NAS CASOPIS Naslednja, 413., številka bo izšla v ponedeljek, 24. februarja. Prispevke bomo sprejemali do torka, 11. februarja. Uredništvo: nascasopis@zavod-cankar.si oz. 01 750 66 38. Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Leto XLI, 412. številka 27. januar 2014 Novi milijoni za občino? Novoletni sprejemi pri županu Prva komisijska trgovina Propadajoča Bistra Predsednik države med mladino Intervju z županom Liko oživljen Z obnovo vrtca do prihranka H Intervju z županom Blagoslov konj na Vrzdencu Praznični koncert na sv. Urhu Kekčevi junaki iz Žažarja Intervju z županom Silvestrski utrip Brunarica Grič - kulinarično presenečenje Z analizo nad vodne izgube Cena vode dol, kanalščina gor Imate predlog za priznanje? Žabice pri predsedniku stran od 2 do 13 stran od 14 do 18 stran od 19 do 24 stran od 25 do 35 stran od 36 do 40 Na proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki je 23. decembra potekala v borovniški osnovni šoli, je kot slavnostni govornik nastopil sam predsednik države Borut Pahor, nato pa si je ogledal pred nedavnim prenovljeni vrtec in skupaj z otroki zapel nekaj pesmi. V predsednikovi družbi se je znašla tudi skupina Žabic. Dekleta zagotovo niso pustile Boruta Pahorja ravnodušnega; ali se jim bo pridružil na treningu, pa preberite na straneh Loga - Dragomerja. Na Vrhniki je svoja vrata odprla prva komisijska trgovina, v kateri lahko kupite in oddate oblačila ter opremo za malčke. Več o trgovini na vrhniških straneh. Bralci horjulske in dobrovsko-polhograjske občine lahko na svojih straneh preberejo veliki intervju z županoma: Jankom Jazbecem in Francem Setnikarjem. mm MiCI PUSTOVANJE na Vrhniki 1. 3., pod šotorom v športnem parku SPORTsi vse za šport PRODAJA, SERVIS, SVETOVANJE Vojkova 77 (Bežigrad) Žibert Peter s.p., Vojkova 77,1000 Ljubljana 7 Slalom po strmini 2013 Navadno se ob začetku leta polagajo računi za minulo leto - v taki ali drugačni obliki -, zato še enkrat prevetrimo lansko leto. Izdali smo enajst številk in šolsko prilogo Konec, v povprečju je časopis obsegal skoraj 62 strani na številko, kar je malenkost več kot prejšnje leto. Izdali smo razpis za oblikovanje časopisa, na katerem je bil izbran dosedanji oblikovalec. Od akcij, na katerih je sodeloval Naš časopis, vsekakor velja omeniti Pomladno prenovo, na katero se je prijavilo ogromno bralk, srečna izžrebanka pa je bila deležna lepotnega razvajanja. Naš časopis je lani praznoval tudi 40-letnico izhajanja, kar je obeležil z razstavo in prilogo. Pokroviteljsko smo sodelovali pri teniškem turnirju konec poletja na Vrhniki in pri kopici drugih manjših projektov, kjer smo pomagali po lastnih močeh. Dobro leto deluje pet novih spletnih strani - za vsako občino posebej (mojaobcina.si), ki jih vedno bolje sprejemate. Vrhniško spletno stran na dan obišče 240 ljudi, z najbolj branim člankom pa se lahko pohvali dobrovska občina, in sicer so si članek o spominski slovesnosti ustanovitve vaške straže v Šentjoštu ogledali skoraj 18 000-krat, njegov videozapis na youtu-beu pa še danes povzroča polemike. V Borovnici si je največ ljudi prebralo članek o Liku (1371-krat), na dragomerskih straneh je največ pozornosti pritegnil koledar gasilk (1101-krat), v Horjulu članek o Maroltovi izdelavi diatonične harmonike (1125-krat) in na Vrhniki odprtje Silika (1734-krat). Vpogled v branost člankov kaže, da bralci najraje prebirajo lahkotnejše in gospodarske teme, veliko klikov pa »pripeljejo« tudi dogodki, v katerih nastopajo otroci. Tudi letos načrtujemo enajst številk oziroma v zraku ostaja še dvanajsta zaradi lokalnih volitev. Naj se na tem mestu zahvalim še vsem dopisnikom in stalnim sodelavcem, ki na tak ali drugačen način sodelujejo pri nastajanju Našega časopisa. Hvala pa tudi vam bralci, da ste že 41. leto z nami. Gašper Tominc, urednik Naš časopis tudi na facebooku. Aktualno številko Našega časopisa lahko v elektronski obliki prebirate na www.zavod-cankar.si 2 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 27. januar 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Z. . . i • i • ii • ( i»vv • • «vv ministrom podpisali pogodbo o najemu strelisca in igrišča Vrhnika, 19. december - Nekaj čez dvanajsto uro je bilo v sejni sobi občine še posebno slovesno, kajti na obisku se je mudil obrambni minister Roman Jakič. Razlog za tako visok obisk je bil podpis pogodbe o brezplačnem najemu strelišča in športnega igrišča v nekdanji vojašnici na Stari Vrhniki, ki ga bodo lahko po novem uporabljala vrhniška športna društva. voščiti.