijavljenih 1.338 iskalcev zaposlitve, kar je za 14,9 % ah 174 oseb več kot ob istem času leta 1982. Vzroke za povečanje nezaposlenosti moramo iskati v manjših možnosti zaposlitve (zmanjšanje investicij vsaj takih, ki pogojujejo dodatne zaposlitve) in v strukturni brezposelnosti, ki se izraža v vedno večjem neskladju med potrebami združenega dela in prilivu iz šol. Ta strukturna brezposelnost se zlasti kaže pri iskalcih zaposlitve s poklici družboslovne usmeritve.
V zadnjih dveh letih se relativno Vedno bolj povečuje delež strokovno usposobljenih iskalcev zaposlitve predvsem na nivoju V. zahtevnostne stopnje (ekonomski, kmetijski, strojni tehniki, medicinske sestre, vzgojiteljice, gimnazijski maturanti). Vse pogosteje pa čakajo tudi dalj časa na zaposlitev nekateri profili z višjo šolsko izobrazbo, predvsem to velja za pedagoške poklice. Pomemben kazalec brezposelnosti je tudi čakalna doba na zaposlitev, ki se v povprečju precej podaljšuje, predvsem za nekatere suficitame poklice; če Čakajo na zaposlitev izključno v svojem poklicu, traja to tudi dve ali pa več let.
Ugodna pa je starostna struktura iskalcev zaposlitve, saj odpade 735 ali 54,9 % vseh brezposelnih v kategorijo mlajših od 26 let; 490 iskalcev zaposlitve ali 36,6 % išče prvo zaposlitev, kar pomeni, da doslej niso bili v delovnem razmerju. Med temi jih ima največ tri ali štiriletno srednjo šolo. Posebno kategorijo med prijavljenimi iskalci zaposlitve predstavljajo težje zaposlivi, teh je 342 ali 25,6 % vseh brezposelnih. To so iskalci zaposlitve, ki so s socialnoekonomskega vidika zaposlitve najbolj potrebni. a jo tudi najtežje dobijo (invalidnost, neustrezna poklicna usposobljenost, bolezen ali druge subjektivne težave). Vse pogosteje p, se dogaja, da mladi sprejemajo ponujeno zaposlitev tudi na delih in nalogah, ki so za eno ali celo dve zahtevnostni stopnji nižje od formalne izobrazbe mladih. Neredko se zgodi, da mladega delavca odklonijo ker ima previsoko izobrazbo za razglašena dela in naloge, kar pomeni, daje izobrazba ovira, ne pa prednost pri zaposlitvi.
8 - DELEGATSKI VESTNIK
3.1.	Socialna varnost nezaposlenih, priprava za zaposlitev
V skladu z zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti je v letu 1983 pridobilo pravico do denarnega nadomestila 122 oseb. 48 oseb je imelo to pravico že iz leta 1982. Pravico do denarne pomoči je pridobilo 53 oseb, izleta 1982 je imelo to pravico 16 oseb. Osnovni razlogi za pridobitev pravice do denarnega nadomestila so: prenehanj e dela za določen čas, odjava obrti, vrnitev z začasnega dela iz tujine, pripravništvo za določen čas ipd.
V letu 1983 je skupnost porabila za kritje pravic iz socialne varnosti 86,5 % planiranih sredstev v tem letu ali 7,210.534,55 dinatjev.
Na komisiji za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe I. stopnje je bilo obravnavanih 15 kandidatov, od tega je bil priznan 13. status invalidne osebe po določilih ZUZIO. V usposabljanje je bilo vključenih 14 oseb. Za ta namen je skupnost porabila 982.469,80 dinatjev ali 95,6 % planiranih sredstev. V programe usposabljanja je bilo vključenih 193 •oseb (iskalcev zaposlitve) za potrebe Mure in Pletilstva Prosenjakovci. V tanamenje skupnost prispe vala kot soudeležbo za stroške usposablj anj a 1,034.866,25 din.
4.	Uresničevanje Samoupravnega sporazuma o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v letu 1983
S Samoupravnim sporazumom o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja za leto 1983 so se TOZD v okviru občinske skupnosti dogovorile o politiki zaposlovanja v tem letu in konkretizirale nekatera določila, kot je to zaposlovanje pripravnikov (vsaj enega na 100 zapos
lenih), zmanjšanje nadurnega in pogodbenega dela itd., kar je dalo tudi določene rezultate. Po Samoupravnem sporazumu bi TOZD in delovne skupnosti morale vključiti vsaj 170 pripravnikov. To svojo obveznost so v celoti realizirale, saj so vključile 171 pripravnikov, od tega 106 za določen čas in 65 za nedoločen čas; med pripravniki je bilo 61 lastnih štipendistov. Zaposlitev pripravnikov za določen čas se po opravljenem pripravništvu večinoma spremeni v zaposlitev za nedoločen čas; vsaj doslej je bila taka praksa. Vprašanje pa je, ah bo tako tudi v letu 1984? Obstaja nevarnost, da bi na tak način nadomeščale trenutni primanjklj aj delavcev, hkrati pa ne sprejemale nobenih obveznosti po opravljeni pripravniški dobi. To ne bi bilo v skladu z določili Samoupravnega sporazuma, ki teži k izboljšanju izobrazbene strukture zaposlenih ter zagotavljanju ustreznega dela mladi generaciji iz šolskega priliva. Največ pripravnikov so zaposlile naslednje DO: Mura 17, Panonija 5, PZC 23, Ljubljanska banka 10, Potrošnik 12. Težave pa so z manjšimi DO, ki ne zaposlujejo nobenih pripravnikov.
4.1.	Delo preko polnega delovnega časa (nadure) in pogodbeno delo -V letu 1983 je v občini M. Sobota opravljalo delo preko polnega delovnega časa (nadure) 7.482 delavcev, kar je nekaj manj kot leta 1982. Skupaj so opravili ti delavci 505.071 nadur, kar je pa z 1,7 % več kot leto dni prej. Nadurno delo seje povečalo predvsem na račun gospodarstva, kije povečalo obseg nadurnega dela za 5,6 %; negospodarstva seje znižal obseg nadurnega dela za 13,4 % predvsem na račun vzgoje in izobraževanja.
Podrobnejši pregled nadurnega dela po področjih prikazujemo v naslednji tabeli:
Področje	Štev. del.	Štev, nadur	Štev. del.	Števi. nadur	IND I. XII. 82 I. XII. 83
	L XII.	1982	1. XII.	1983	
01 Industrija	5.125	208.563	5.515	293.862	140.9
02 Kmetijstvo	282	45.084	255	30.182	67,0
03 Gozdarstvo	14	1.068	1	110	10,3
04 Vodno gosp.	2	24			
05 Gradbeništvo 06 Promet in	834	85.272	523	38.603 ■	45,2
zveze	204	37.760	194	, 39.299	104,1
07 Trgovina 09 Obrt in os.	223	2.006	70	2.775	138,3
storitve	4	307	61	5.414	1763,5
10 Stan. kom.			)		
dejavnost 11 Fin. tehn.	87	10.729	82	3.845	35,8
in posl. st.	22	1.856	29	831	44,8
GOSPODARSTVO skupaj •	7.797	392.769	6.730	414.921	105,6
12 Izobraž.,					
znanost	258	51.613	286	39.862	'77,2
13 Zdravstvo in					
soc. varstvo	366	52.207	458	49.739	95,3
14 DPO. DPS. SIS	6	238	8	549	230,7
NEGOSPODARSTVO skupaj	630	104.058	752	90.150	86,6
GOSPODARSTVO +
NEGOSPODARSTVO .	8.427	496.827	7.482	505.071	101,7
Iz tabele je razvidno, da imajo vsa področja nadurno delo, izjema je le vodno gospodarstvo. Najbolj seje obseg nadurnega dela povečal v industriji in sicer za 40,9 % od 208.563 nadur v letu 1982 na 293.862 nadur v letu 1983. Največ nadur imata DO Mura 152.801 in Mesna industrija 89.629. Na področju negospodarstva pa Splošna bolnica 47:470 nadur.
V večini OZD navajajo kot glavne vzroke za uvedbo nadurnega dela ■ pomanjkanje surovin in repromateriala, občasno povečan obseg dela zaradi specifičnega značaja proizvodnje, izpolnitev izvoznih obveznosti, bolniške i. tn. V združenem delu menijo, da je nadurno delo le izhod v sili, saj delavci ne radi pristajajo na delo preko polnega delovnega časa, zaposlovanje novih oziroma dodatnih delavcev pa v takih razmerah ne pride v poštev, ker so postopki za sprejem delavca na taka dela predolgi in predragi.
Združeno delo občine je v letu 1983 sklenilo z 997 delavci pogodbe o delu od tega v gospodarstvu z 798 delavci in v negospodarstvu z 199 delavci. Obseg pogodbenega dela se je v primerjavi z letom 1982 nekoliko zmanjšal, kar kaže fond opravljenih ur, ta je znašal 144.971 ur v letu 1983 ali za 1,1 % manj kot leto dni prej. Največ pogodbenega dela so imele v letu 1983 DO s področja kmetijstva, saj so sklenile 522 takih pogodb oziroma opravile 76.133 ur pogodbenega dela, kar je 52,5 % vseh
opravljenih ur pp pogodbah. S področja negospodarstva pa so imele nekaj več pogodbenega dela TOZD oziroma delovne skupnosti s šolstva oziroma zdravstva. Kot najpogostejši vzrok za sklenitev pogodb o delu v OZD navajajo premajhen obseg dela za polno zaposlitev oziroma stroškovna neracionalnost pokrivanja teh del z rednimi oblikami zaposlitve, sezonski značaj dela (kmetijstvu), pomanjkanje delavcev s specifičnimi znanji in podobno.
Pregled o nadurnem in pogodbenem delu po posameznih TOZD in delovnih skupnostih hranimo pri Strokovni službi.
4.	2. Zaposleni delavci, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev ali pa so dodatno zaposleni v drugi OZD
Za našo anketo smo skušali ugotoviti tudi število delavcev, ki so bili koncem leta 1983 še v delovnem razmerju, čeprav so izpolnjevali pogoje za upokojitev. Po podatkih, ki so jih posredovale TOZD je bilo takih delavcev v občini 17, dvomimo pa v realnost te informacije.
Zakon o delovnih razmerjih v 74. členu opredeljuje, da sme delavec, ki dela poln delovni čas, izjemoma delati še eni TOZD, vendar največ tretjino polnega delovnega časa po prejšnjem soglasju organov upravljanja obeh organizacij in sicer, kadar gre za dela in naloge:
—	strokovnjakov, katerih sodelovanje je iz strokovnih razlogov nepogrešljivo;
DELEGATSKI VESTNIK - 9
—	v temeljnih organizacijah v izobraževalni in kulturni dejavnosti, kjer je smotrno sodelovanje strokovnjakov s prakso itn.
Takih primerov je bilo v občini 29.
4.3 Izmensko delo
Pomemben ekonomski kazalec, vsaj kar se tiče izkoristka osnovnih sredstev, ki ima neposredni vpliv na obseg zaposlenih je tudi izmensko delo. S povečanjem obsega izmenskega dela se neposredno povečujejo tudi možnosti za dodatno zaposlovanje novih delavcev in dviganje produktivnosti dela, kar je v dani situaciji izredno pomembno.
Z našo anketo smo ugotovaljali podatke o izmenskem delu samo za področje industrije in prišli do sledečega zaključka:
—	od 7.346 zaposlenih v industriji dela v eni izmeni 2.558 delavcev ali ■ 34,8 % vseh zaposlenih; v dveh izmenah 4.367 ali 59,4 % vseh zaposlenih; v treh izmenah 312 ali 4,2 % vseh zaposlenih in v turnusu oziroma deljeni delovni čas 109 delavcev ali 1,5 % vseh zaposlenih
Iz teh podatkov lahko zaključimo, da je izkoriščenost osnovnih sredstev vsaj v industriji zadovoljiva, saj dela 59,4 % vseh zaposlenih v dveh izmenah in verjetno ni posebej veliko rezerv za dodatno zaposlovanje. Vprašljiva pa so nekatera druga področja, ki imajo še precej rezerv in bi ob ustreznejši organizaciji in večjem medsebojnem povezovanju lahko ustvarile dodatne možnosti za novo zaposlovanje, ob predpostavki, da razvijajo take proizvodne programe, kateri proizvodi bi bili izbrani tako na domačem kot tujem tržišču. To pa narekuje drugačno organiziranost združenega dela (vsaj dolgoročno) hitrejše razvijanje ustreznih razvojnih služb in podobno, kar nam pa v tej situaciji manjka.
Na vprašanje kakšni pogoji bi morali biti zagotovljeni, da bi lahko povečali obseg izmenskega dela so v TOZD najpogosteje navajali:
—	zadostna in kakovostna preskrba z repromaterialom
—	potrebna obratna sredstva
-	— uvoz surovin
—	ustrezno usposobljeni delavci
Vse to pomeni, da obstajajo realne možnosti za povečanje obsega izmensega dela, če bomo naše aktivnosti usmerili v zagotavljanje ustreznih pogojev.
5.	Zaključki in predlogi
Iz podane analize za leto 1983 lahko ocenjujemo, da je združeno delo, kljub prisotnim težavam v gospodarjenju, usmeritve iz plana zaposlovanja za leto 1983, kot tudi določila samoupravnega sporazuma o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja zadovoljivo uresničevalo:
Stopnja rasti zaposlovanja je bila celo minimalno presežena, kar pa verjetno bistveno ni vplivalo na zmanjšanje rasti družbenega proizvoda in produktivnosti dela, saj je bilo največ dodatnih zaposlitev realiziranih v neposredni proizvodnji (Mura, Panonija).
Zaposlovanje pripravnikov je bilo realizirano v dogovorjenem obsegu, čeprav nekatere manjše DO niso vključile nobenega pripravnika. Obseg nadurnega dela se ni zmanjšal.
Med zaposlenimi je relativno malo takih, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev.
V letu 1984 bomo morali posvetiti posebno skrb zaposlovanju pripravnikov s priliva na III. in IV. zahtevnostni stopnji, saj je to praktično nadaljevanje in zaključek izobraževanja mladih v združenem delu.
Pregled gibanja zaposlovanja v občini M. Sobota in realizacija načrtov zaposlovanja v letu 1983
Področje	0 štev. zap. v obdobju		0 rast zaposl.		Plan Real, zap. plana zap.	
	I. XII. 1982	I. XII. 1983	abs.	%	1983 I	. XII. 83 abs.
	1	2	3	4	5	6
01 INDUSTRIJA	7.508	7.746	238	3,8	106	341
02 KMETIJSTVO	900	941	41	4,4	52	47
03 GOZDARSTVO	135	143	8	4,3	1	10
04 VODNO GOSP.	165	157	8	4,9	2	3
05 GRADBENIŠTVO	2.367	2.295	72	3,0	73	124
06 PROMET IN ZVEZE	851	875	24	2,8	20	22
07 TRGOVINA	1.542	1.546	4	0,3		36
08 GOSTINSTVO IN TURIZEM	381	402	21	5,5	5	19
09 OBRT IN OSEBNE STORITVE	304	324	20	6,6	6	10
10 STANOV.-KOMUN. DEJAVNOST	150	162	12	8,0		36
11 FINANČNO TEHN. IN POSL. ŠTOR.	382	388	6	1,6	5	5
»
1		2 .	3	4	5	6
GOSPODARSTVO SKUPAJ	14.685	14.979	294	2,0	110	311
12 IZOBR. ZNANOST IN KULTURA 13 ZDRAVSTVO IN	1.060	1.076	16	1,5	26	15
SOC. VARSTVO	1.473	1.532	59	4,0	60	58
14 DPO, DPS, SIS	663	658	5		7	3
NEGOSPODARSTVO SKUPAJ	3.196	3.266	70	2,3	93	76
SKUPAJ gosp.						