« Po mnenju direktorja ZIC-a Boštjana Koprivca je to velik obliž na rano v športu, kajti športne dejavnosti so na Vrhniškem dobro razvite, šepa pa razpoložljivost prostorskih možnosti za izvajanje teh dejavnosti. V enem letu so se lokostrelci in strelci že lotili obnove prostorov. Prvi računajo, da se bodo vanje preselili še pred pomladjo, lokostrelci pa od 11. novembra v njih že pridno vadijo. »Strelci smo izredno veseli, da je prišlo do podpisa pogodbe, saj se nam s tem širi možnost za še boljše delo z mladimi, predvsem šolskimi otroki. V dosedanjem strelišču, ki je v zgradbi Črnega orla smo omejeni tako prostorsko, kot delavno, tako da postajajo razmere nevzdržne in težke. Ob tej priliki bi se še enkrat zahvalil vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da je do podpisa prišlo. Zavezujemo, da bomo v okviru svojih finančnih zmožnosti objekt vzdrževali, dograjevali kot dobri gospodarji, z boljšimi pogoji dela pa še izboljšali naše rezultate,« je dejal Lampreht. Ko je dejal Pavlin, je to zelo pomembno za njihovo dejavnost, kajti po novem se jim odpirajo povsem nove vadbene možnosti. »Prej smo bili močno odvisni od terminov, po novem lahko vadimo tako rekoč kadar hočemo. Izvesti moramo še nekaj manjših posegov, kot na primer položitev parketa in podobno, kar pa ni bistvenega. Lahko z veseljem rečem, da nobeno društvo v Slovenji ne razpolaga s tovrstno dvorano.« Tudi na športnem igrišču so v tekočem letu že nastale spremembe. Vrhniški teniški klub je tam postavil novo teniško igrišče, ki bo v uporabi najverjetneje v letu 2014. Sicer pa bo celoten kompleks športnega igrišča pod ključem, kar med drugim želi tudi vojska. Gašper Tominc, foto: GT Gre za pogodbo o najemu športnega parka za dve leti, pri kateri sta bila poleg ministra podpisnika še župan Stojan Jakin in direktor Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika Boštjan Ko-privec ter za pogodbo o brezplačnem najemu strelišča za pet let, na katero sta se podpisala Bojan Lampreht iz Strelskega društva Vrhnika in Aleksander Pavlin iz ŠD VLR Viljem. Oba objekta so imeli športniki oziroma občina v najemu že eno leto, zato je bil podpis tokratnih pogodb pravzaprav njihovo terminsko podaljšanje. Kot je dejal minister Jakič, je podpis pogodb rezultat zadnjega sestanka iz oktobra in nadaljnjih usklajevanj med vpletenimi stranmi. V pogodbah je naveden brezplačen naj- Bojan Lampreht, minister Roman Jakič in Aleksander Pavlin em, najemniki so se zavezali poravnati obratovalne stroške in vzdrževati objekte. Res sta pogodbi časovno omejeni, a minister je dejal, da zaenkrat ne vidi ovir, da ju po preteku ne bi podaljšali. »Kot ljubitelj športa sem izredno vesel, da bodo objekti dobili novo namembnost, s programi, namenjenim športu in mladim,« je zaključil svojo izjavo za javnost minister Jakič. Župan Stojan Jakin meni, da je to korak h krepitvi športne dejavnosti na Vrhniki, še posebno v senci dejstva, da po njegovih besedah občina spada med tiste lokalne skupnosti v Sloveniji, ki za tovrstno dejavnost ne namenijo največ denarja, »... a si v danih okoliščinah žal ne moremo več pri- Ob ministru poleg Lamprehta in Pavlina še župan Stojan Jakin in Boštjan Koprivec Nič več skozi garažna vrata v Cankarjev dom? Vrhnika, 14. januar - Občina Vrhnika cilja še na en kupček sredstev Evropske unije, tokrat za obnovo osrednjega kulturnega hrama na Vrhniki - Cankarjevega doma. Vzhodni del Slovenje ni porabil vsega, zanjo predvidenega denarja iz evropske blagajne (Regionalni sklad), zato ga bo država v ma-niri dobrega gospodarja najverjetneje razdelila med projekte v zahodnem delu Slovenje. Prednost bodo imeli že pripravljeni projekti z menda že z izbranimi izvajalci. As vrhniške občine je Cankarjev dom, za obnovo katerega je dobila v rekordnem času gradbeno dovoljeno, objavljen pa je tudi že razpis za izbiro izvajalcev. Kot nam je pojasnil podžupan Janko Skodlar, ki vodi omenjeni projekt na občini, ciljajo na 760 tisoč evrov, dela pa bi morala biti končana prihodnje leto. Prenova bi obsegala: nov fasadni ovoj, menjavo stavbnega pohištva, nov sistem ogrevanja s pomočjo plinske toplotne črpalke v kombinacji z obstoječo plinsko pečjo, vzpostavitev prezračevanja v dvorani, notranja vzdrževalna dela in podrli ter na novo bi zgradili prizidek na vzhodni strani. Le-ta bo nekoliko večji kot sedaj, v njem pa bo večnamenska učilnica. Država sicer razpisa še ni objavila oziroma nihče si v tem trenutki niti ne upa trditi, da ga bo, vendar pa se po kuloarjih šepeta marsikaj. Če bo vendarle objavljen in bo Vrhnika dobila sredstva, potem bodo delavci zasedli objekt že letos. Prvotno je bilo predvideno, da bi Cankarjev dom obnovili leta 2018, ob stoletnici Cankarjeve smrti, a če bo sreča mila, bomo lahko stopali skozi vrata prenovljenega kulturnega hrama že prihodnje leto. Garažna vrata, skozi katera vstopamo sedaj, bodo tako le še neprijeten spomin. Gašper Tominc, foto: GT Polmilijonsko Božičkovo darilo občini J71 .