+ negosp.	17.881	18.245	364	2,0	203	387
6.	Izvršni svet SO M. Sobota je v skladu s sprejetimi usmeritvami in sklepi obravnaval Analizo'uresničevanja plana zaposlovanja v občini M. Sobota za leto 1983 in sprejel naslednje
ugotovitve in predloge:
a)	Izvršni svet ugodno ocenjuje realizacijo plana zaposlovanja v občini M._ Sobota v letu 1983, saj je bila prvotno neusklajena resolucijska stopnja kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja celo presežena.
b)	Izvršni svet je ugotovil, da ni bistveno naraslo število iskalcev zaposlitve in da se struktura dela z vidika višje strokovnosti in zahtevnosti ni izboljšala, saj so TOZD zaposlile več kot 50 ^nekvalificiranih priučenih delavcev; da je v TOZD, drugih organizacijah in skupnostih kratkoročno načrtovanje potreb po kadrih že prisotno, vendar je premalo usklajeno s sprejetimi razvojnimi programi in dejanskimi potrebami in da dolgoročno planiranje.kadrovskih potreb še ni postalo sestavni del temeljnih nalog pri planiranju. gospodarskega razvoja; da se kljub sprejetim usmeritvam ni zmanjšal obseg nadurnega in pogodbenega dela ter dela preko polnega delovnega časa; da je bilo zaposlovanje pripravnikov realizirano v dogovorjenem obsegu, čeprav nekatere TOZD, druge organizacije in skupnosti niso vključile v delovni proces nobenega pripravnika; da zadovoljivo urejeno dvoizmensko delo vpliva na dobro izkoriščenost osnovnih sredstev.
c)	Izvršni svet je predlagal skupnosti za zaposlovanje, da tudi v letu 1984 sprotno spremlja tokove zaposlovanja v občini, da ponovno pripravi analizo strukture nezaposlenih, da analizira stanje v tistih TOZD, drugih organizacijah in skupnostih, ki v letu 1983 niso zaposlile pripravnikov.
II. PLAN ZAPOSLOVANJA V OBČINI M. SOBOTA ZA LETO 1984
S planom zaposlovanja v občini Murska Sobota za leto 1984 (v nadaljnjem besedilu: plan zaposlovanja) podrobneje opredeljujemo določila občinske Resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine za obdobje 1981—1985 v letu 1984 na področju politike zaposlovanja. Za kritje in obveznosti pri uresničevanju določil resolucije in plana zaposlovanja so se OZD in delovne skupnosti v občini M. Sobota dogovorile v okviru občinskega samoupravnega sporazuma o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja.
Pri izvajanju politike zaposlovanja bomo v tekočem letu uresničevali naslednje usmeritve in kriterije:
—	produktivno zaposlovanje, kjer bo vsaka zaposlitev povečala dohodek zaposlenega in količinski obseg proizvodnje oziroma storitev.
—	pri zaposlovanju bomo dajali prednost pokrivanju kadrovskih potreb v proizvodnji, ki je izvozno usmerjena in proizvodnji, ki nadomešča izvoz, kakor tudi pridelavi hrane
—	delež delavcev na režijskih in administrativnih delih ne bomo povečali v odnosu na leto 1983.
Novo zaposlovanje na navedenih delih bo izjemoma možno le tam, kjer bo z lastnimi akcijskimi programi utemeljili nujnost takega zaposlovanja in izvedli uskladitev v koordinacijskem odboru občine.
—	nadaljevali bomo z omejevanjem pogodbenega in nadurnega dela in na ta način omogočili zaposlitev novim delavcem iz vrst prijavljenih iskalcev zaposlitve.	t
—	pri pripravi načrtov zaposlovanja bomo upoštevali tudi eventuelne .ehnološke in ekonomske presežke delavcev in v dogovoru s skupnostjo za zaposlovanje združevali sredstva za njihovo prekvalifikacijo s ciljem produktivnega prezaposlovanja teh delavcev.
Upoštevajoč strukturna neskladja med. prilivom v zaposlitev in 1 potrebami po delavcih bomo primanjkljaje pri delavcih ozkega profila in kvalificiranih pokrivali ob ustrezni prekvalifikaciji s presežkih delavcev s strokovno izobrazbo družboslovne usmeritve. Upoštevajoč ugotovitve iz prejšnjega odstavka in resolucijsko stopnjo rasti zaposlovanja za leto 1984, ki je za 0,5 % nižja kot v letu 1983, kar pomeni zmanjšanje dodatnega zaposlovanja in zaradi zaostrovanja Strukturnega neskladja med prilivom v zaposlitev in potrebami združenega dela bo nezaposlenost v občini v letu 1984 porasla na okoli 1.500 iskalcev zaposlitve. Povečal se bo predvsem delež strokovno usposobljenih delavcev. Zaradi spremenjenih določil zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brez-
10 - DELEGATSKI VESTNIK
poslentsti se bo povečalo tudi število upravičencev do denarnega nadomestila in denarne pomoči na okoli 260.
S posredovanjem skupnosti za zaposlovanje-(strokovne službe) se bo zaposlilo okoli 1.100 delavcev. V programe strokovnega .usposabljanja in prekvalifikacije bo vključenih okoli 220 nezaposlenih delavcev od tega 20 invalidov.
Upoštevajoč določila Samoupravnega sporazuma o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja se bo zaposlilo približno 200 pripravnikov, za šolsko leto 1984/85 bo razpisanih okoli 180 kadrovskih štipendij, število štipendistov iz združenih sredstev pa bi naj ostalo na ravni -letu 1983 (okoli 470), kar pomeni da bo lahko skoraj, celotna generacija mladih dobila štipendijo.
Vprašanje pa je ali je poklicna naravnanost mladih v nadaljnje izobraževanje usklajeno s potrebami združenega dela.
Z uresničevanjem tega plana bomo zagotavljali vse pogoje za izvajanje usmerjenega izobraževanja s posebnim poudarkom na proizvodnem delu, delovni praksi ter v sodelovanju s posebnimi izobraževalnimi skupnostmi zagotovili večje število kadrovskih štipendij, predvsem za prdizvodne poklice. Kadrovska struktura novozaposlenih delavcev mora biti praviloma boljša od izobrazbene strukture zaposlenih ob koncu leta 1983:
—	povsod tam., kjer tehnologija in značaj dejavnosti to omogočajo, bomo poskrbeli za boljši izkoristek vloženih sredstev z uvajanjem večizmenskega dela oziroma podaljševanje obratovalnega časa in na ta način povečanje dohodka, zlasti v industriji, kmetijstvu in storitvenih dejavnostih;
—	ustrezneje bomo ovrednotili in izboljšali delovne pogoje (npr. skrajšanje delovnega časa) pri deficitarnih delih in nalogah, kar bi po eni strani stimuliralo iskalce zaposlitve, po drugi strani pa mladino za vpis v šolo z deficitarnimi poklici;
—	na delih na nalogah, na katerih je ekonomsko in družbeno smotrno glede na izrabo delovnega časa bomo uveljavili zaposlovanje novozaposlenih delavcev s krajšim od polnega delovnega časa, v skladu z zakonom o delovnih razmerjih;
—	dosledno bomo izvedli vse upokojitve v skladu z zakonom.
Pri zaposlovanju novih delavcev bomo sodelovali s strokovno službo občinskih skupnosti za zaposlovanje in dajali prednost pri zaposlitvi:
a)	ustrezno usposobljenim delovnim invalidom
b)	iskalcem prve zaposlitve, s strokovno izobrazbo
c)	iskalcem zaposlitve, ki so začasno sprejeli zaposlitev na delih in nalogah, ki zahtevajo nižjo strokovno usposobljenost
d)	iskalcem zaposlitve, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi ukinitve delovne organizacije ali zmanjšanja proizvodnje
e)	uživalcem denarnega nadomestila in denarne pomoči iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.
Ob upoštevanju predvidenega porasta družbenega proizvoda, dohodka in industrijske proizvodnje iz resolucije o politiki uresničevanju družbenega plana občine za obdobje 1981—1985 za leto 1984 se bo število zaposlenih v občini Murska Sobota povečalo za 1,5% ali 275 dodatnih delavcev. Na nadomestnih, oziroma.izpraznjenih delovnih mestih pa se bo lahko zaposlilo okoli 180 delavcev, kar pomeni da bo lahko dobilo delo v občini Murska Sobota v letu 1984 okoli 455 novih delavcev.
Ocena generacijskega priliva za zaposlitev (iz naravnega prirasta) za leto 1984 bo znašalo okoli 803 mladih od tega 272 s končano osnovno šolo ali manj, 32 s skrajšanimi programi za manj zahtevna, dela, 21 iz srednjega izobraževanja za srednje zahtevna dela, 190 iz srednjega usmerjenega izobraževanja za zahtevna dela (prejšnja poklicna šola), 150 iz srednje usmerjenega izobraževanja za bolj zahtevna dela (štiriletna srednja šola), 75 iz višješolskega izobraževanja za zelo zahtevna dela in 62 iz visokošolskega izobraževanja na visoko zahtevna dela. Po podatkih iz ankete poklicne namere osmošolcev'ugotavljamo, da bo ostalo doma na kmetiji okoli 50 mladih kar pomeni, da bo iskalo zaposlitev v občini v letu 1984 okoli 750 mladih. Po posameznih izobrazbenih nivojih bo predvidoma hajvečji priliv v zaposlitev na IV. in V. zahtevnostni stopnji usmerjenega izobraževanja in sicer na: IV. zahtevnostni stopnji so to naslednji poklici: prodajalci — 14, natakarji — 12, kuharji —• 8, kovinarji 130 različnih poklicev; na V. zahtevnostni stopnji pa administrativni tehnik 16, ekonomski tehnik — 63, medicinske sestre — 31, kmetijski tehnik — 28. Večina mladih s V. zahtevnostne stopnje bo nadaljevalo izobraževanje, saj so možnosti, da bi dobili zaposlitev v svojem poklicu minimalne, če upoštevamo za prijavljene iskalce zaposlitve istih, poklicev. Nadaljevanje izobraževanja, pa pomeni hiperpro-dukcijo Kadrov na višjem nivoju, predvsem pedagoških kadrov, so-' ciahiih del ivcev in še nekaterih drugih poklicev. Saj pri prilivu kadrov ne bi smeli zanemarjati izobraževanje ob delu, ko si tudi veliko mladih pridobiva višjo izobrazbo. Vse več mladih bo imelo v prihodnje težave pri zaposlovanju v okviru svoje poklicne usposobljenosti, če ne bomo Ir ie ■ preminjali obstoječo strukturo dela v našem združenem delu, kar predvsem pomeni uvajanje novih proizvodnih programov s sodobnejšo .tehnologijo in organizacijo dela.
Uresničevanje tega plana bo spremljala strokpvna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Pomurja, ki bo izdelala dvakrat na leto (ob koncil polletja; in na koncu leta) podrobnejšo analizo, kvartalno pa le krajše statistične informacije. O izdelanih analizah in informacijah bo razpravljala skupščina občinske skupnosti za zaposlovanje in njeni samoupravni organi, ki bodo glede na strokovne ugotovitve predlagali
določene ukrepe. Te analize bodo obravnavali tudi Izvršni sveti skupščine občine in družbenopolitične organizacije.
Tabelni pregled načrtovanih dodatnih zaposlitev in pripravnikov po posameznih TOZD oziroma delovnih skupnosti za leto 1984 v občini M. Sobota.
Štev, zaposlenih
M N
C •
Naziv TOZD oziroma DS	31.	, 12. 83	31. 12. 84	O TJ	KZ) u.
DES TOZD Elektro	90	92	2	2/2
TOZD Proizvod, kremen, peska Puconci	101	101	—	
IMP Panonija	'773	816	43	21/19
Konstruktor TOZD Opekarna Puconci	51 ,	46	—5	—
LI Platana DSSS	12	12	—	—
LI Platana TOZD Ledava	120	125	5	—
LI Platana TOZD Lesna predelava	97	101	4	—
ZG EP Pomurski tisk DSSS	75	78	3	2/1
ZG EP Pomurski tisk TOZD Tiskarna	174	. 180	14	—
ZGEP pomurski tisk TOZD Kartonaža	287	292	5	1/1
Tekstil TOZD Plet. Prosenjakovci	202	220	18	3/3
Rašica TOZD Beltinka Beltinci	301	303	2	—
Mura DSSS	195	209	14	4/4
Mura TOZD Ženska oblačila ■	864	890	26	4/4
Mura TOZD Oblačila	1.173	1.197	24	6/3
Mura TOZD Ženski plašči	702	724	22	3/3
Mura TOZD Perilo	1.306	1.332	26	7/7
ŽK Intes TOZD Mlinopek	151	151	—	4/4
ABC Pom. Mesna indust. DSSS	75	75	—	—
ABC Pom. TOZD Klavnica	447	447	—	—
ABC Pom. TOZD Predelava mesa	328	328	• —	—,
ABC Tov. mlečnega prahu	144	146	ll	1/-
KG Rakičan Tov. močnih krmil	59	67	8	.1/-
L1V Rogaševci	90	90	—	—
LEK — Lipovci	28	34	6	—
Slovenijaceste TOZD Meh. obrati	124	124	—-	—
Modni salon Grad	44	45	1	4/4
01 INDUSTRIJA	8.013	8.225	-219	63/55
KG Rakičan DSSS	39	39	—			
KG Rakičan PG Beltinci	174	179	.5	2/2
KG Rakičan TOZD Prašičereja	146	159	13	3/3
KZ Panonka	160	160	• —	—
Živinorejsko veterinarski zavod	85	99	13	9/1
Agromerkur DSSS	37	38	1	—
Agromerkur TOZD Proiz. perut, mesa	167	181	14	—
Agromerkur TOK Perutninar	2	2	, —	—
Agrotehnika Gruda — Proizvod.	4	4	—	—
Veterinarska postaja	48	49	1	1/1
Sobota TOZD Vrtnarstvo	52	50	-2	—
02 KMETIJSTVO	914	956	45	15/7
Gozdno in lesno gospodarstvo — DSSS	25	25	—		.
OLG 1OZD Gozdarstvo	105	110	5	7/7
GLG TOK Gozdarstvo	24	24	—	
GLG TOZD Predelava lesa Mačkovci	12	12	—		
GLG Fazan Beltinci	13	13	—		
Gozdna drevesnica Tišina	17	17	—	—
03 GOZDARSTVO	196	201	5	7/7
Vodno gospodarstvo Mura	156	150	—	—
• 04 VODNO GOSPODARSTVO	156	150	—	—
SGP Konstruktor Pomurje	1.007	1.080	73	4/4
G P Temelj Cankova	105	105	—	—
Gradbeno podjetje Graditelj Beltinci	71	83	12	—
Cestno podjetje TOZD Vzdrževanje	160	42	2	2/—
Sobota DSSS	40	42	2	2/—
Sobota TOZD Obrtništvo	201	206	5	—
Sobota TOZD Gradbeništvo	275	284	3	—
IMP TOZD Blisk	361	378	17	—
Obrtno podjetje Komuna Beltinci	79	79	—	—
SOZD Prekmurka	15	16	—	—
05 GRADBENIŠTVO	2.314	2.436	115	6/4
Certus TOZD Avtobusni promet	243	’ 249	6	2/—
PTT M. Sobota	247	249	2	4/4
Avtoradgona TOZD Transport	118	125	7	
MIS TOZD Transport	62	62			
Agromerkur TOZD Transport	43	43	. — .		