■-> Mesto v Sinji Gorici, kjer naj bi zgradili parkirišče Parkiraj in pelji (Park & Ride). Vrhnika, 23. december - Občini je tik pred iztekom leta uspelo počrpati še nekaj evropskih sredstev. Janku Skodlarju, podžupanu, ki vodi projekt gradnje parkirišča Parkiraj in pelji v Sinji Gorici, je namreč ministrstvo za infrastrukturo in prostor pritrdilo na vlogo za sofinanciranje omenjenega projekta. Občina je tako upravičena do 456 tisoč evrov sredstev iz Kohezjskega sklada Evropske unje. O parkirišču smo že pisali: zgradili naj bi ga med Tržaško cesto in izvozom za Sinjo Gorico (nasproti Lidla), glavni cilj pa je razbremenitev mesta s parkiranimi vozili. Ker potekajo dogovori med občino in izvajalcem javnega prevoza, naj bi bila tudi vozovnica znatno cenejša, kar bo zagotovo dovolj velik magnet, da parkirišče ne bo samevalo. Kot je pojasnil Skodlar, bodo spomladi na lo-kacji postavili predobremenilni nasip, naslednje leto pa začeli z deli, kajti investicja mora biti končana v letu 2015. (gt, foto: gt) Sodna poravnava z nekdanjim direktorjem ZDV končana Vrhnika, 20. decembra - Večkrat smo že pisali, da je Emil Židan, nekdanji direktor vrhniškega zdravstvenega doma, slednjega oškodoval za 160 tisoč evrov in da je izterjava zneska v procesu sodne poravnave. Po več kot enem letu medsebojnih dogovarjanj in usklajevanj se je le-ta končno končala, kajti 20. 12. je bilo dogovorjeno, da bo Židan omenjeni znesek poplačal Zdravstvenemu domu Vrhnika najkasneje do 30. novembra 2014. Če izplačila vendarle ne bo, bodo izvedli izvršbo na njegove nepremičnine. (gt) Cerkev sv. Trojice Golobica dobiva novo podobo Vrhnika, 21. december - Na cerkvi sv. Trojice nad Vrhniko so končali s krovski-mi deli, kar pa je šele prva faza celovite obnove cerkve, ki jo je Cankar v svojih delih ovekovečil kot nobeno drugo. Dela so stekla v začetku decembra, vključevala pa so postavitev zidarskega odra in menjavo kritine na ladji. Kot je dejal vrhniški župnik Blaž Gregorc, je bila opečna kritina nazadnje zamenjana leta 1986, a z rabljeno. Zob časa je v desetletjih naredil svoje, zato je streha kar klicala po obnovi. A če so se Šušteršičevi delavci poslovili od objekta, to še ne pomeni, da ne bo novih. Že spomladi bodo začeli obnavljati fasado, ki je v zelo nezavidljivem stanju, dela pa bi obsegala tudi obnovo kamna (arkade). Kot nam je pojasnil Gregorc, ocenjujejo, da jih bo investicja stala okoli dvesto tisoč evrov, dolgoročna želja pa je, da bi se nekoč lotili še obnove notranjosti. Tudi za kapelice križevega pota bi bili veseli vsebine, a si je po eni strani ne morejo privoščiti, po drugi pa je vprašljiva zavoljo vandalizma. Kdaj naj bi zgradili cerkev sv. Trojice, ni natančnega podatka, sodeč po Valvazorjevih podatkih naj bi bila iz okoli leta 1630. Izročilo pripoveduje, da je na tem območju nekoč pastirica pasla ovce, nakar so ji vse izginile. Našla jih je čisto na vrhu hriba, zbrane okoli podobice svete Trojice. Dogodek se je naslednji dan ponovil. Zato je pastirica podobo odnesla k župniku, ki pa jo je spravil v molitvenik. A naslednji dan se je dogodek ponovil: ovce so bile zopet zbrane na vrhu hriba okoli podobice, ki jo je pastirica prejšnji dan dala župniku. Nenavaden dogodek so ljudje razumeli kot znamenje, da morajo na tistem mestu sezidati cerkev v časi sveti Trojici. Zgodba, o kateri pripoveduje tudi Cankar, pravi, da je pastirica pomagala pri zidanju. Nosila je vodo iz Ljubljanice k cerkvi vrh griča. Nekoč se je spotaknila in tako nesrečno padla, da se je ubila. Njeno lobanjo naj bi vzidali za glavnim oltarjem. Kdor prisluhne pri odprtini za oltarjem, bo slišal šumenje vode ... Gašper Tominc, foto: GT Nenavadna skulptura v središču Vrhnike Falus ali palček? Dobri opazovalci ste od jeseni opazili, da je v ginkovem grmičevju, tik na robu parka pri nekdanji Mlečni, neobičajen kip. Nihče ni znal pojasniti, kaj pomeni; navadno so bili odgovori, da gre za »duhca«, nekateri pa so se muzali, da je mogoče nekakšen falus, na kar sta jih spominjala grmičevje in pokončna drža kipa. Da bi potešili radovednost Vrhničanov, smo vtipkali telefonsko številko in poklicali avtorja skulpture mag. Bojana Mavsarja, akademskega kiparja. Nasmehnil se nam je, ko smo mu povedali zgodbo o falusu, in dejal, da gre kvečjemu za »falusni avtoportet« in, bog ne daj, ravno obratno. Kot je pojasnil mag. Mavsar, je to skulptura Ginkov duh, kajti na tem mestu je stal eden najstarejših ginkov pri nas, a se je pred leti moral ukloniti motorni žagi, ker je ogrožal sosednji objekt. Skulptura, ki ima na vrhu avtorjev obraz, je tako v spomin ginku in opomin (družbena kritika) nam, ki smo prekinili dolgoletno življenje rastline, ki je preživela ledeno dobo, ne pa tudi zadnjega desetletja naše civilizacje. Leta 2015 naj bi v okviru Forme na tem mestu zrasla nova skulptura. Mavsar je namreč shranil deblo posekanega ginka, iz katerega bo prihodnje leto izdelal »dokončno« skulpturo. Gašper Tominc, foto: GT 27. januar 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina p3l| Vrhnika NAŠ ČASOPIS 3 Energetska sanacija nekdanje šivalnice IUV Podpisana še druga pogodba Vrhnika, 6. januar - Župan Stojan Jakin in Tomaž Porenta iz IMP Promont sta podpisala pogodbo o montaži strojnih inštalacij na delu objekta šivalnice IUV. Gre za drugi in s tem tudi zadnji del javnega naročila v okviru celovite energetske sanacije omenjenega objekta. Naj spomnimo, da je Občini Vrhnika uspela kandidatura na razpisu Ministrstva za infrastrukturo in prostor na razpisana sredstva Podpis druge pogodbe za energetsko sanacijo nekdanje šivalnice: direktor IMP Promonta Tomaž Porenta in župan Stojan Jakin. energetske sanacije, namenjene za objekte v lasti lokalnih skupnosti. Uspelo ji je pridobiti kar 864 tisoč evrov, pri čemer je od tega 85 % sredstev Kohezijskega sklada Evropske unije, 15 % pa državnih sredstev. Prvo pogodbo za energetsko sanacijo, ki je vključevala sanacijo celotnega ovoja (streho, fasadne stene, tlake, stavbno pohištvo) ter izvedbo dela glavnih elementov inštalacijskih sistemov, predvsem strojne inštalacije, vključno z ureditvijo kurilnice, je bila podpisana v začetku poletja z družbo TIPO investicijske gradnje. Z omenjeno pogodbo energetska obnova objekta še ni bila v celoti zagotovljena, zato je bilo potrebno še drugo javno naročilo. Kot je pojasnil Janko Skodlar, ki z občinske strani vodi projekt, so 3. decembra zaključili zbiranje ponudb za strojne inštalacije s popisi za šolo, telovadnico in doživljajsko razstavišče Ljubljanice (vse to bo v šivalnici oziroma v bodočem Kulturnem centru). »10. decembra je bila izdana odločitev občine o oddaji omenjenega naročila podjetju IMP Promont, in sicer za ponudbeno vrednost del v višini skoraj 222 tisoč evrov,« je pojasnil Skodlar in dodal, da je dosežena vrednost nižja od ocenjene in je v okviru zagotovljenih proračunskih sredstev. Direktor IMP Promonta Tomaž Poren-ta je ob podpisu dejal, da se bodo potrudili za kakovostno izvedbo del v dogovorjenem roku. Njihovi delavci morajo delovišče zapustiti 30. aprila. Gašper Tominc, foto: GT Naložba v vašo prihodnost operacijo delno financira Evropska unija Kohezijski sklad V skladu s podpisano pogodbo bo Projekt Energetska sanacija objekta IUV Vrhnika delno financirala Evropska unija iz Kohezijskega sklada. Postopek poteka v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje od 2007 do 2013, 6. razvojne prioritete Trajnostna raba energije, 1. pri nostne usmeritve Energetska sanacija javnih stavb. Novemu letu nazdravili na Sodnijskem trgu Vrhnika, 31. december - Na Vrhniki je bilo osrednje silvestrovanje na Sodnijskem trgu, kjer je letu 2014 nazdravilo okoli petsto občanov. Za dobro vzdušje je od 22. ure naprej skrbel Ansambel Nevihta, občane pa je v novo leto z odštevanjem popeljal župan Stojan Jakin. Ognjemeta tudi tokrat ni bilo, ker občina meni, da si ga v času suhih krav ne more privoščiti oziroma za to namenjeni denar raje uporabi za »pametnejše stvari«. Rajanje se je nadaljevalo do pol tretje ure zjutraj. (gt, foto: Leon Novak) Propadajoča Bistra - se ji obetajo boljši časi? Bistra, nekoč sedež bogate kartuzije in pozneje domovanje prav tako premožne družine Galle, je v zadnjih desetletjih izgubila svoj nekdanji lesk. Kljub šte vilnim »črnim« točkam pa se v kraju v zadnjem času kažejo nekateri znaki izboljšanja. »Nikogaršnji« kozolec Območje nekdanjega samostana Bistra, pozneje gradu, je bilo leta 1999 razglašeno za kulturni spomenik državnega pomena. A na tem prostoru, ki mu pritiče najvišja stopnja spomeniškega varovanja, najdemo tudi objekte brez kakršnegakoli varuha oz. skrbnika. Najbolj v nebo vpijoč je seveda kozolec toplar na severnem delu obravnavanega območja (poleg mosta čez Bistro), ki že nekaj let proti nebu moli svoja rebra. Inicialke na opečnem stebru pričajo, da ga je dal leta 1901 za potrebe svojega razvijajočega se gospodarstva postaviti bistriški gospod Franc Galle. Po drugi svetovni vojni je bil nekaj časa malo ljudski, potem od Ljubljanskih mlekarn, zdaj pa le še od lesnih črvov in druge živahne favne našega Barja. Do zadnjega strešnika so ga ljudje uporabljali za skladiščenje bal in drugih dobrin, vzdrževal pa ga je koncern sonca, dežja in snega. No, kot trenutno kaže, po naslednjem obisku snega tudi ne bo več kaj prida vzdrževa- ti. Država bi seveda takoj pristavila lonček, ko bi se menjal strešnik, zanj pa najverjetneje ne bi dala niti beliča. Kataster pravi, da je kozolec od Ljubljanskih mlekarn, te pa pravijo, da njihov ni. Zdaj se govori, da bo nekdo vse skupaj kupil, a komu bo plačal kupnino, ostaja skrivnost. Nekoč je bilo središče družbenega dogajanja Na drugem koncu Bistre, umaknjenem pred pogledi z glavne ceste in dovolj oddaljen od ušes domačinov, da jih hrup veselic ne bi motil med večernim ave in nočnim krepčilnim počitkom, stoji drug, sicer manjši, a vendarle za sodobno zgodovino Bistre