DELEGATSKI VESTNIK - 11
1	2	3	4	5	• 1	1	3	4	5
Petrol — DO Trg. TOZD Avtopark	4	4	—	—	Intereuropa — izpostava M. Sobota	9	9				
Špedtrans TOZD Poslov. M. Sobota	37	37	—	—	Transjug — izpostava'	3	3			—
Avtoprevoz Maribor PE M. Sobota	2	2	——	—	Hranilno kreditna služba Panonka	20	20		 •		
ŽTO Postaja Pragersko	36	37	1	1/1					
									
ŽTO Transport — Maribor	20	21	1	—	11 FINANČNO TEHNIČNF. IN				
ŽTO Unravlianie in vzdrževanje prog	34	35	1	—	POSLOVNE STORITVE	507	513	5	6/1
ŽTO TOZD za vleko vlakov	•	17	18	I						
					SKUPAJ GOSPODARSTVO	1	15.400	15.842	464	
06 PROMET IN ZVEZE	863	882							6/1
			19	7/5					
SOZD ABC Poniurka DS pravne pomoči SOZD ABC Pomurka DSSS ABC Pomurka Zunanja trgovina Potrošnik DSSS Potrošnik TOZD Merkur Potrošnik TOZD Veleprodaja Potrošnik TOZD Preskrba Potrošnik TOZD Izbira Mesna industrija TOZD Trgovina Elektrotehna Lesnina prod, pohištva Lesnina prod, gradbenega materiala Jeklotehna Agrotehnika Gruda Agrotehnika Gruda prodajalna Semenarna Slovenii ašport Petrol bencinski servis Ferdmoto	9 36 . 45 83 159 215 371 215 63 23 15 8 75 3 37 7 2 38 4	9 36 48 84 164 215 371 215 63 22 17 8 73 3 37 7 2 38 . 5	3 1 5 ♦ — —1 2 1	1 L M 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1	Osnovna šola Šalovci Osnovna šola Fokovci	‘ Osnovna šola Beltinci ' Osnovna šola Cankova Osnovna šola Puconci Osnovna šola Rogašovci Osnovna Š61a Petrovci Osnovna šola Prosenjakovci Osnovna šola Kuzma Osnovna šola Bakovci Osnovna šola Grad Osnovna šola Bogojina Osnovna šola Tišina ' O VIZ M. Sobota Glasbena šola Zdravstvena šola , Srednja družb, in ekonom, šola SŠC Tehnično pedag. usmeritve Kmetijska srednja šola Rakičan	20 14 84 29 59 40 35 27 18 36 37 27 45 193 12 24 46 140 29	20 14 84 29 49 40 34 27 18 36 37 27 45 195 13 23 ’ 46 144 31	mJ 1-^1 I I I I 1 L 1 li1 । ।	17/-
Petrol na debelo Dinos skladišče	4 16	4 .16		—	.Delavska univerza Zveza telesno kult, organizacij	5 6	5 6		—
Surovina odkupna postaja Koteks — Tobus — Koto Tolak — prodaja na debelo Pekp — prodajalna Planika — prodajalna Alpina — prodajalna Beograd industrija obuče Borovo prodajalna Astra — prodajalna Tekstil Lan	7 4 52 8 8 6 2 18 3	7 4 52 8 8 6 2 18 3	—	—	Zveza kulturnih organizacij Zavod za ekonomiko in urbanizem Kulturni center Zavod za časopisno in radij, dejavnost Pomurski tisk TOZD Pomurska založba Večer podružnica M. Sobota Delo podružnica M. Sobota Zveza lovskih družin Aero klub M. Sobota	2 26 32 32 68 3 6 1 2	2 26 32 34 68 3 6 1 2	' 1 1 1 1 1 to 1 1 1	to 1 1 1 1 1	1 1 1
	3	3	—	—	12 IZOBRAŽEVANJE,				
Varteks — prodajalha	6	6	—	—	ZNANOST IN KULTURA	1.089	1.097-	8	19/1
Standard Konfekcija	4	4							
	7	7	— .	—	PZC DSSS	101	102	1	1/1
LIP Bled — prodajalna									
Poljooskrba	*	4	4	—	—	PZC TOZD Zdravstveni dom	294	316	11	12/5
Mesnica Beltinci	2	2	—	—	PZC TOZD Lekarna	52	65	13	6/6
ABA Optika	3	3	—	—*	PZCTOZD Zavod za soc. medicino in hig.	43	46	3	1/1
Astra prodajalna tehničnega blaga	—	8	8	—	PZC Splošna bolnica Radenska TOZD Moravske toplice Center za socialno delo	591	627	17	12/1
07 TRGOVINA	1.565	1.571	19	3/-		158 29	174 29	5	2/-
ABC TOZD Družbena prehrana Radenska TOZD Diana	58 144	58 144	—	—	Vzgojno varstveni zavod Dom oskrbovancev Rakičan	172 50	172 56	6	1/-
Radenska TOZD Zvezda	183	195	13		Invalidska delavnica Solidarnost	48	54	6	—
Kompas PE G. Petrovci	11	11		—	Dom učencev M. Sobota	21	21	—	—
Kompas PE M. Sobota Slovin Bife Dokležovje	4 1	4 1	—	—	13 ZDRAVSTVO IN SOC. VARSTVO	1.559	1.662	62	35/14
ZG—TI G 1OZD Turiz. posloval. M. Sobota 7		7			—					
					Zavod SRS za šolstvo Skupščina občine	9	10	1		
08 GOSTINSTVO IN TURIZEM	408	420	13			183	184	1	1/-
					IS skupščine občine	14	* 14		
									
ABC Pomurka Agroservis	232	243	11	4/—	Uprava za inšpekcijske službe	40	41	1	—
Kroj	• 79	85	6	—	Občinski svet ZSS	6	6	—	—
Urarstvo	6	6						Občinska konferenca SZDL	6	6	—	—
Gorenje Servis PE M. Sobota	8	8					Občinska konferenca ZSMS	4	4	—	—
Finomehanika	3	4	1	1/1	Komite občin, konference ZKS	4	4	—	—
Iskra Servis	3	3			Samoupravna stanovanjska skupnost	13	13	—	—
Birostroj	1	1			—	SIS za Cestno in kom. dejavnost	4	4	—	—
					Medobčinski svet ZKS	3	3		
									
09 OBRT IN OSEBNE STORITVE	332	350	18	5/1	Strokovna služba obč. skupnosti za zaposlovanje	15	15		
						16	16		
Podjetje Dimnikar Beltinci	54	55	1	—	Skupnost pokojninskega in inval. zav.			—	—
Sobota TOZD Komunala	78	83	5	1	Krajevna skupnost Bakovci	1	1	;—	—
					DSSS Krajevna skupnost M. Sobota	6				
									
10 STANOVANJSKO KOM. DEJAVNOST 132		138	6	—	Občinska gasilska zveza SDK Podružnica M. Sobota	6 107	8 106	2 1	2/2
					Hidrometeorološki zavod	2	2	——	—
Zavarovalna skupnost Triglav	103	103	—	1/—	Občinski sodnik za prekrške	9	9	—	—
Ljubljanska banka	309	314	4	4/—	Občinsko javno pravobranilstvo	2	2	—	—
Projektivni biro	,	'	34	35	1	1/1	Sodišče združenega dela	4	4	—	—
Interna banka ABC Pomurka	12	- 12			Družbeni pravobranilec samoupravljanja	3	3	—	—
Jugobanka PE M. Sobota	H	11		.			Temeljno javno tožilstvo	1 12	13	1	—
Avtokomerce DSSS	3	3						Temeljno sodišče	63	69	6	2/-
Loterija PE M. Sobota	3	3	.—	/	Oddelek RSPU Zapori	12	12	—	—
12 - DELEGATSKI VESTNIK
I	2	3-	4	5
Carinarnica	39	39	—		
Kmetijsko zemljiška skupnost	2	2	—	—
Območna vodna SIS	4	4	—	—
Medobčinska gospodarska zbornica	7	7	—	—
Medobčinsko društvo slušno prizadetih	1	1	—	—
Avto moto društvo ■	20	20	—	—
Gasilsko društvo M. Sobota	1	1	—	—
Počitniška skupnost	4	4	—	—
Občinski odbor RKS	3	3	—	—
Skupna strokovna služba SIS družbenih dejavnosti '	51	51	—	—
14. DPO, SIS IN DPS	670	687	11	5/2
SKUPAJ NEGOSPODARSTVO	3.318	3.446	81	59/17
SKUPAJ GOSPODARSTVO SKUPAJ GOSPODARSTVO +	15.400	15.842	464	112/80
NEGOSPODARSTVO	18.718	19.288	545	171/97
OPOMBA: TOZD in delovne skupnosti so s svojimi načrti zaposlovanja za leto 1984 (MK—LP—84) planirale 545 dodatnih zaposlitev, kar pomeni 2.9 % r«ist zaposlenosti. V dodatnih zaposlitvah so upošte-. vani tudi pripravniki 171. V letošnjem letu so prvič med pripravniki všteti, tudi mladi, ki prihajajo z usmerjenega izobraževanja na IV. zahtevnostni stopnji (prejšnja poklicna šola). Ti si pridobivajo dokončno poklicno usposobljenost šele po opravljeni pripravniški dobi v ustrezni TOZD. V številki pripravniki za ulomkovo črto so prikazani lastni štipendisti združenega dela. S področja gospodarstva predvidevajo največ novih zaposlitev DO — Mura. DO — Panonija in SGP Konstruktor TOZD Pomurje; s področja negospodarstva pa TOZD s področja zdravstva ih socialnega varstva.
Glede na znane težave v zaposlovanju, ko vedno bolj narašča delež iskalcev zaposlitve s strokovno izobrazbo, menimo v strokovni službi, da bi morali vsi dejavniki podpirati realizacijo načrta zaposlovanja ne glede, če je ta nekoliko višji od resolucijske stopnje. Razmere v gospodarjenju v letu 1984 prav gotovo ne bodo ugodnejše kot v letu 1983. Zato lahko pričakujemo še več težav na področju zaposlovanja, predvsem glede priliva strokovnih kadrov na V. zahtevnostni stopnji.
TOZD ha obstoječo strukturo dela zaposlujejo vse preveč NK in PR delavcev, kar je v precejšnjem razkoraku s prilivom iz izobraževanja.
Pri pripravi načrta zaposlovanja smo imeli veliko težav zaradi .zagotavljanja podatkov (čeprav so DO zakonsko obvezne sporočiti skupnosti za zaposlovanje svoje kadrovske potrebe do 31. 12. 1983) predvsem z manjšimi poslovnimi enotami, ki imajo sedež svoje matične organizacije izven območja občine. Pa tudi nekatere večje TOZD niso bile v stanju zagotoviti ustreznih kadrovskih planov zaradi objektivnih nemalokrat pa tudi subjektivnih vzrokov.
Ugotovitve, stališča in predlogi izvršnega sveta
1.	Izvršni svet sprejema Plan zaposlovanja v občini M. Sobota za leto 1984, čeprav le ta ni usklajen z resolucijsko stopnjo zaposlovanja.
2.	Izvršni svet ugotavlja, da se bo v letu 1984 povečalo število iskalcev zaposlitve, predvsem mladih strokovno usposobljenih delavcev.
3.	Izvršni svet predlaga vsem TOZD, drugim organizacijam in skupnostim:
—	da se zavzemajo za izboljšanje kadrovske strukture in za produktivno zaposlovanje, ki bo povečalo količinski obseg proizvodnje;
—	da proučijo možnos.ti in povečajo število kadrovskih štipendij;
v— da zagotavljajo pogoje za uresničevanje pripravništva vsem učencem, ki v letu 1984 Končujejo III. in IV. stopnjo usmerjenega izobraževanja in ostali mladini, ki končuje šolanje na drugih šolah;
—	da izdelajo temeljito analizo o zmanjšanju nadurnega in pogod- • benega dela ter zaposlijo prijavljene iskalce zaposlitve, četudi za določen čas;
—	da zagotavljajo pogoje za izvajanje usmerjenega izobraževanja s posebnim poudarkom na proizvodnem delu;
—	■ da z združevanjem sredstev pridobivajo nove razvojne programe in delovna mesta;
4.	Izvršni svet predlaga Skupnosti za zaposlovanje
—	da upošteva prednostne elemente politike zaposlovanja in daje prioriteto tistim iskalcem zaposlitve, ki so v težjem materialnem položaju;
—	da spremlja zaposlovanje invalidnih oseb in delavcev, ki se vračajo z začasnega dela v tujini;
—	da usklajuje izobraževalne interese in zaposlitvene potrebe v prid dolgoročnega reševanja nezaposlenosti;
—	da skrbi za uresničevanje letnega načrta zaposlovanja, poroča o njegovi realizaciji dvakrat letno in po potrebi predlaga pristojnim organom ustrezne ukrepe.
STRAN 21 VESTNIK, 5. APRIL 1984
URADNE OBJAVE občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer lin Murska Sobota
73.	Spremembe in dopolnitve Statuta občine Murska Sobota
74.	Ugotovitve, stališča in usmeritve k poročilu o izvajanju programov SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje ter gibanju splošne porabe v občini Murska Sobota v letu 1983 z usmeritvami za leto 1984
75.	Odlok o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Murska Sobota za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oz. za določena področja do leta 2000
76.	Odlok o proračunu občine Ljutomer za leto 1984
IT. Odlok o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Ljutomer za leto 1983
78.	Odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Ljutomer za leto 1984
79.	Odlok o izobešanju zastav na območju občine Ljutomer
80.	Odlok o določitvi prispevka za financiranje nalog Ljudske obrambe in družbene samozaščite za čas od 1. 4. 1984 do 31.12. 1985 v občini Lendava
81.	Odlok o spremembi odloka o poprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno zemljišče v občini Lendava
82.	Odlok o proračunu občine Lendava za leto 1984
83.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Lendava za leto 1983
84.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Lendava
85.	Odlok o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Lendava za obdobje 1986—1990
86.	Sklep o izvolitvi predsednika in podpredsednika Skupščine občine Murska Sobota
87.	Sklep o izvolitvi predsednika in podpredsednika Zbora združenega dela Skupščine občine Murska Sobota
88.	Sklep o izvolitvi predsednika in podpredsednika Zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Murska Sobota
89.	Sklep o izvolitvi predsednice in podpredsednika Družbenopolitičnega Zbora Skupščine občine Murska Sobota
90.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1984 na območju občine Lendava
91.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Selo — Fokovci
92.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Ratkovci
93.	Sklep o razpisu referenduma za glasovanje o prenehanju veljavnosti sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za naselje Kančevci, Ratkovci
94.	Sklep o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1984 v občini Ljutomer
95.	Popravek odloka o določitvi imen in spremembi potekov ulic in trgov na območju občine Gornja Radgona
96.	Popravek
STRAN 27 VESTNIK, 5. APRIL 1984
73
Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, štev. 12/80 in 36/81> je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 23. marca . 1984 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA OBČINE MURSKA SOBOTA
1.	člen
V Statutu občine Murska Sobota se poglavje »Ljudska obramba in družbeno samozaščita« spremeni in glasi (členi od 96. do 112.):
SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA .	-
96.	člen
Občina Murska Sobota organizira in pripravlja obrambo pred agresijo, preprečevanje sovražnih in družbeno škodljivih pojavov in dejanj, zaščito in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah ter preprečevanje in odpravljanje izrednih razmer. V ta namen usmerja in usklajuje obrambne priprave in družbeno samozaščito delovanje delovnih lj udi in občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti, usmerja organiziranje in usposabljanje narodne zaščite, organizira in pripravlja teritorialno obrambo in civilno zaščito ter določa svoje obrambne in varnostne načrte.