pomemben objekt. Hišica ob bistriškem nogometnem igrišču je botrovala prenekateremu pomembnemu dogodku na teh koncih - od slovitih nogometnih tekem do raznih praznovanj ob veselih jubilejih. Zanj je še do nedavnega skrbelo Športno društvo Žaba Bistra, danes pa ga že načenja zob časa (beri van-dali). Društveni entuziasti, ki so se preobjedli škodoželjnih očitkov so-krajanov, dodatno pa jih je ujezilo še domnevno nedelo vodstva, so namreč dvignili roke in hiška je dobila nove upravljavce iz vrst barjanske favne. Da le-ta vendarle ne bi dočakala podobne usode kot gozdarska hiška nad Bistro, o kateri danes skorajda ne najdeš več sledu, daje kanček upanja nakup dotičnih zemljišč s strani občine Borovnica v lanskem letu. Zdaj se bo moral najti le še primeren vzdrževalec. Namesto zapornic kup železa Zanke državnih predpisov seveda niso ustvarjene za lovljenje tistih, ki materialno dediščino prepuščajo propadu. Proti vodi in vetru je težko spisati kazensko ovadbo, zato pa toliko lažje proti tistemu, ki se loti kakršnihkoli vzdrževalnih del. Na bistriških izvirih so že v časih, ko še niti idej o kakih agencijah, uradih in podobnih ustanovah za zaščito voda ni bilo, poleg Galletov gospodarili Koblerji. Po neslavnem koncu obdobja ljudskega gospodarjenja so zgledno obnovili svoje premoženje - od lesenih zapornic do male hidroelektrarne. Ko pa so se pred kratkim lotili še popravila spodnje zapornice, ki jo je že dodobra izpod-jedla voda, jim je težka roka zakona hitro dala vedeti, da za vzdrževanje njihove lastnine v novem družbenem redu ne zadostuje več nekaj porumenelih listin, temveč bodo za kakršnekoli posege potrebovali še kakšno prikolico ali dve elaboratov, projektov, soglasi in druge papirne obtežitve arhivskih polic. Zapornice zdaj lepo propadajo dalje, voda pa brezskrbno teče, kot je vedno tekla. Na srečo pa lastnik še ni vrgel puške v koruzo. Danes podrtija - jutri prenočišča Čez križev pot, od Poncija do Pilata državnih uradov, pa se je pri prenovi gostilne Bistra in njene okolice že prebila Marta Bajc. Starodavno gostišče si je povrnilo nekdanjo slavo. Naslednji projekt podjetja Avtotrade pa naj bi bila prenova hiše pred samimi vrati grajskega kompleksa, z aktualno hišno številko Bistra 3. Nekoč menda bivališče poslov pri samostanskih in pozneje grajskih naj bi v bližnji prihodnosti svoj zanikrni videz zamenjalo za urejena prenočišča, ki bodo Bistri prinesla novo dodano vrednost. Ovir na poti do tega cilja seveda ni malo, ena večjih je tudi zanemarjena državna cesta. Elektrarna z novo streho Po Koblerjevi je lani prvi del zunanje prenove vendarle dočakala še Galletova mala hidroelektrarna. Le to je leta 1911, potem ko je tod porušil pred tem stoječi mlin, dal zgraditi gospod Galle. Pred dvema letoma jo je s sponzorskimi sredstvi Elektra Ljubljana od Galletovih odkupil Tehniški muzej Slovenje, na kar so zamenjali močno dotrajano strešno kritino, medtem ko so druga obnovitvena dela (fasada itd.) zaradi trenutnih finančnih zmožnosti še na čakanju. Za ta nadvse zanimivi primerek tehniške dediščine, ki ga poganja voda naravnost iz Cerkniškega jezera in v električno omrežje še vedno v povprečju dovaja od 20 do 25 kW električne energije, ima TMS pripravljen program za šolske skupine, a veliko oviro predstavlja dostop iz osrednjega grajskega kompleksa. Možnosti sicer so, a tičijo v dogovorih z lastniki zasebnih zemljišč, kot tudi manjši investiciji. Damjan Debevec, Foto: DD NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 27. januar 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skriti svet Žirovcove jame Vrhnika, 15. januar - Cankarjev dom je bil znova priča enkratnemu dogodku. Tokrat sta na povabilo Planinskega društva Vrhnika prišla v goste jamarja Milan Ferran in Peter Gedei (fotograf). Z videoprojekcijo sta javnosti premierno predstavila _ leta 2006 odkrito Žirovcovo jamo na območju Miz-nega Dola, ki se je v zgodovino zapisala tudi kot 10 tisoča registrirana jama na slovenskem. Kot je pojasnil Fer-ran, je jama dolga pet kilometrov, a dolžina še ni dokončna, saj z vsakim spustim odkrijejo nove metre. Sicer nima večjih dvoran, ni ozka in hkrati tudi ne široka. Poseben pečat ji daje razvejanost podzemskih rovov, zaradi česar je za novince v orientacijskem smislu lahko zelo zahtevna. Sega 106 metrov globoko pod površje, v njej pa so našli ostanke jamskega medveda, oglje, keramiko in nekaj drugih malenkosti, ki bi lahko kazale na prisotnost pračloveka. Kot je namignil Ferran, naj bi odkrili tudi novo živalsko vrsto, a ta še čaka na uradno potrditev. Več o jami v intervjuju v naslednji številki. Gašper Tominc, foto: GT Milan Ferran in Šeter Gedei Izobraževanje za občane MALE ČISTILNE NAPRAVE Predavanje bo v sredo, 5. marca 2014, v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki Občina Vrhnika Morda poznate osebi na fotografiji? Še enkrat se je pokazala pomembnost Našega časopisa, ki želi biti mnogo več kot le časnik z novicami. Na nas se je namreč obrnila Mary (Artac) Urban iz ZDA, ki je v družinskem albumu našla nekaj fotografij svoje babice, ki je po rodu izhajala iz Sinje Gorice. Takole nam je sporočila: »To je fotografija iz babičinega albuma - Johana Lusi-na, rojena 15. novembra 1888 v Sinji Gorici 21, hči Jožeta Lusine in Frančiške Nagode. Johana se je preselila v ZDA, kjer se je poročila z Mihaelom Artačem. Domnevno naj bi bila na fotografiji ba-bičina sestra Marija Luši-na, rojena 16. septembra 1884, poročena s Francem Sajovicem. Lahko kdo to potrdi oziroma pove, kdo je na fotografiji?« Gospa Mary piše, da bo za vsako informacijo zelo hvaležna. Sporočite jo kar na nascasopis@zavod-cankar.si ali pa na 031 392 153. Mary (Artac) Urban Turistično društvo Blagajana Vrhnika Muzejsko društvo Vrhnika ZIC Vrhnika VABIJO na predstavitev idejnih rešitev revitalizacije kulturne dediščine STAREGA MALNA in KAŠČE v Verdu, ki bo v torek, 25. februarja 2014 ob 18. uri v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Turistično društvo Blagajana bo predstavilo Strategijo razvoja in Idejni projekt Starega malna, ki sta vodilo pri ponovnem zagonu in razvoju te vabljive turistične točke. Muzejsko društvo bo predstavilo pogled na programsko ureditev Kašče v Verdu. Čez celotno predstavitev pa vas bodo popeljali avtorji idejnih zasnov obeh projektov, arhitekti Delavnice d.o.o., Vrhnika. Vabljeni! Župan s predsedniki KS za skupno mizo Vrhnika, 8. januar - V začetku leta je navada, da se za skupno mizo usedejo župan, občinska uprava in predstavniki krajevnih skupnosti. Ob tej priložnosti pregledajo minulo leto, predstavijo načrte za novo leto in izkoristijo priložnost za razjasnitev morebitnih težav. Novost, ki bo letos med drugim doletela tudi krajevne skupnosti, je uvedba davka na nepremičnine. Vesna Kranjc, direktorica občinske uprave, je apelirala na prisotne predsednike in predstavnike krajevnih skupnosti, naj njihovi sveti v naslednjih dneh skrbno pregledalo svoje zemljiške nepremičnine in jih poskušajo opredeliti kot »javno dobro«. Na tak način obstaja možnost, da omenjena zemljišča ne bodo podvržena načrtovani obdavčitvi. Tudi občina naj bi to, po besedah Kranjčeve, že delala. Apel je sicer doživel nekaj pomislekov, predvsem, da se občina namerava polastiti njihovih zemljišč, a jim je župan zatrdil, da v zemljiški knjigi krajevne skupnosti še vedno ostajajo lastnice, »... spremeni se samo status. Zato je vsaka skrb zaman.« Nekaj vprašanj je bilo glede slabe internet- ne povezave, a so nato prisotni iz lastnih izkušenj povedali, da je mogoče še najcenejša in najhitrejša rešitev, da telefonskemu operaterju zagotovijo prostor za novo telefonsko centralo in na tak način vasem zagotovijo sodobno internetno oskrbo. Na župana je bilo naslovljenih nekaj vprašanj tudi glede sprejetja OPN. Dejal je, da čakajo samo še na »žegen« Agencije RS za okolje in prostor, kar pomeni, da bi se lahko najpomembnejši občinski prostorski dokument znašel na mizi občinskega sveta že na februarski seji. Sicer pa so se tako imenovanega »ponovoletnega srečanja« udeležili predsedniki in predstavniki trinajstih krajevnih skupnosti: Blatna Brezovica, Bevke, Sinja Gorica, Podlipa - Smrečje, Ligojna, Drenov Grič, Zaplana, Vrhnika - Breg, Stara Vrhnika, Verd, Vrhnika - Center, Pokojišče in Vrhnika - Vas. Predstavili so delo minulega leta in začrtane cilje za letos. Župan je ob prihajajočih jesenskih lokalnih volitvah vsem zbranim zaželel še, naj bodisi sami nadaljujejo z delom bodisi najdejo ustrezno zamenjavo. Kajti po njegovem je razvoj krajevne skupnosti zelo odvisen predvsem od predsednika in njegove ekipe (sveta). Gašper Tominc, foto: GT OŠ Ivana Cankarja Vrhnika obvešča občane, da bo vpis otrok v prvi razred osnovne šole potekal od 24. 2. 2014 do 28. 2. 2014 v stavbi na Tržaški 2. Priporočamo, da se za vpis prijavite tajnici Marinki Švigelj po telefonu 7506 876 med 7. in 14. uro ali po e-pošti: marin-ka@11sola.si. Več podrobnosti na spletni strani šole. T"» • V VV • t • • • 1 Pri županu še župniki in vojska Vrhnika, 23. december - Tik pred začetkom praznikov so se na tradicionalno županovo novoletno povabilo odzvali še župniki vrhniške deka-nije in predstavniki Slovenske vojske. Od duhovnikov so se sprejema udeležili vrhniški dekan Blaž Gregorc in duhovni pomočnik Luka Demšar, borovniški župnik Janez Šilar, šentjoški Andrej Sever in podlipski Janez Novak. Duhovniki so predstavili glavne aktivnosti v poslav-ljajočem se letu, predvsem na investicijskem področju in izrazili željo po večji soudeležbi občine pri obnovi sakralnih objektov. Župan Stojan Jakin je pojasnil, da je na voljo poseben sklad za obnovo tovrstnih spomenikov, resda pa v luči recesije ni velik. Poleg tega je občina