Ob naravnih in drugih nesrečah sprejema ukrepe za zaščito in reševanje ljudi in materialnih dobrin, v primeru izrednih razmer ali drugih nevarnosti, sprejema ukrepe za njihovo odpravljanje, v vojni pa organizira in vodi splošni ljudski odpor na svojem območju.
97.	člen
Pravice in dolžnosti občine na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite izvršujejo v mejah svoje pristojnosti občinska skupščina in njen svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, izvršni svet, štab za teritorialno obrambo in štab za civilno zaščito, upravni organ pristojen za zadeve ljudske obrambe, drugi upravhi organi ter organ za notranje zadeve.
98.	člen
Občinska skupščina določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih. ki so splošnega pomena za razvoj in krepitev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter ureja organizacijske, materialnem druge pogoje za izvajanje obrambnih priprav m samozaščitnih aktivnosti. ki so skupnega pomena.
Občinska skupščina sprejema načrt organizacije in razvojaterito-rialne obrambe ter ustanavlja občinski štab, enote teritorialne obrambe, določa organizacijo civilne zaščite, predpisuje izvrševanje ukrepov civilne zaščite ip opravlja druge naloge, ki jih določa zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti in drugi predpisi.
99.	člen
Pri uresničevanju nalog na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite sodeluje občinska skupščina s skupščinami drugih občin, s katerimi usklajuje svoje delo na tem področju in po potrebi in dogovoru ustanavlja skupne službe.
Skupaj s skupščinami občin Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer ustanovi skupščina občine Murska Sobota pokrajinski odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito kot skupni medobčinski organ.
Pokrajinski odbor skrbi za izvajanje in usklajevanje obrambnih priprav, ter aktivnosti in ukrepov družbene samozaščite, ki so skupnega pomena za občine Pomurje.
100.	člen
Med vojno odloča o vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine, če se ta ne more sestati, predsedstvo občinske skupščine. Predsedstvo občinske skupščine imenuje občinska skupščina. Sestavo, naloge, način dela in druga vprašanja delovanja predsedstva v vojni in izrednih razmerah določa zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti.
,	101. člen
. Za usklajevanje ter povezovanje obrambnih priprav in družbene samozaščite in opravljanje drugih zadev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ustanovi občinska skupščina,; Svet za splošno ljudsko obrambo in, družbeno samozaščito. Člane sveta imenuje občinska skupščina. Število članov sveta določi občinska skupščina hkrati z imenovanjem. Predsednik sveta je predsednik občinske skupščine.
Naloge sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito določa zakon in odlok občinske skupščine.
102.	člen
Občinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito spremlja in ocenjuje varnostne in vojno politične razmere v občini, usmerja obrambne priprave in samozaščitno delovanje ter izdelavo in dopolnjevanje obrambnih in varnostnih načrtov v občini. Usmerja razvoj, oboroževanje in opremljanje enot teritorialne obrambe, ter razvoj in delovanje civilne in narodne zaščite, spodbuja in usklajuje ukrepe in'delo nosilcev družbeno gospodarskega in političnega razvoja
,v občini, spremlja in usmerja obrambno in družbeno samozaščitno usposabljanje delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti, teritorialne obrambe, narodne zaščite, civilne zaščite in drugih nosilcev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter opravlja druge naloge, kijih določa zakon in drugi predpisi.
Občinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito imenuje občinska skupščina, v skladu z določili in usmeritvami zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Število članov .komiteja določi občinska skupščina hkrati z imenovanjem.
103.	člen
Izvršni svet občinske skupščine izvaia politiko in odločitve občinske skupščine s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Naloge izvršnega sveta podrobneje določa zakon o splošni ljudski .obrambi in družbeni samozaščiti.
104.	člen
. Upravni organ za'ljudsko obrambo, upravni organ za notranje zadeve in drugi občinski organi opravljajo naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki jih določajo zakon, odloki občinske skupščine in drugi predpisi.
105.	člen
Za izvajanje oboroženega boja in drugih Oblik splošnega ljudskega odpora, za delovanje ob naravnih in drugih nesrečah in v izrednih razmerah se organizirajo po enotnih načelih in v skladu z obrambnim in varnostnim načrtom občine, v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, enote teritorialne obrambe.
Enote teritorialne obrambe v občini vodi občinski štab za teritorialno obrambo.
Občinski štab za teritorialno obrambo opravlja naloge, ki so določene z zakonom in drugimi predpisi ter naloge, ki mu jih naložijo pokrajinski štab za teritorialno obrambo, občinska skupščina, svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito-ter izvršni svet občinske skupščine v skladu z njihovimi pristojnostmi.
106.	člen
Civilna zaščita ie del splošne liudske obrambe in družbene samozaščite, ki se organizira v vseh delovnih in življenjskih okoljih, kot najširša oblika priprav.in udeležbe delovnih ljudi in občanov za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, naravnih in drugih nesrečah in za izvajanje samozaščitnih nalog v izrednih razmerah.
Za organizirano usmerjanje pripravljanja delovnih ljudi in občanov, za vodenje in usposabljanje enot civilne zaščite ter za odrejanje in usmerjanje zaščitnih in reševalnih ukrepov ob vojnih akcijah, naravnih in drugih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah se ustanovijo v občini, krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in skupnostih,.štabi za civilno zaščito.	,
Občinski štab za civilno zaščito imenuje izvršni svet občinske skupščine in je za svoje delo odgovoren izvršnemu svetu in svetu za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Naloge štaba za civilno zaščito določa zakon.
107.	člen
V krajevnih skupnostih se delovni ljudje in občani organizirajo, pripravljajo in usposabljajo za opravljanje nalog in aktivnosti družbene samozaščite, za oborožen boj in druge oblike odpora, za varstvo in reševanje ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin in drugih dobrin ob vojnih akcijah, naravnih in drugih nesrečah ter drugih izrednih razmerah, za preskrbo oboroženih sil in prebivalstva ter za opravljanje.drugih nalog, ki so določene z zakonom, statutom, obrambnim in varnostnim načrtom krajevne skupnosti ih občine. Naloge na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite uresničujejo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti preko skupščine krajevne skupnosti, sveta krajevne skupnosti,-komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in drugih organov, ki so določeni z zakonom, statutom in obrambnimmačrtom krajevne skupnosti in občine.
108.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti določajo načrt izvajanja obrambnih priprav s svojim razvojnim načrtom. programi dela ter v skladu s svojimi nalogami za delovanje ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni.
Organizacije in skupnosti iz prejšnjega odstavka morajo uskladiti svoje obrambne načrte in programe za delo v vojni z obrambnim načrtom občine.	•*_
Organizacije in skupnosti iz prvega odstavka tega člena se vključujejo v obrambne priprave krajevne skupnosti, v katerih imajo svoj sedež, sodelujejo z njo in dajejo pomoč njenim organom pri izvrševanju nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter sodelujejo tudi z drugimi krajevnimi skupnostmi, v katerih žive njihovi delavci.
Naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnosti opravljajo delavski sveti, komite za
splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, poslovodni organ in . drugi organi, kot določajo predpisi in splošni akti organizacij združenega * dela.
V delovnih organizacijah, ki imajo v svojem sestavu.več temeljnih organizacij združenega dela, se za izvrševanje skupnih nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ustanovi komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito tudi na ravni delovne organizacije.
109.	člen
V samoupravnih interesnih skupnostih opravljajo naloge s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite skupščine skupnosti, odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno 'samozaščito in drugi organi skupnosti. Pravice in dolžnosti organov skupnosti na področj.u splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite se podrobneje določijo s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti.
110.	člen
Delovni ljudje in občani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, v delovnih skupnostih samo-' upravnih organizacij, v organih družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društvih, organizirajo narodno zaščito kot najširšo obliko samozaščitnega in samoobrambnega delovanja delovnih ljudi in občanov za varovanje z ustavo določenega družbenega reda, pogojev dela, družbenega in zasebnega premoženja, objektov skupnega pomena in jrvnega reda, za zagotavljanje mirnega in varnega življenja in opravljanja drugih določenih nalog družbene samozaščite ter za najširše vključevanje delovnih ljudi in'občanov v oborožen boj in druge oblike splošnega ljudskega odpora.
Narodno zaščito organizira v temeljni organizaciji združenega dela delavski svet, v krajevni skupnosti pa svet krajevne.skiipnosti.
Narodna zaščita deluje po posebnem načrtu, ki je sestavni del varnostnega in obrambnega načrta, samoupravne organizacije, ali skupnosti, v kateri je organizirana.
111.	člen
Delovni ljudje in občani skrbijo, da se ustvarijo pogoji za varnost v občini in organizira terizvajapreventivnadejavnostvcestnem prometu.
Za uveljavljanje družbene samozaščite na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu skrbi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Sestavo, naloge in način dela sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu določa občinska skupščina v skladu z zakonom.
112.	člen
Delovni ljudje in občani v občini imajo pravico in dolžnost, da na temelju družbene samozaščite varujejo pred požarom družbeno premoženje in premoženje občanov.
V samoupravni interesni skupnosti za varstvo pred požarom uresničujejo delovni ljudje in občani svoje in družbene potrebe po varstvu pred požirom in drugimi naravnimi nesrečami ter pospešujejo razvoj družbene samozaščite na tem področju.
2.	člen
Za 159. členom Statuta se doda 159. a člen, ki se glasi: »Skupščina občine lahko ustanovi Svet občine. Svet občine je politično posvetovalno telo občine, ki obravnava pomembnejša vprašanja splošne politike v okviru pravic in dolžnosti občine. O obravnavanih vprašanjih svet zavzema stališče in smernice ter jih posreduje pristojnim organom. Svet občine ustanovi občinska skupščina z odlokom, s katerim določi tudi sestav, delovanje in druga vprašanja dela sveta.« -
3.	člen
Spremembe in dopolnitve Statuta občine Murska Sobota začnejo veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 011-1/84-1
V Murski Soboti, dne 23. marca 1984
Predsednik
Skupščine občine Murska Sobota Martin HORVAT, 1. r.
74
Na podlagi 165 člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80 in 36/81) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 9. marca 1984, sprejela naslednje
UGOTOVITVE, STALIŠČA IN USMERITVE
k poročilu o izvajanju programov SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje ter gibanju splošne porabe v občini Murska Sobota v letu 1983, z usmeritvami Za leto 1984
Zbori skupščine občine Murska Sobota so na seji dne 9. marca 1984 obravnavali Poročilo o izvajanju programov SISdružbenih dejavnosti in materialne proizvodnje ter gibanja splošne porabe v občini Murska
STRAN 28 VESTNIK, 5. APRIL 1984
Sobota v letu 1983 z usmeritvami za leto 1984 in predlog bilance sredstev SIS družbenih dejavnosti za leto 1984 ter ob tem
ugotovili:
Zaostreni pogoji gospodarjenja in zožene materialne možnosti so se vletu 1983 bistveno odražale tudi na področju skupne in splošne porabe. Organizacije združenega dela so se občasno znašle v likvidnostnih težavah, skozi vse leto pa je bilo evidentno zaostajanje osebnih dohodkov delavcev v družbenih dejavnostih za višino in rastjo osebnih dohodkov enakih ali podobnih izobrazbenih struktur v gospodarstvu občine.
Zaradi omejevanja sredstev so vse SIS in OZD s področja družbenih dejavnosti sprejele programe stabilizacijskih ukrepov, ki so na nekaterih področjih posegali v krčenje letnih programov in zahtevali večjo soudeležbo koristnikov storitev. Samoupravne interesne skupnosti so sprejeta stališča in programe v veliki meri realizirale. Zbori občinske skupščine posebej izpostavljajo pozitivna prizadevanja na področju zdravstva in šolstva, kjer so imeli ti programi najbolj konkretne finančne učinke.
Krčenje posameznih programov ni bistveno vplivalo na kvaliteto in doseženi nivo posameznih dejavnosti. Zbori v danih razmerah ugodno ocenjujejo realizacijo programov v letu 1983.
Občinska skupščina meni, da je bilo v letu 1983 nujno tekoče usklajevati bilanco sredstev SIS družbenih dejavnosti in v zvezi s tem prispevne stopnje, saj smo se s tem izognilvustvaijanju presežkov v SIS in nepotrebnem obremenjevanju združenega dela.
Na področju gospodarske infrastrukture je bil dosežen obseg načrtovanih sredstev ter realiziran močno skrčen program nalog za leto 1983. Sedanja izgradnja gospodarske infrastrukture ne daje možnosti za hitrejši gospodarski in družbeni razvoj občine.
Nepravočasno in pomanjkljivo pripravljene tehnične dokumentacije povzročajo zamaknitev planiranih rokov začetka izgradnje posameznih objektov in naprav in s tem podražitve.
Močno omejevanje sredstev splošne porabe in visoka rast materialnih stroškov povzročata, da v proračunu občine ostaja vedno manj sredstev za izvajanje zakonsko obvezujočih nalog zlasti na področju urbanizma, notranjih zadev, dela inšpekcijskih služb, geodetske uprave in pravosodnih organov.
Poročilo pa ne vsebuje ugotovitev in smernic o organiziranosti samoupravnih interesnih skupnosti, delo delegacij in skupščin.
Na podlagi poročila in razprav so zbori občinske skupščine sprejeli naslednja
stališča in usmeritve:
1	. Zbori občinske skupščine sprejemajo poročilo o realizaciji programov SIS in na področju splošne porabe za leto 1983. ter podpirajo programske usmeritve za leto 1984, po katerih se obseg programov ne povečuje. V kolikor bo pri kateri skupnosti prišlo zaradi zakonskih predpisov ali drugih objektivnih razlogov do širitve programov je potrebno v ta namen zagotoviti dodatna finančna sredstva. Poleg sprejetih kratkoročnih programov stabilizacijskih ukrepov'je potrebno izdelati tudi dolgoročne programe.
/	2. Zbori občinske skupščine so sprejeli korigirano bilanco sredstev SIS družbenih dejavnosti za leto 1984. Bilanca je sestavni del teh stališč.
Bilanca sredstev skupne porabe, kije bila objavljena v Delegatskem vestniku, se spremeni v naslednjem:
—	zaraai bistvenega zaostajanja osebnih dohodkov delavcev v družbenih dejavnostih za povprečjem v gospodarstvu občine se samoupravnim interesnim skupnostim priznajo dodatna sredstva v skupnem znesku 45,105.000.— din, ki so namenjena za valorizacijo osebnih dohodkov delavcev v družbenih dejavnostih za leto 1983. Z dodatnim obsegom sredstev dovoljene porabe je za leto 1983 zagotovljena delavcem družbenih dejavnosti rast osebnih dohodkov za 26 % v primerjavi z letom 1982;
—	za dodatno priznana sredstva se poveča dovoljena poraba za leto 1983, sredstva pa se zagotovijo iz priliva v letu 1984;
—	v letu 1984 se dovoli povečanje skupne porabe iz leta 1983 za 23,2 %.
3.	Zbori priporočajo, da organizacije združenega dela s področja družbenih dejavnosti valorizirajo za leto 1983 osebne dohodke za 26 % v primerjavi z letom 1982, ostala razpoložljiva sredstva pa namenijo za pokrivanje skladov.
4.	Zbori sprejemajo predlagane prispevne stopnje ter ocenjujejo, da bodo predlagane prispevne stopnje ob načrtovanih gibanjih zagotavljale združevanje sredstev do višine dovoljene porabe.
5.	Zbori občinske skupščine priporočajo samoupravnim interesnim skupnostim in organizacijam združenega dela s področja družbenih dejavnosti, da ob dogovorjeni svobodni menjavi iščejo tudi možnosti za združevanje sredstev v obliki neposredne svobodne menjave.
6.	Strokovne službe morajo na podlagi zaključnih računov izdelati temeljito analizo o poslovanju OZD s področja družbenih dejavnosti v letu 1983, s posebnim poudarkom na gibanju osebnih dohodkov, materialnih stroškov, sklada skupne porabe in amortizacije. Glede na ugotovitve iz analize bo že v drugem trimesečju potrebno ponovno proučiti ustreznost bilance skupne porabe in po potrebi predlagati spremembe, ki bi zagotavljale delavcem na področju družbenih dejavnosti približno enak položaj, upoštevajoč pri tem prioriteto zdravstva in
šolstva. V analizi je potrebno izpostaviti tudi ustreznost sedanje organiziranosti administrativnih služb.
7.	Zbori občinske skupščine podpirajo stališče samoupravnih interesnih skupnosti, da se sedanji sistem solidarnosti do konca tekočega srednjeročnega obdobja ne spreminja.
8.	V razvoju gospodarske infrastrukture je potrebno v letu 1984 nameniti posebno pozornost predvsem vzdrževanju in izgradnji cest, nekaterih komunalnih objektov ter usmerjeni individualni in blokovni gradnji. Razvoj teh dejavnosti mora potekati v skladu s potrebami hitrejšega gospodarskega razvoja občine.
9.	Komunalna skupnost in območna vodna skupnost se morata vključiti v reorganizacijo komunalnega oz. vodnega gospodarstva ter v skladu s sprejetim zakonom v komunalnem gospodarstvu dopolniti sistem financiranja, predvsem razširjene reprodukcije.
10.	Na področju stanovanjske izgradnje je treba nadaljevati z gradnjo po načelu investitorstva in uveljavljati vse ostale oblike družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, zlasti zadružno gradnjo.
11.	Pri izvajanju investicij v gospodarsko infrastrukturo je potrebncr pravočasno pripraviti kvalitetno tehnično dokumentacijo in zaostriti odgovornost posameznih nosilcev nalog.
12.	Zbori občinske skupščine predlagajo SIS materialne proizvodnje, da do konca prvega polletja 1984 reorganizirajo strokovne službe z združitvijo v skupno strokovno službo.
13.	Slediti je potrebno rasti splošne porabe v letu 1984 kot jo opredeljuje občinska resolucija ter zagotoviti sredstva tudi za hitrejše izvajanje racionalizacije dela upravnih organov in posodobitev opreme.
Številka: 402-10/84-1
Murska Sobota, dne 9. marca 1984
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota Martin HORVAT, 1. r.
75
Na osnovi 54. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. list SFRJ, št. 6/76), odloka Skupščine SR Slovenije o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oz. za določena področja do leta 2000 (Ur. list SRS, št. 17/78) ter na osnovi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave pomurskih občin, št. 12/80) je Skupščina občin Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 23. 3. 1984 sprejela
ODLOK o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Murska Sobota za oMobje pd leta 1986 do leta 1995 oz. za določena področja do leta 2000.
1.	člen
Dolgoročni plan občine Murska Sobota se pripravi in bo sprejet za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oz. za določena področja do leta 2000 (v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan občine).
V skladu z zakonskim načelom celovitosti planiranja je planiranje prostorskega razvoja občine sestavni del dolgoročnega plana občine.
2.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota pripravi in predloži Skupščini občine Murska Sobota do 31. 7. 1984 predlog smernic za pripravo dolgoročnega plana občine Murska Sobota.
3.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota pripravi in do 31.12. 1984 predloži Skupščini občine Murska Sobota osnutek, do 30.4.1985 pa predlog dolgoročnega plana občine Murska Sobota.
4.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Meška Sobota določi program dela za pripravo dolgoročnega plana občine Murska Sobota. S programom dela se določijo naloge, organi, organizacije in roki v zvezi s pripravo dolgoročnega plana občine.
5.	člen
Plansko obdobje iz 1. člena tega odloka velja v skladu z načelom sočasnosti planiranja za vse nosilce in udeležence v družbenem planiranju.
Dolgoročne plane sprejemajo zlasti:
—	OZD, katerih dejavnost je vezana na pomembnejše koriščenje energije ter naravnih virov in pogojev;
—	OZD, katerih razvoj pomembneje posega v prostor;
—	OZD, ki predstavljajo širše oblike združevanja dela in sredstev ter poslovne skupnosti;
—	vse tiste samoupravne organizacije in samoupravne interesne skupnosti, ki opravljajo ali ki so ustanovljene v zvezi z opravljanjem dejavnosti posebnega družbenega pomena,
—	OZD gospodarstva, ki so v preteklem letu ustvarile večkot 50 milijonov dinarjev celotnega prihodka in imele več kot 150 zaposlenih ali so nosilci razvoja določene dejavnosti gospodarstva v občini.
6.	člen
Na osnovi določil tega odloka so dolžni pripraviti in sprejeti svoje dolgoročne plane za obdobje iz 1. člena tega odloka naslednji samoupravni nosilci planiranja v občini Murska Sobota:
Organizacije združenega dela gospodarstva:
DES TOZD Elektro Murska Sobota
TOZD Proizvodnja kremenčevega peska Puconci
Delovna organizacija Panonija
Delovna organizacija Pomurski tisk
Delovna organizacija Platana
Delovna organizacija Mura
Delovna organizacija KG Rakičan
Kmetijska zadruga Panonka
Delovna organizacija Agromerkur
Tovarna mlečnega prahu
Delovna organizacija Mesna industrija
Gozdno in lesno gospodarstvo
Intes TOZD Mlinopek
Konstruktor TOZD Pomurje
Delovna organizacija Sobota
IMP TOZD Blisk
Delovna organizacija Potrošnik
Radenska TOZD Diana, TOZD Moravske tolice in TOZD Zvezda
Certus TOZD Avtobusni promet Murska Sobota
Delovna organizacija za PTT promet
Temeljna pomurska banka Murska Sobota
DO Agroservis
Samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje
SIS za cestno in komunalno dejavnost
Samoupravna stanovanjska skupnost
Kmetijska zemljiška skupnost
Območna vodna skupnost
Območna SIS za PTT promet
Skupnost za pospeševanje kmetijstva
Skupnost za gozdarstvo
Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti
Skupnost otroškega varstva
Izobraževalna skupnost
Kulturna skupnost
Telesnokulturna skupnost
Zdravstvena skupnost
Skupnost za zaposlovanje
Skupnost za socialno skrbstvo
Raziskovalna skupnost
Skupnost socialnega varstva.
7.	člen
V pripravo dolgoročnega plana občine se bodo vključevale tudi vse krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in druge organizacije, ki niso po tem odloku posebej zavezane za pripravo in sprejem svojih dolgoročnih planov.
8.	člen
Nosilci in udeleženci družbenega planiranja sprejmejo program dela za pripravo svojih dolgoročnih planov, s katerimi zagotovijo hkrati svoje sodelovanje v vseh fazah dela na pripravi dolgoročnega plana občine.
9.	£len
Za delo v zvezi s pripravo dolgoročnega plana občine se poleg sredstev za redno dejavnost komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj v občini določijo posebna sredstva, ki bodo vsako leto določena z občinskim proračunom in porabljena v skladu s programom nalog za pripravo dolgoročnega plana.
10.	člen
Za namensko porabo sredstev iz prejšnjega Člena tega odloka je odgovoren Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota.
11.	člen
Nosilec aktivnosti pri pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Murska Sobota je Izvršni svet Skupščine občine.
12.	člen
Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi dolgoročnega plana občine je komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine, poleg tega pa drugi upravni organi občine, strokovne službe SIS in strokovne službe organizacij združenega dela.
13.	člen
Delo na pripravi dolgoročnega plana občine se prične takoj.
14.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehata veljati Odlok opripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Murska Sobota za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja do leta 2000 (Ur. objave pomurskih občin, št. 8/79) in Odlok o spremembah in dopol
nitvah odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Murska Sobota za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja do leta 2000 (Ur. objave pomurskih občin, št. 43/81).
15.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Predsednik
„ Skupščine občine Murska Sobota Martin HORVAT 1. r.
Številka: 30-5/84-3 V M. Soboti, dne
76.
Na podlagi 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS št. 39/74) lin 1981. člena statuta občine Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota št. 44/81 in 12/83) je skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. 3. 1984 sprejela
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE LJUTOMER ZA LETO 1984
L člen
S proračunom občine Ljutomer za leto 1984 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v občini Ljutomer v letu 1984.
2.	člen
Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo: 88.695,012 din Prihodki se razporedijo:
— za občinske potrebe v višini	88.581,952 din
— za tekočo proračunsko rezervo	113,060 din
Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v planu prihodkov in planu razporeditve prihodkov občinskega proračuna, kije sestavni del splošnega dela občinskega proračuna:
3.	člen
Od prihodkov po prvem odstavku 2. člena, zmanjšanih za prene-šena sredstva iz leta 1983 se izloči največ 1 % v sredstva rezerve občine Ljutomer.
4.	člen
Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom vsem porabnikom enakomerno (praviloma po 12-tinah) v okviru doseženih prihodkov in njihove razporeditve, če ni z zakonom ali drugim aktom občinske skupščine oz. njenega izvršnega sveta drugače določeno.
5.	člen
Kot sredstva za delo se občinskim upravnim organom, medobčinskim upravnim organom in pravosodnim organom (v nadaljnjem besedilu: občinskim in medobčinskim upravnim in pravosodnim organom) v skladu s 104. členom Zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine , SR Slovenije ter republiških upravnih organih zagotavlja v letu 1984;
—	sredstva, ki jih delavci teh organov v skladu z navedenim zakonom pridobivajo kot dohodke delovnih skupnosti,
—	* sredstva za osebne dohodke funkcionarjev, ki vodijo upravne organe in njihove namestnike,
—	sredstva za materialne stroške in
—	sredstva za posebne namene in sredstva za opremo.
6.	člen
Podlaga za ugotavljanje potrebnega obsega sredstev za osebne dohodke delavcev občinskih in medobčinskih upravnih in pravosodnih organov je število izvajalcev potrebnih za izvršitev programiranih del in nalog in poprečni osebni dohodek delavcev V organizacijah združenega dela v občini, ki opravljajo dela in naloge enake zahtevnosti, v približno enakih delovnih pogojih.
Osnova za ugotavljanje potrebnega obsega sredstev za skupno porabo delavcev je višina sredstev skupne porabe po posameznih namenih, ki so opredeljena po merilih dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984 in družbenega dogovora o skupnih osnovah za usklajeno urejanje odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka delovnih skupnosti upravnih in drugih organov.
Osnova za določanje sredstev za materialne stroške, opremo in amortizacijo so družbeno dogovorjeni kriteriji in merila, kijih sprejme izvršni svet skupščine občine, upoštevajoč zakonske predpise in porast cen materiala ter storitev.
7.	člen
Dokler ne bodo izdelana merila za finančno vrednotenje del in nalog, se bodo občinskim in medobčinskim upravnim in pravosodnim organom zagotavljala sredstva za osebne dohodke na podlagi bruto vrednosti točke, kije veljala na dan 31/12-1983.
STRAN 30 VESTNIK, 5. APRIL 1984
Bruto vrednost točke se lahko na podlagi sklepa izvršnega sveta skupščine občine med letom poveča v skladu z rastjo dohodka in gibanjem osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela v občini, upoštevajoč merila dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984 in sklepe komisije podpisnikov družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem.
8.	člen
Če se med letom znatno spremeni delovno področje ali pristojnost, obseg ali narava dela ter pogoji za izvrševanje nalog, se občinskim in medobčinskim upravnim in pravosodnim organom lahko sporazumno poveča ali zmanjša tudi odobren obseg sredstev za delo.
Če se med letom ustanovi, novi organ, se sredstva za njegovo delo zagotovijo iz tekoče proračunske rezerve na osnovi predračuna, ki ga potrdi izvršni svet skupščine občine.
Če je med letom prenehal delovati organ ali drugi uporabnik sredstev občinskega proračuna, se preostanek sredstev za njegovo dejavnost prenese v tekočo proračunsko rezervo.
9.	člen
Občinski in medobčinski upravni in pravosodni organi ter drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo opravljati svoje naloge v okviru sredstev, ki so jim zagotovljene v občinskem proračunu. Ti ne smejo prevzemati novih obveznosti, za katere nimajo zagotovljenih sredstev.
Izvršni svet skupščine občine lahko začasno zmanjša obseg sredstev ali začasno omeji uporabo proračunskih sredstev proračunskim uporabnikom, če prihodki proračuna med letom niso doseženi v planirani višini. O teh ukrepih mora izvršni svet obvestiti pristojne skupščine občin injim predlagati ustrezne ukrepe.	,
Vsi prihodki, ki jih občinski ali medobčinski upravni organi ustvarijo s svojo dejavnostjo, so prihodek občinskega proračuna, če ni s tem odlokom ali zakonom drugače določeno.
10.	člen
Izvršni svet skupščine občine nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev in financiranje investicij iz sredstev občinskega proračuna.
Oddelek za občo upravo spremlja finančni-materialno in računovodsko poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev po nampnu, obsegu in dinamiki uporabe. Če ugotovi, da sredstvanišouporabljenaza tiste namene, za katere so bila odobrena, obvesti o tem izvršni svet SO in predlaga ustrezne ukrepe.	'
Za smotrno in zakonito uporabo sredstev, ki so posameznim občinskim in medobčinskim upravnim ter pravosodnim organom in drugim uporabnikom sredstev občinskega proračuna bila odobrena, so odgovorni funkcionarji, ki vodijo te organe, in druge pooblaščene osebe kot odredbodajalci.
Za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna je odgovoren tudi vodja računovpdstva proračuna.
11.	člen
Občinski in medobčinski upravni ter pravosodni organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo predložiti oddelku za občo upravo občine Ljutomer najpozneje do 15/3-1984 finančni načrt za leto'1984 ter zaključni račun za leto 1983.