navzoče seznanila še z vestjo, da je znesek namenjen za novoletna voščila, namenila vrhniški Karitas. Popoldne se je v kabinetu župana mudil še predstavnik Slovenske vojske, in sicer brigadir Milan Obreza, poveljnik Vojašnice Ivana Cankarja. Sproščeni pogovor je med drugim nanesel tudi na reorganizacijo vojske v letu2013 in pa na vojaške objekte, ki so jih društva oziroma občina z nedavnim podpisom pogodbe prejela v večletno upravljanje. Oba srečanja sta se zaključila s stiski rok in voščili. Gašper Tominc, foto: Ana Jurjevčič in GT Novoletni sprejem predstavnikov občinskih javnih zavodov Župan Stojan Jakin je danes v sejni sobi skupaj z direktorico občinske uprave Vesno Kranjc in vodjem oddelka za družbene dejavnosti Matejem Černetičem sprejel predstavnike občinskih javnih zavodov. Povabilu so se odzvali Dominika Naveršnik iz Glasbene šole Vrhnika, Darja Guzelj iz OŠ Antona Martina Slomška, Tomaž Glažar iz Zdravstvenega doma Vrhnika, Marta Samotorčan iz Vrtca Vrhnika,Boštjan Kopriveaz Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, Polonca Šurca Gerdina iz OŠ Ivana Cankarja Vrhnika in Sonja Žakelj iz Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Vsi so na kratko predstavili delovanje v letošnjem letu in izpostavili dobro medsebojno sodelovanje med zavodi kot z občino. Tudi župan Jakin je pohvalil njihovo delovanje in odzivnost ter pripravljenost na dialog. Poleg tega je bilo med drugim tudi govora o prihajajočem davku na nepremičnine, ki bo še dodatno udaril zavode oziroma občino po žepu, pa tudi o dragih obveznih notranjih revizijah zavodov, zaradi katerih je bilo na koncu rečeno, da bo občina poskušala izpeljati naročila revizij v »paketu« in s tem skušala doseči nižjo ceno. Direktorji oziroma predstavniki javnih zavodov so letošnje leto bili prvi na novolet- nem sprejemu pri županu. V naslednjih dneh sledjo še župniki in predstavniki Slovenske vojske, po novem letu pa predstavniki krajevnih skupnosti. Gašper Tominc, foto: GT Pozdrav domovini na Sodnijskem trgu Vrhnika, 26. december - Slavnostni govornik na letošnjem praznovanju dneva samostojnosti in enotnosti je bil župan Stojan Jakin, pohoda pa se je zaradi deževnega vremena udeležilo le nekaj deset pohodnikov. Prireditev je za razliko od preteklih let Slavnostni govornik je bil župan Stojan potekala na Sodnijskem trgu, kajti letos Jakin, ki je v svojem govoru ponovno ni bilo blagoslova konj, posledično tudi opozoril na lakomnost in skorumpira- ni bilo potrebe po velikem prizoriščnem nost nekaterih odgovornih v naši državi, prostoru. Zadnja leta je bilo namreč ved- ki sta nas pahnila v stanje, v kakršnem no manj konj, dogodek pa je bil povezan smo. Toda po njegovem se zadnje čase tudi z veliki stroški, zato so se v Zavodu le kaže žarek upanja, saj zadnji sodni Ivana Cankarja odločili, da ga ukinejo. procesi dokazujejo, da naj ne bi bilo več nedotakljivih. Izrazil je upanje, da se bo »razčistilo« tudi za primer IUV, kjer po njegovem roka pravice verjetno ne bo dosegla vseh, in pa za zdravstveni dom, ki pa je v procesu mediacije med vpletenima stranema. Jakin je spomnil še na lokalne pridobitve v tekočem letu: na ureditev ceste med Kurenom in Ulovko, oživitev tržnice, prenova bodočega kulturnega centra, začetek projekta čistilne naprave in kanalizacije. Pri slednjem je še dejal, da je vesel, da je posel dobila domača komunala, kar naj bi bilo zagotovilo za dobro izvedeno delo in popolno zasedenost izvajalca. Predstavniki pohodnikov, ki so se podali od Vrzdenca do Vrhnike (po poti Cankarjeve matere), so v sklepnem delu programa s prizorišča prireditve na grob Neže Pivk odnesli ikebano, sicer pa je dogodek tako začel, kot zaključil slavnostni zbor vrhniških praporjev. Za glasbeno kuliso na polurni prireditvi sta skrbela vrhniški pihalni orkester in Aynee. Po koncu prireditve, ki jo je vodila Mirjam Suhadolnik, pa je lokalno društvo kmečkih in podeželskih žena poskrbelo še za sladko razvajanje navzočih. Gašper Tominc, foto: Blaž Uršič 4 27. januar 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina [31 Vrhnika NAŠ ČASOPIS 5 Razstava veteranov vojne za Slovenijo Lipič: ne ponovimo napake, poskrbimo za resnico Vrhnika, 14. januar - Po Borovnici je razstavo Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Vrhnika - Borovnica gostila še Vrhnika. Galerija Cankarjevega doma je bila polna dokumentov o tistih usodnih dneh, ko se je oblikovala naša država, pa tudi o kasnejši aktivnosti veteranov vse do današnjih dni. Slavnostni govornik je bil predsednik stanovske zveze Ladislav Lipič. Kot je dejal slednji, so tovrstne razstave pomembne za ohranjanje kolektivnega spomina, po drugi strani pa brskanje po zgodovini odkriva tudi morebitne zamolčane zgodbe, mogoče celo načrtno zlagane. Zato je po njegovem zelo pomembno, da se obelodani resnica, kajti le ta nas bo