12.	člen
Nosilci sredstev za obveznosti, ki imajo značaj splošnih družbenih potreb in za katere se sredstva zagotavljajo v občinskem proračunu, so:
—	izvršni svet skupščine občine za sredstva za delo državnih organov, za tekočo proračunsko rezervo in za sredstva rezerve občine,
—	komite za družbeno planiranje in gospodarski razvoj za intervencije v gospodarstvu, za odstopljene prihodke, za dejavnost krajevnih skupnosti, za vzdrževanje železniških prehodov in za prostorski plah ter urbanistično dokumentacijo,
—	Oddelek za občo upravo za delo občinskih in medobčinskih upravnih organov, za socialno skrbstvo in zdravstveno varstvo ter za vzdrževanje spomenikov in spominskih obeležij borcev NOV,
—	geodetska uprava — za geodetska dela po programu za tekočo leto in srednjeročno obdobje,
-	— oddelek za ljudsko obrambo — za področje ljudske obrambe in družbene samozaščite in
—	občinska konferenca SZDL — za dejavnost družbenopolitičnih organizacij,'družbenih organizacij in društev.
13.	člen
Izvršni svet skupščine občine se pooblasti, da odloča:
—	o začasni prerazporeditvi sredstev na posameznih postavkah proračuna občin,
—	o uporabi sredstev rezerve občine, vendar samo za namen iz L in 2. točke 39. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih.
.. . \
— o uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve, — o odpisu neizterljivih prispevkov in davkov ali drugih neizterljivih obveznosti iz sredstev občinskega proračuna.
14.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota:
Številka: 400-1/82-2
Datum: 22/3-1984 *
Predsednik skupščine občine Ljutomer Emil KUHAR. 1. r.
77
Na podlagi 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS št. 39/74) in 181. člena statuta občine Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska-Sobota št. 44/81 in 12/83) je Skupščina občine Ljutomer ha seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. 3. 1984 sprejela
ODLOK
O POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA O IZVRŠITVI PRORAČUNA OBČINE LJUTOMER ZA LETO 1983
1.	člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljutomerza leto 1983, katerega sestavni del je zaključni račun rezervnega sklada občine in posebnega računa za zdravstveno varstvo živali občine Ljutomer. « ■ *
2.	člen
Zaključni račun proračuna občine izkazuje:
— skupne prihodke v bilanci proračuna	80.260.365,85
— skupno razporeditev prihodkov po
bilanci proračuna	78.774.999.85
— presežek prihodkov nad dohodki, ki se
razporedi za blagovne rezerve	1.485.366,00
Zaključni račun rezervnega sklada občine izkazuje:
— skupne prihodke	*	3.475.190,60
— skupne odhodke	'	——
— presežek prihodkov nad odhodki	3.475,190,60
Zaključni račun sredstev posebnega računa za zdravstveno varstvo živali izkazuje:
—	skupne prihodne	7.931,222,80
—	skupne odhodke	5.690.457,55
—	presežek prihodkov	nad odhodki	2.240,765,25
3.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu proračuna občine v znesku 1.485.366,00 se razporedi za blagovne rezerve. Uporaba in višina teh sredstev, ki se sme koristiti v letu 1983, je citirana v 9. členu družbenega dogovora.
4.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki rezervnega sklada občine v višini 3.475,190,60 din se prenese kot prihodek rezervnega sklada občine za leto 1984.
5.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki posebnega računa sredstev za zdravstveno varstvo živali v znešku 2.240,765,25 se prenese kot prihodek posebnega računa za zdravstveno varstvo živali občine Ljutomer za leto 1984.	.	,iodo?
o.	člen
Pregled doseženih prihodkov in njihova razporeditev sta Sestavni del proračunske bilance za leto 1983.
7. člen
Ta odlok začne veljati 8. danpoobjavi v Uradnih objavah občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. Številka: 400-1/83
Datum: 22/3-1984
Predsednik	•
skupščine občine
Emil KUHAR, l.r.
78
Na podlagi 39. in 40. člena Zakona o razglasitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) ter 181. člena Statuta občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava. Ljutomer in Murska Sobota, št. 44/81 in 12/83) je skupščina občine Ljutomer na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 22. 3. 1984. sprejela
ODLOK
O POPREČNI GRADBENI CENI IN POPREČNIH STROŠKIH KOMUNALNEGA UREJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ TER KORISTI ZA RAZLAŠČENO STAVBNO ZEMLJIŠČE V OBČINI LJUTOMER ZA LETO 1984
1.	člen
Ta odlok določa za območje občine Ljutomer poprečno gradbeno ceno, poprečne stroške komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in korist za razlaščeno stavbno zemljišče.
2.	člen
Poprečna gradbena cena in poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Ljutomer, kot osnovna elementa za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja znašata:
—	poprečna gradbena cena za m2 uporabne stanovanjske površine na območju občine Ljutomer 27.251,00 din,
—	poprečni stroški komunalnega urjanja stavbnih zemljišč na območjuobčine Ljutomerpa 15 % gradbene vrednosti zgradbe oziroma objekta.	.
3.	člen
Korist za razlaščeno stavbno zemljišče se določi v odstotku od poprečne gradbene cene, ki se je oblikovala v preteklem letu za m2 stanovanjske površine v družbeni gradnji in znaša:	...
— na območju mesta Ljutomer 0,70 %, kar znaša 190,75 din po m , — na ostalih območjih vobčini0.60 %, kar znaša 163,50 din po m2.
4.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Ljutomer za leto 1983 (Uradne objave, štev. 10/83).
5.	člen
Ta odldk začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota.
Številka: 351-1/83
Datum: 22/3-1984
Predsednik skupščine občine Ljutomer Emil KUHAR, I. r.
79
Na podlagi 172. člena Ustave SR Slovenije (Ur. list SRS št. 6/74), zakona o uporabi grba, zastave in himne socialistične federativne republike Jugoslavije ter o uporabi podobe in imena predsednika republike Josipa Broza Tita (Ur. list SFRJ, št. 21/77), 25. člena zakona o prekrških (Ur. list SRS št. 25/83) in 181. člena Statuta občine Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota št. 44/81 in 12/83), je skupščina občine Ljutomer na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 22. 3. 1984 sprejela
ODLOK
O IZOBEŠANJU ZASTAV NA OBMOČJU OBČINE LJUTOMER
1.	člen
Delovni ljudje v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah, ki imajo poslovne zgradbe in objekte, uporabniki družbenih in praviloma lastniki zasebnih stanovanj, so dolžni na dan državnih, republiških, občinskih in krajevnih praznikov in ob posebnih priložnostnih slavnostih ter na sgjpšen javni poziv izobesiti zastave.
2.	člen
Subjekti iz prejšnjega člena so dolžni na zgradbah in objektih zagotoviti primerne nosilce drogov za izobešanje zastav tako, da je možno izobesiti zastavo SFR Jugoslavije, SR Slovenije in zastavo ZK Jugoslavije, ali praviloma vsaj eno zastavo.
3.	člen
Zastave je treba izobesiti na dan pred praznovanjem in pred priložnostno slavnostjo; odstraniti pa najkasneje v 24. urah, ko mine
razlog, zaradi katerega so bile izobešene. Ob žalovanju na pol droga, pa le na določene dneve žalovanja. V 24. urah je treba odstraniti tudi morebitne transparente in druge priložnostne oznake praznovanja, ali priložnbstne slavnosti.
4.	člen
Ob javnih prometnih površinah in cestah ter na drugih javnih mestih, predvidenih za izobešanje zastav, odgovarjajo za izobešanje zastav pravne osebe in odgovorne osebe pravnih oseb krajevnih skupnosti, in pooblaščene organizacije združenega dela.
5.	člen
Zastave tujih držav se smejo izobesiti samo z dovoljenjem pristojnega upravnega organa za notranje zadeve občine ali na splošen javni poziv.
Kadar se skupaj z našimi izobešajo zastave tujih držav na splošen javni poziv, je take, zastave dolžan zagotoviti organizator sodelovanja s tujino. Samostojno se tuje zastave ne smejo izobešati.
6.	člen
Pri izobešanju zastav je potrebno upoštevati naslednje zaporedje:
—	če je izobešenih več zastav v koloni ali skupini je na prvem mestu zastava. SFR Jugoslavije, nato zastava ZK Jugoslavije, zastava SR Slovenije, na kar se razvrstijo ostale zastave;
—	če so zastave v vrsti, se jih razvrsti v naslednje zaporedje: na prvem mestu oz. gledano od spredaj je prva z leve strani zastava SFR Jugoslavije, za njo zastava ZK Jugoslavije, zastava SR Slovenije in za tem se razvrstijo ostale zastave;
—	če se izobesi zastava SR Slovenije skupaj z zastavo SFR Jugoslavije in zastavo ZK Jugoslavije, je pravilno naslednje zaporedje: zastava SR Slovenije, zastava SFR Jugoslavije, zastava ZK Jugoslavije gledano od spredaj.
7.	člen
Zastave SFR Jugoslavije in SR Slovenije se izobešajo po zaporedju barv, določenih v Ustavi SFR Jugoslavije in Ustavi SR Slovenije.
8.	člen
Ne smejo se izobešati raztrgane, umazane, zmečkane, močno obledele ali poškodovane oz. drugače neprimerne zastave.
9.	člen
V dneh žalovanja, določenega s splošnim javnim pozivom, se zastave spustijo na pol droga, dokler traja žalovanje. Ob smrti člana delovne skupnosti, Organizacije ali društva, se praviloma lahko izobesi samo pri r^erna črna 'zastava.
10.	člen
Ni dovoljeno uporabljati zaposredja osnovnih barv zastav SFR Jugoslavije in SR Slovenije za simbole in zastave družbenih organizacij in društev za njihove prapore in slično. Prepovedano je tudi na zastavo pisati datume, imena ali druge oznake.
11.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali skupnost:
—	če ne poskrbi, da bodo ob državnih, republiških, občinskih ali krajevnih praznikih, ob posebnih priložnostih oziroma na splošen javni poziv izobešene zastave;
—	če izobesi zastavo, ki ne ustreza ustavnim določilom in predpisom družbenopolitičnih skupnosti;
—	če izobesi raztrgano, umazano, obledelo ali drugače neprimerno zastavo;
—	če v določenem roku ne odstrani izobešenih zastav in drugih priložnostih obeležij, ki so bila uporabljena ob praznovanju;
—	če izobesi zastavo tuje države brez dovoljenja pristojnega upravnega organa za notranje zadeve občine ali splošnega javnega poziva ali jo izobesi samostojno;
—	če ravna v nasprotju s 4., 9. in 10. členom tega odloka.
Z denarno kaznijo od 100 do 2.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in hišnega sveta, če je storjen prekršek iz katere od alinej tega člena.
12.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 2.000 din se kaznujejo tudi lastniki zasebnih stanovanj, če ravnajo v nasprotju z drugo, tretjo, četrto in peto alinejo-11. člena tega odloka.
13.	člen
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravljajo delavci postaje milice s splošnim delovnim področjem in komunalni inšpektor.
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota.
Številka: 62—1/84—1
Datum: 22/3—1984
Predsednik skupščine občine Emil KUHAR, 1. r.
STRAN 32 VESTNIK, 5. APRIL 1984
A
80
Na osnovi 290. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS štev.: 35/82) in 278. člena statuta skupščine - občine Lendava(Uradneobjave Pomurja, št. 37/81),jeskupščinaobčine Lendava na seji zbora združenega dela, dne 26. marca 1984 sprejela
ODLOK o določitvi prispevka za financiranje nalog ljudske obrambe in družbene samozaščita za čas od 1.4.1984 do 31. decembra 1985
1.	člen
Delovni ljudje v OZD, TOZD; delovnih skupnostih in SIS, ki niso sprejeli aneksa k SAMOUPRAVNEMU SPORAZUMU o združevanju sredstev za financiranje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite za obdobje 1981—1985 ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov plačujejo prispevek za financiranje nalog SLO in DS v času od 1. 4. 1984 do 31. decembra 1985 v višini 0,60 % iz doseženega dohodka (osnova za izračun je bruto osebni dohodek).
Prispevek se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, štev.: 33/80. 23/83) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Pomurja, uporablja pa se od L 4. 1984 dalje.
Številka: 402/10
Datum: 26. marca 1984
Predsednik zbora združenega dela Terezija DONKO, 1. r.
81
Na podlagi 40. člena Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. Ust SRS, št. 5/80) ter na podlagi 265. člena statuta Občine Lendava (Ur. objave, št. 37/81) j e skupščina Občine Lendava na seji žbpra združenega dela in zbora krajevne skupnosti, dne 26. marca 1984 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno zemljišče v občini Lendava
1.	člen
V 1. členu Odloka o spremembi odloka o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč, ter koristi za razlaščeno zemljišče v občini Lendava(Ur. objave, št. 5/83) se znesek 25.519.00 din nadomesti z zneskom 29.399 din.
2.	člen
V 2. členu se v L vrsti 0,6 odstotkov nadomesti z 0,8 odstotkov in 153.10 din v 2. vrsti z zneskom 235.20 din.
3.	člen
Z dnem ko začne veljati ta odlok preneha velj ati odlok o spremembi odloka 0 povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno zemljišče v občini Lendava (Ur. objave, št. 5/83).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 465-1/76-3
Datum: 12. 3. 1984
Predsednik SO Lendava Mirko HAJDINJAK 1. r.
82
Na podlagi 265. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave štev. 27/81) ter 16. in 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, štev. 29/74 in 4/78) je skupščina občine Lendava na ločenih sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 26. 3. 1984 sprejela
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE LENDAVA ZA LETO 1984
L člen
S proračunom občine Lendava (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v občini Lendava.
2.	člen
Skupni prihodki občinskega proračuna za leto- 1984 znašajo 113.248.225 din in se razporedijo:
— za dejavnost organov in organizacij DPS	108.111.963 din
— za tekočo proračunsko rezervo	463.314 din
— za sredstva, izločena za posebno partijo
žiro računa proračuna	4.672.948 din
Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev je zajeta v splošnem in posebnem delu proračuna, kar je sestavni del občinskega proračuna.
3.	člen
Turistične takse se v celoti uporabljajo za pospeševanje turistične - dejavnosti v skladu z družbenim dogovorom o uporabi turistične takse v SR Sloveniji.
4.	člen
Takse na promet parklarjev in kopitarjev se samo evidenčno izkazujejo v proračunu občine in se namenjajo v celoti .za zdravstveno varstvo živali.
5.	člen
Od izvirnih prihodkov proračuna občine se 1 % izloča v sredstva rezerve občinskega proračuna.
,	6. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren Izvršni svet Skupščine občine Lendava (v nadaljnjem besedilu: Izvršni svet).
Sredstva občinskega proračuna se med letom delijo praviloma enakomerno kot mesečne akontacije v okviru doseženih prihodkov, če s posebnim aktom skupščine občine ali izvršnega sveta oziroma v dogovoru z uporabnikom ni drugače določeno.
7.	$len
Izvršni svet Skupščine lahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v občinskem proračunu razporejeni za posamezne namene ali začasno omeji uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v planirani višini. O ukrepih iz prejšnjega stavka mora izvršni svet poročati zborom občinske skupščine.
8.	člen
Upravni organi, strokovne službe in organizacije’, pridobivajo sredstva za delo na podlagi programov dela in doseženih rezultatov dela delavcev pri izvrševanju programa.
Dohodek delovnim skupnostim občinskih . upravnih organov ■ se zagotavlja v skladu s sprejetim dogovorom. Rast osebnih dohodkov in sredstev za skupno porabo se bo usklajevala z dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v SR Sloveniji v letu 1984.
9.	člen
Upravni organi in drugi uporabniki sredstev morajo opravljati naloge iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom, razen če se s posebnim aktom oziroma dogovorom skupščine občine ne določi drugače.
Upravni organi, ki se finansirajo iz občinskega proračuna smejo prevzemati obveznosti po, pogodbah le v mejah sredstev, ki so jim odobrena s proračunqm.
10.	člen
Vsi prihodki, ki jih upravni organi ustvarijo s svojo dejavnostjo ali za delo s pogodbami, so prihodki občinskega proračuna. Ne glede na določbo prejšnjega stavka se sredstva, ki jih uprava za družbene prihodke pridobi na'- osnovi sporazuma za odmero in pobiranje prispevkov občanom za SIS, uporabijo kot namenska sredstva za modernizacijo in izboljšanje materialnega položaja uprave.
11.	člen
Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so odobrena v občinskem proračunu je odgovoren funkcionar, ki vodi upravni organ oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. Poleg funkcionarja je za zakonito uporabo sredstev odgovoren tudi vodja proračuna. .
12.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da odloča:
—	o uporabi sredstev rezerv do višine 800.000 din za izdatke iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitični skupnosti (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78);
—	o uporabi sredstev „tekoče proračunske rezerve”;
—	o začasni uporabi sredstev rezerv, če prihodki pritekajo neenakomerno, vrniti se morajo do konca leta 1984.
13.	člen
Za spremljanje izvajanja občinskega proračuna je : tdolžen Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, k poroča izvršnemu svetu ter po potrebi predlaga sprejem potrebnih ukrepov.
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 1. januarja 1984.
Številka: 400-2/84-3
Datum: 8/3-1984
Predsednik
Skupščine občine Lendava
Mirko HAJDINJAK 1. r.
83
Na podlagi 35. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 276. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave, št, 37/81) je Skupščina občine Lendava na ločenih sejah zbora krajevnih skupnosti, zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora dne 26. 3. 4984 sprejela
ODLOK
O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE LENDAVA ZA LETO 1983
l.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Lendava za leto 1983, ki obsega:
— skupne prihodke po bilanci proračuna^	99,039.289
— skupno razporeditev prihodkov po bilanci
proračuna	98,748.677
— presežek prihodkov	nad odhodki proračuna	340.612
—	skupne prihodke posebne partije žiro
računa proračuna	16,694.811
—	skupne odhodke posebne partije žiro
računa proračuna	9,941.423
—	presežek prihodkov nad odhodki posebne
partije žiro računa proračuna	6,753.388
2.	člen -
Presežek prihodkov nad odhodki proračuna v višini 340.612 din se prenese kot prihodek proračuna za leto 1984. Presežek prihodkov nad odhodki posebne partije žiro računa’proračuna v višini 6,753.388 din se prenes^kot prihodek posebne partije žiro računa proračuna za leto 1984.
3.	člen
Bilanca izvršitve proračuna za leto 1983 je sestavni del tega o.dloka.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah Občin Pomurja.
Številka: 400—4/83—3
Lendava, dne £3/2—1984
Predsednik Skupščine občine Mirko HAJDINJAK 1. r.
84
Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Ur. list SRS, št. 29/65. 12/69. 7/70 in 72/70) in 277. člena statuta občine Lendava (Uradne objave št. 37/81 in 29/83) je Skupščina občine Lendava ha seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 3. 1984 sprejela
ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini
Lendava
l.člen
Spremeni se tarifna številka 2 tarife odloka o komunalnih taksah v občini Lendava (Uradne objave št. 7/72. 8/75, 22/80 in 10/82) tako, da se glasi:
»Za začasno prebivanje turistov na območju občine se plačuje turistična taksa dnevno:
— za domače goste	20,00 din
— za tuje goste	40,00 din
,	■	2. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 1. 1. 1983.
Številka: 423-2/84
Datum: 23. 2. 1984
Predsednik
Skupščine občine Lendava Mirko HAJDINJAK. I. r.
85
Na podlagi 50. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem pianu SR Slovenije (Ur. list SRS št. 1/80) ter 47. člena statuta občine Lendava (Uradne objave št. 37/81), je Skupščina občine Lendava na sejah Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 26. 3. 1984 ter seji Družbenopolitičnega zbora dne 26. 3. 1984 sprejela
ODLOK
o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Lendava za obdobje 1986—1990
l.člen
Družbeni plan občine Lendava se pripravi in bo sprejet za obdobje od leta 1986 do 1990.
Nosilci planiranja bodo pri pripravi družbenega plana občine in lastnih planskih dokumentov izhajali iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, načrta uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v republiki’in občini ter dolgoročnih planov SR Slovenije in občine.
2.	člen
Izvršni svet Skupščine občine pripravi in do konca septembra 1984. leta predloži Skupščini občine predlog smernic za pripravo družbenega plana občine.
Izvršni svet Skupščine občine pripravi in do konca junija 1985. leta predloži skupščini občine osnutek, do konca novembra 1985. leta pa predlog družbenega plana občine.
Izvršni svet-bo do konca februarja 1985. leta-predložil podpisnikom osnutek, do konca julija 1985. leta pa predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1986—1990.
3.	člen
Izvršni svet skupščine občine določi delovni program pripravljanja družbenega plana občine, v katerem določi tudi konkretne naloge, postopke in roke za posamezne nosilce planiranja po posameznih fazah oblikovanja, usklajevanja in sprejemanja planskih aktov.
OZD, KS in samoupravne interesne skupnosti sprejmejo programe dela za pripravo svojih planov, s katerim zagotovijo vsebinsko in časovno usklajenost s pripravo družbenega plana občine.
- 4. člen
Za delo v zvezi s pripravo družbenega plana občine bo Izvršni svet zagotovil sredstva v okviru proračuna občine. Za namensko porabo teh sredstev je odgovoren predsednik komiteja za družbeno planiranje. Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi družbenega plana občine je Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj.
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih 'objavah občin Pomurja.
Številka: 30-3/84-2	,
Datum: 26. 3. 1984 d-o	,
Na osnovi 183. in J88. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80 in 36/81) je Skupščina občine Murska Sobota, na sejah Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 23. marca 1984 sprejel
SKLEP
o izvolitvi predsednika in podpredsednika Skupščine.občine Murska Sobota
L
Za predsednika Skupščine občine Murska Sobota je izvoljen Martin HORVAT. Kocljeva 2. Murska §obota.
II.
Za podpredsednika Skupščine občine Murska Sobota je izvoljen Štefan OŠLAJ, Miklošičeva 85. Murska Sobota.
III.	'
Dvoletni mandat začne teči s 14. aprilom 1984.
IV.
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 020-3/84-1
Murska Sobota, 23. marca 1984
Predsedujoči delegat Zbora združenega dela Stefan ŠEBČK, 1. r. Predsedujoči delegat Zbora krajevnih skupnosti ■Franjo ŠKARABOT. 1. r.
Predsedujoči delegat
Družbenopolitičnega zbora Alojz VALENČIČ. L r.
87
Na podlagi 189. člena Statuta občine’ Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80) in 36/81) je Zbor združenega dela Skupščine občine Murska Sobota na seji, dne 23. marca 1984 sprejel
SKLEP o izvolitvi predsednika in podpredsednice Zbora združenega dela Skupščine občine Murska Sobota
I.
Za predsednika Zbora združenega dela Skupščine občine Murska Sobota je izvoljen Karel PEČEK, Titova 15. Murska Sobota.
11.
Za podpredsednico zbora združenega dela je izvoljena Terezija ŠERUGA. Kmečka 12, Beltinci.
Ill.
Dvoletni mandat.začne teči s 14. aprilom 1984.
IV.
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 020-4/84-1
Murska Sobota, dne 23. marca 1984
Predsedujoči delegat: Štefan ŠEBOK. 1. r.
88
Na podlagi 189. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80 in 36/8 l)je Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Murska Sobota na seji, dne 23. marca 1984 sprejel
SKLEP o izvolitvi predsednika in podpredsednika Zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Murska Sobota
I.
Za predsednika. Zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Murska Sobotaje izvoljen Rudolf CIPOT, Lendavska 6. Murska Sobota.
II.
Za podpredsednika Zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Murska Sobotaje izvoljen Franc LAH, Gerlinci 94.
III.
Dvoletni mandat začne teči s 14. aprilom 1984.
IV.
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 020-5/84-1
Murska Sobota, 23. marca 1984
Predsedujoči delegat:
Franjo ŠKARABOT, 1. r.
89
Na podlagi 189. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80 in 36/81) je Družbenopolitični zbor Skupščine občine Murska Sobota na seji, dne 23. marca 1984 sprejel
SKLEP
o izvolitvi predsednice in podpredsednice Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Murska Sobota
L
Za predsednico Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Murska Sobotaje izvoljena Silva ČENAR, Staneta Rozmana 2, Murska Sobota.
Za podpredsednika Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Murska Sobotaje izvoljen Ivo OREŠNIK, Naselje Borisa Kraigherja 17, Murska Sobota,	'
III.
Dvoletni mandat začne teči s 14. aprilom 1984.
IV.
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 020-6/84-1
Murska Sobota, 23. tnarca 1984
Predsedujoči delegat:
Alojz VALENČIČ, 1. r.
99
Na podlagi 2. odstavka 38. člena in 51. člena Zakona -o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 18/77 in 2/78) in 2. člena Odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1984 (Ur. list SRS; št. 41/83) ter 316. člena Statuta občine Lendava (Ur. objave, št. 37/81) je izvršni svet Skupščine občine Lendava na seji dne 28. februarja 1984 sprejel
ODREDBO
O PREVENTIVNIH CEPLJENJIH IN DIAGNOSTIČNIH TER DRUGIH PREISKAVAH V LETU 1984
NA OBMOČJU OBČINE LENDAVA
1.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni mora veterinarska organizacija, ki je po predpisih verificirana za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni, opraviti v letu 1984'ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja,* preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni.
Lastniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
'	2. člen
Preventivne ukrepe iz te odredbe bo v letu 1984 opravljal Oddelek za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni (Oddelek za epizootilogijo) Veterinarske postaje Lendava, razen v kooperacijskih rejah brojlerjev DO ,,Agromerkur”, kjer bo iste opravljala obratna veterinarska ambulanta.
Pred začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe mora Veterinarska postaja Lendava in obratna ambulanta DO ,,Agromerkur” o tem obvestili organ veterinarske inšpekcije pri Upravi za inšpekcijske službe občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, enota Lendava. O opravljenem delu mora poročati na predpisanih obrazcih.
3.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
4.	člen
Veterinarska postaja in obratna veterinarska ambulanta, ki opravljata preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, morata voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, o imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter rezultatu cepljenja in preiskavo.
Veterinarska postaja in obratna ambulanta, iz prejšnjega odstavka morata spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati občinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo.
II.	PREVENTIVNI UKREPI
5.	člen
Preventivno cepljenje kopitarjev, goved in ovac proti vraničnemu prisadu se mora opraviti v vasi Gaberje. Zaščitno cepljenje je treba opraviti do 30. aprila 1984.
6.	člen
Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do 1. maja 1984.
Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti.
Preventivno je treba cepiti proti steklini tudi nomače živali, ki se pasejo brez nadzorstva — to je brez pastirja na nevarno ali umetno neograjenih površinah, ki so oddaljene od naselij.
Psi, ki se uporabljajo za lov, morajo biti dvakrat na leto zaščitno cepljeni proti steklini.
7.	člen
Preventivno cepljenje kokoši,- piščancev, brojlerjev in puranov proti , atipični kokošji kugi se mora opraviti:
—	v perutninski farmi v Dobrovniku, last DQ ,,Agromerkur”;
—	v obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji za ,,DO ,,Agromerkur” Murska Sobota;
—	v Sledečih naseljih: Pince Marof, Petišovci, Trnje, Dolnja Bistrica, Dobrovnik, Kobilje in Turnišče;
—	v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino po programu imunoprofilakse (obvezno strokovno navodilo Republiške veterinarske uprave št. 322/A—026/82 z dne 11.3. 1982).
Cepljenje, določeno s tem členom, opravita:
Veterinarska postaja Lendava v zgoraj .navedenih naseljih in v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomenj reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost.
Obratna ambulanta DO „Agromerkur” na farmi v Dobrovniku in v obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z OZD.
Cepljenje se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.
8.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo deset in več plemenskih svinj oziroma najmanj petdeset pitancev.
Proti tej bolezni je treba preventivno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ne glede na njihovo število v gospodarstvu.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi s sevom K lapiniziranega virusa.
9.	člen
Veterinarska postaja mora v letu 1984 začeti VII. splošno tuberkulinizacijo in intradermalno tuberkulizirati 20 % vseh goved na območju občine Lendava.
Tuberkulinizirati je treba kokoši v tistih naseljih, kjer je bila ugotovljena kokošja tuberkuloza in sicer vsa dvorišča, ki neposredno mejijo na okuženo dvorišče. Tuberkulinizacijo opravi veterinarska postaja.
10.	člen
Glede na brucelozo je treba preiskati enkrat letno:
—	krave v hlevih individualnih proizvajalcev'z mlečno prstenastim preizkusom; v primeru sumljive reakcije je potrebno odvzeti kri živali za pregled;
—	s serološko preiskavo krvi bika v prirodnem pripustu ir laboratorijsko preiskavo semena in sicer v presledkih šest mesecev med obema pregledoma;
Vzorec mleka in krvi odvzame veterinarska postaja.
Mlečno prstenasto preiskavo in laboratorijske preiskave krvi (SA-test) krav opravijo veterinarske organizacije, pooblaščene za diagnostične preiskave (VI. točka odločbe o pooblastitvi veterinarskih organizacij združenega dela in imenovanju komisije za nadpregled živalskih proizvodov).
Laboratorijsko preiskavo krvi in semena obeh bikov opravi VTOZD za veterinarstvo.
11.	člen
Na govejo levkozo je treba pregledati plemenjaka v prirodnem pripustu.
Preiskave seruma s preizkusom v agar gelu opravi VTOZD za veterinarstvo — Biotehniške fakultete v Ljubljani. .
12.	člen
Plemenjaka v prirodnem pripustu je treba preiskati enkrat letno na mehurčasti izpuščaj pri govedu (LBR/IPV).
Vzorce odvzame Vet. postaja Lendava, preiskavo pa opravi VTOZD za veterinarstvo, Biotehniške fakultete v Ljubljani).
Pri plemenskih bikih je treba opraviti tudi pregled na vibriozo, (infekcija s Campylobacter fetus), leptospirozo, trihomoniazo in koprološki pregled ter opraviti bakteriološki pregled semena glede na onesnaženost z ubikvitarnimi bakterijami.
13.	člen
Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati plemenskega žrebca. Prav tako je treba preiskati vse kopitarje, ki se prodajo ali kako drugače odtujijo; o tem se izda potrdilo.
Potrdilo o opravljeni serološki preiskavi krvi ne sme biti starejše od 30 dni.
Vzorce krvi odvzame Veterinarska postaja. Serološki pregled vzorcev krvi z gelprecipitinskim testom (Coggins-test) opravi VTOZD za veterinarstvo, Biotehniške fakultete v Ljubljani.
14.	člen
Ta odredba začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, istočasno pa preneha veljati odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1983, objavljena v Uradnih objavah Pomurskih občin št. 5 z dne 24. 2. 1983.
Štev.: 322—4/84—9/95—FA
Datum: 28. 2. 1984
Predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Lendava: Ludvik JEREBIC
91
Na osnovi 2. člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS. štev. 3/73 in 17/83 in 42. člena statuta Krajevne skupnosti Selo-Fokovci‘je Skupščina Krajevne skupnosti Srlo-Fokovci na svoji seji dne 9. 3. 1984 sprejela:
1	J	SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Selo-Fokovci
1.	člen
Razpisuje se referendum za uvedbo Krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Selo-Fokovci. ki bo dne 15.4. 1984 in sicer za vasi Selo in Fokovci na običajnem glasovnem mestu v vaseh od 7 do 19 ure.
2.	člen
Samoprispevek oz. sredstva zbrana s samoprispevkom se bodo uporabila za:
V naseljih Selo in Fokovci za komunalno urejanje naselij.
3.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje pet let in sicer od 1.5. 1984 do 30. 4. 1989.
4.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju KS Selo-Fokovci in sicer:
—	V DENARJU;
—	1,5 % od neto osebnih dohodkov zaposlenih
—	4,0 % od katasterskega dohodka
—	1,5 % od čistega dohodka obrtnikov
—	1,5 % od povprečnega OD v preteklem letu v SRS zaposleni v tujini mesečno
-	V DELU:
—	za lastnike traktorjev letno po 16 ur v prevozih s traktorjem in 4 ure v delu
—	za lastnike zemlje letno po vsakem hektarju obdelovalne zemlje po delovni dan
—	za ostala gospodinjstva in gospodarstva letno po dva delovna dneva
Nadomestila v denarju za eno uro prevoza s traktorjem znaša 500 din. za en delovni dan, ki traja 8 ur, pa znaša 800 din.
5.	člen
Glede oprostitve samoprispevka se uporablja 10 člen zakona o samoprispevku in njegova določila.
6.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik na območju KS Selo-Fokovci in zaposleni občani, ki še niso vpisani v splošni volilni imenik, imajo pa lastnost delavca v združenem delu.
S^asuJej° neposredno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje
Krajevna skupnost
Selo-Fokovci
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu, dne 15. 4. 1984 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju in delu na območiu Krajevne skupnosti Selo-Fokovci za obdobje pet let od 1.5- 1984 do 30. 4. 1989, ki bo znašal:
a.	V DENARJU: za komunalno urejanje naselij
—	1.5 % od neto osebnih dohodkov
—	4.0 % od katasterskega dohodka
—	1,5 % od čistega dohodka obrtnikov
—	1,5 % od povprečnega OD v preteklem letu v SRS zaposleni v tujini mesečno
b.	V DELU:
—	za lastnike traktorjev letno po 16 ur v prevozih s traktorjem in 4 ure v delu
—	za lastnike zemlje letno po vsakem hektarju obdelovalne zemlje po 1 delovni dan
—	za ostala gospodinjstva in gospodarstva letno po dva delovna dneva.
Nadomestila v denarju za delovni dan, ki traja 8 ur, znaša 800 din, za eno uro prevoza z traktorjem pa 500 din.
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če soglaša z uvedbo samoprispevka, oziroma obkroži besedo »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
8.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem žiro računu Krajevne skupnosti Selo-Fokovci. št.......in	razporejala popro-
gramu KS Selo-Fokovci.
9.	člen
Nadzor nad zbiranjem in porabo sredstev samoprispevka bo opravljal SVET KS Selo-Fokovci, ki o tem vsako leto poroča zborom občanov Krajevne skupnosti.
10.	člen
Ta sklep začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah Pomurskih občin.
V Selo-Fokovci 9. 3. 1984
Predsednik skupščine
Krajevne skupnosti: Rajnar Alojz
1
92
Na osnovi 2. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 3/73 in 17/83) in 42. člena statuta Krajevne skupnosti Ratkovci je skupščina Krajevne skupnosti Ratkovci na svoji seji dne 18. 3. 1984 sprejela:
SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za -območje Krajevne skupnosti Ratkovci
1.	člen
Razpisuje se referendum za uvedbo samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Ratkovci, ki bo dne 15. 4. 1984 in sicer za vasi Ratkovci, Kančevci, Lončarovci in Ivanovce na običajnem glasovalnem mestu in sicer v vseh vaseh od 7.00 do 19.00 ure.
2.	člen
Samoprispevek oz. sredstva zbrana s samoprispevkom se bodo 'uporabila za:
V naseljih Ratkovci, Ivanovci, Kančevci in Lončarovci za komunalno urejanje naselij ter v naseljih Ivanovci, Ratkovci in Kančevci še za asfaltiranje ceste Andrejci skozi vas Ivanovci, Kančevci ter Ratkovci
3.	člen
Samoprispevek bo uveden za obdobje 5 let in sicer od 1. 5. 1984 do 30. 4. 1989.
4.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju KS Ratkovci in sicer:
— za komunalno urejanje naselij v denarju
2 % od katasterskega dohodka
1,5 % od osebnega dohodka zaposlenih — neto
100 din mesečno za zaposlene v tujini.
— V naselju Ivanovci, Kančevci in Ratkovci še za asfaltiranje ceste
2 % od katasterskega dohodka
2 % od neto osebnega dohodka zaposlenih
100 din mesečno od zaposlenih v tujini
300 din letno za lastnike traktorjev
200 din letno za lastnike osebnih avtomobilov od vsakega avtomobila — v delu
— za vsako gospodinjstvo do 3 ha zemlje 3 delovne dni
— za vsako gospodinjstvo z nad 3 ha zemlje 5 delovnih dni
— za lastnike traktorjev 10 ur v prevozih
Nadomestilo v denarju za delovni dan, ki traja 8 ur znaša 1.000,00 din, za uro prevoza s traktorjem pa 500,00 din.
5.	člen
Glede oprostitve samoprispevka se uporablja 10. člen zakona o samoprispevku in njegova določila. ,
6.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik na območju KS Ratkovci in zaposleni občani, ki še niso vpisani v splošni volilni imenik, imajo pa lastnost delavca v združenem delu.
7.	člen
Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST
RATKOVCI
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu, dne 15. 4. 1984 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju in delu na območju krajevne skupnosti Ratkovci za obdobje 5 let od 1. 5. 1984 do 30. 4. 1989, ki bo znašal:
a)	v denarju: za komunalno urejanje naselij
—	2 % od katasterskega dohodka ,
—	1,5 % od osebnega dohodka — neto
—	100,00 din mesečno od zaposlenih v tujini	•
b)	v delu
—	za vsako gospodinjstvo do 3 ha zemlje 3 delovne dni
—	za vsako gospodinjstvo z nad 3 ha zemlje 5 delovne dni
—	za lastnike traktorjev 10 ur v prevozih
Nadomestilo v denarju za delovni dan, ki traja 8 ur znaša 1.000,00 din za uro prevoza s traktorjem pa 500,00 din.
c)	v naselju Ivanovci, Ratkovci, in Kančevcih še za asfaltiranje ceste
—	2 % od katasterskega dohodka
—	2 % od neto osebnega dohodka zaposlenih
—	100,00 din mesečno za zaposlene v tujini
—	300,00 din letna za lastnike traktorjev od vsakega traktorja
—	200,00 din letno za lastnike osebnih avtomobilov od vsakega avtomobila
GLASUJEM
„ZA”	,,PROTI”
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo ,,ZA”, če soglaša z uvedbo samoprispevka oziroma obkroži besedo ,,PROTI”, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
8.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem žiro računu krajevne skupnosti Ratkovci, št, 51900—780—72182 in razporejala po referendumskem programu.
9.	člen
Nadzor nad zbiranjem in porabo sredstev samoprispevka bo opravljal svet KS Ratkovci, ki o tem vsako leto poroča zboru občanov Krajevne skupnosti.
10.	člen
Ta sklep začene veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.	,
Ratkovci, dne 18. 3. 1984
Predsednik skupščine KS RATKOVCI ŠKERLAK Viljem
93
Na osnovi 2. člena Zakona o samoprispevku (Ur. Ust SR Slov. št. 3/73 in 17/83 in 43. člena statuta Krajevne skupnosti Ratkovci je skupščina krajevne skupnosti Ratkovci na svoji seji dne 18. 3. 1984 sprejela:
SKLEP o razpisu referenduma za glasovanje o prenehanju veljavnosti sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za naselje Kančevci, Ratkovci
1.	člen
Razpsiuje se referendum za glasovanje o prenehanju veljavnosti sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za naselje Kančevci, Ratkovci (uradne objave pomurskih občin št. 25 z dne 21. 10. 1980), ki bo dne 15.4. 1984 in sicer na običajnem glasovalnem mestu od 7.00 do 19.00 ure.
2.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik na območju teh dveh vasi in zaposleni občani, ki še niso vpisani v splošni volilni imenik in imajo lastnost delavca v združenem delu..
3.	člen
Volilvi glasujejo neposredno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST
Ratkovci
GLASOVNICA
Za glasovanje na referendumu, dne 15. 4. 1984 o prenehanju veljavnosti sklepa krajevnega samoprispevka za naselje Kančevci, Ratkovci (Ur. objave pomurskih občin št. 25/80),
, GLASUJEM
>>ZA”	'	„PROTI”
4.	člen	’
Ta sklep začne veljati 8 dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih Občin.
Ratkovci, dne 18. 3. 1984 ♦ •
Predsednik skupščine KS RATKOVCI Viljem ŠKERLAK
94
Na podlagi 51. člena Zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in 17. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva Ljutomer je skupščina Občinske skupnosti otroškega varstva Ljutomer na seji, dne 26. 3. 1984 sprejela
SKLEP
O DOHODKOVNIH POGOJIH IN O VIŠINI DENARNE POMOČI OTROKOM V LETU 1984
L
Pravico do denarne pomoči ima otrok delavca oziroma delovnega človeka v znesku:
—	1.900,00 din mesečno, čeje dohodek družine v kateri otrok živi oz. v katero spada do 4.900,00 din na družinskega člana mesečno;
—	1.100,00 din mesečno, čeje dohodek družine v kateri otrok živi oz. v katero spada od 4.901 do 5.600 din na družinskega člana mesečno;
—	600,00 din mesečno, čeje dohodek družine v kateri otrok živi oz. v katero spada od 5.601 do 6.000 din na družinskega člana mesečno.
H.
Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne pomoči se upoštevajo vsi dohodki, ne glede na vir in predpise, po katerih jih družina ali otrok ima. doseženi v preteklem letu oz. v tekočem letu, v kolikor je dohodek na novo pridobljen.
Kot dohodek delovnih ljudi, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost se šteje dohodek, ki je podlaga za odmero prispevka oz. davka.
Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v 13-kratnem znesku katastrskega dohodka.
- Mnenje o socialnem položaj u družine v kateri otrok živi oz. v katero spada da krajevna skupnost oz. organizacija združenega dela oceni višino dohodkov, ki vplivajo na ugodnejši socialni položaj družine.
III.
Pravico do denarne pomoči ima otrok iz kmečke družine in druge družine, ki ji je pomoč nujno potrebna v znesku 600,00 din mesečno ob . pogoju:
—	da je dohodek iz kmetijske dejavnosti glavni vir za preživljanje družine in skupni katastrski dohodek ne presega 9.000 din oz. 2.800 din letno na člana družine ali je družina brez dohodkov;
—	poleg katastrskega dohodka se upoštevajo tudi drugi dohodki družine in tudi druge okoliščine, zaradi katerih je družina v ugodnejšem oz. težjem socialnem položaju.
IV.
Otrok, ki ima pravico do denarne pomoči je upravičen do povečane denarne pomoči v znesku:
—	600,00 din mesečno, te je težje telesno.ali duševno prizadet,
—	400,00 din mesečno, če ima edinega hranilca.
O upravičenosti do povečane denarne pomoči sklepa odbor za uveljavljanje denarnih in materialnih pravic pri občinski skupnosti otroškega varstva Ljutomer.
Pri dodelitvi povečane denarne pomoči upošteva odbor vpliv . otrokove prizadetosti na socialni položai_družine oz. razloge, zaradi katerih je otrok, ki ima edinega hranilca v težjem socialnem položaju.
V.
Občan, ki s člani svoje družine živi na kmetijskem posestvu sorodnika po katerem, ima katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti.
Višina dohodka iz kmetijske dejavnosti iz prejšnjega odstavka te točke se ugotovi tako, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti deli na lastnika posestva in člane njegove družine, ki jih jeon dolžan preživljati ter na občanovo družino, če občan ne dokaže, da tega dohodka niina.
Vi.
Za družinske člane se šteje občan, pri katerem otrok živi oz. h kateremu spada, njegov zakonec oz. oseba, ki živi z občanom v življenjski skupnosti, otroci in stari starši.
Stari starši se štejejo za družinske člane, če so brez lastnih sredstev za preživljanje ali imajo lastna sredstvaza preživljanje, vendar njihovi povprečni mesečni dohodki skupaj s katastrskim dohodkom ne presegajo 4.270,00 din mesečno.
VII.
Odbor za uveljavljanje denarnih in materialnih pravic lahko ne glede na določbo 1. točke tega sklepa po svobodnem preudarku dodeli denarno pomoč ali pa jo odreče, če ugotovi, da živi otrok v težjih ali ugodnejših socialnih razmerah.
Vlil.
Odbor za uveljavljanje denarnih in materialnih pravic lahko dodeli otroku, ki živi na območju občine enkratno, večkratno ali stalno pomoč v funkcionalni obliki ali denaiju.
Pri upravičenosti do te pomoči upošteva odbor okoliščine v katerih » otrok živi in dostopnost do vzgojnovarstvenih storitev.
IX.
Denarna pomoč se praviloma izplačuje roditelju, drugi fizični ali pravni osebi, ki pretežno skrbi za otroka.
Za otroke, ki so vključeni v vzgojnovarstvene organizacije, celodnevno šolo in v druge organizacije, celodnevno šolo in v druge organizacije, se denarna pomoč lahko preusmeri za povračilo prispevka varstva in prehrane.
X.
Občani, ki denarno pomoč že prejemajo, morajo vložiti zahtevek po tem sklepu na obrazcu SP—2 »Sporočilo o spremembah podatkov vlogi za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic« najpozneje v 15 dneh po objavi tega sklepa v Uradnih objavah skupščin občin Pomurja, sicer se jim s 1. 5. 1984 ujdne izplačevanje denarne pomoči brez predhodnega obvestila.
XI.
Z dnem uporabe tega sklepa preneha veljati Sklep o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1983 (Uradne objave skupščin občin Pomurja, št. 11/83).
XII.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah skupščin občin Pomurja, uporablja pa se od 1. maja 1984 dalje.
Štev.: 32/84—3—3/2
Datum: 26. 03. 1984
Predsednica skupščine OSOV
Majda KRISTL. 1. r.
95
POPRAVEK odloka o določitvi imen in spremembi potekov ulic in trgov na območju občine Gornja Radgona
V odloku o določitvi imen in spremembi potekov ulic in trgov na območju občine G. Radgona (Uradne objave, št. 8/84) se v 12. točki ime ulice pravilno glasi: »MIKLOŠIČEVA«
Sekretar skupščine občine G. Radgona Petek Feliks. 1. r.
■ \ •
96
POPRAVEK ,
Pri sklepu št. 52 objavljen v Uradnih objavah dne 15/3—1984 pod štev.: 025-4/84 o sprejemu in veljavnosti Samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne komunalne interesne, skupnosti občine Gornja Radgona, se na koncu doda besedilo:
»Uporablja se od 1. I. J984 dalje«.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE
SKIS .
Ivan KOVAČ 1. r.