osvobodila, za razliko od sedanje delitve, ki sloni na dogajanjih izpred dobrih sedemdeset let. In kaj so veterani pravzaprav predstavili? Zgodovinski lok v slikah in dokumentih: od »stare« teritorialne obrambe, preko Manevrske strukture narodne zaščite, novo Teritorialno obrambo, desetdnevno vojno, pomnike (spomenike in spominske plošče) vojne in dejavnost veteranske organizacije. Predstavljene so tudi publikacije, ki obravnavajo omenjene dogodke, diplomska naloga, simboli, bojni znaki, priznanja in podobno. Kot je pojasnil veteran Jožef Molk, željo nabor gradiva za razstavo zbrati še na elektronskem mediju in preko spleta omogočiti dostop do njega zainteresirani javnosti. Območna zveza veteranov je z razstavo obeležila 20. obletnico delovanja društva, obenem pa so podelili tudi več priznanj, ki so jih prejeli: Jože Lep plesni pozdrav! Za vse ljubitelje plesa bomo organizirali plesne tečaje družabnega plesa v Ligojni. Tečaji se bodo začeli izvajati: • Začetni tečaj (ponedeljek, 3. februar 2014 ob 20.15) • Nadaljevalni tečaj (sobota, 1. februar 2014 ob 19.00) Zainteresirane pare naprošamo, da čimprej pošljejo svojo prijavo na info@zmigajse.si a ali na 040 524 640. Cena tečaja (8 x 75 min) je 40 eur na osebo. Za vse informacije smo vam na voljo na tel. št. 040 524 640 (Mateja). Društvo Zmigaj se! Vrhnika info@zmigajse.si Veseli december na Vrhniki a ^ ♦ *. «•• i ----------------^ ^ «--------^------A------------^ "-------- - i I V« '----------0 - ] Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika se zahvaljuje vsem za pomoč pri organizaciji in izvedbi prireditev VESELEGA DECEMBRA in ^^JDNEVA SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI. HVALA VAM: PGD Vrhnika Klub vrhniških študentov PGD Stara Vrhnika Smučarsko društvo Vrhnika PVD Sever Vrhnika-Logatec Vrtec Vrhnikd Komunalno podjetje Vrhnika OŠ Ivana Cankarja Vrhnika Društvo Pihalni orkester Vrhnika Gostinstvo Dolinar VS Vrzdenec Cankarjev hram Vrhnika VSŽažar OZVVS Vrhnika-Borovnica KS Ligojna Društvo DLNON KS Stara Vrhnika PD Horjul Veseli nas, da je bilo naše sodelovanje uspešno! Zahvaljujemo se vam za vaš prispevek k prireditvam in si tudi v prihodnje želimo uspešnega sodelovanja. ZIC v imenu ekipe Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika Boštjan Koprivec, direktor Šušteršič, Darko Ogrin, Branko Mihevc, Stanka Drenik, Janez Čerin, Jožef Molk in Niko Stražišar, HUD Karel Barjanski pa je prejel spominsko plaketo. Vsebino razstave je zbrala za to imenovana skupina območnega združenja veteranov, oblikovanje in postavitev pa je zagotovilo Humanistično umetniško društvo Karel Barjanski iz Borovnice. Kot je dejal Bojan Čebela iz omenjenega društva, sicer pa tudi sam član veteranske organizacije, je vsaka »fotka šla iz roke v roko in vsaka je sprožila vrsto komentarjev.« Kakšen vtis in katere paradigme bodo vzdra-mile pri vas lahko preverite do 9. februarja. Ob nedeljah med 10. in 12. uro je možen celo voden ogled razstave in videoprojekcije. Gašper Tominc, foto: GT Silvestrovanje v Blatni Brezovici Letošnje leto je Krajevna skupnost Blatna Brezovica že četrto leto zapored pripravila silvestrovanje v Domu gasilcev in krajanov. Polna dvorana udeležencev se je ob hrani iz cekar malice in odlični glasbi veselo zavrtela v novo leto. Srečno 2014! J Komisijska trgovina otroške opreme Pri Vili in storžu že od 40 centov naprej Vrhnika, 10. januar - Od decembra so nasproti Gostilne Turšič (v prostorih nekdanjega računovodskega servisa A-enter) odprta vrata edinstvene trgovine na Vrhniki: trgovine s komisijsko prodajo rabljenih otroških oblačil in opreme. Obiskali smo jo dober mesec po odprtju in, kot kaže, je zanimanje kar veliko. Ali je to dobro ali slabo znamenje, je odvisno, s katerega konca gledamo, a za Vesno Petkovšek, ki je z odprtjem trgovine uresničila eno od svojih življenjskih sanj, je zagotovo dober. »Ideja za odprtje komisijske trgovine se je kar nekaj časa vrtela v mojem življenju in prišla je tudi priložnost za uresničitev. Za mene osebno je bila to pot do zaposlitve in to takšne, ki mi je v izziv in zadovoljstvo.« Ko je 2. decembra odprla trgovino, jo je imela že skoraj polno. Oglas v Našem časopisu, lastna facebook stran ter dobra beseda, ki je šla od ust do ust, so pripomogli, da je bila trgovina polna otroških vozičkov, avtosedežev, igrač, otroške obutve in oblek. »Veseli me, da je trgovina doživela tako velik odziv še pred svojim odprtjem. Več kot dvajset posameznikov je prineslo svoje ohranjeno rabljeno otroško opremo in oblačila še pred odprtjem, v prvem mesecu odprtja pa sem jih sprejela še enkrat toliko. Prav tako je zaživelo tudi povpraševanje po oblačilih ter predvsem po opremi, kot je avto sedež in smučarska oprema,« pravi Vesna. Trgovina deluje na način, da stranka prinese v trgovino artikle, ki bi jih želela prodati, vendar morajo ti biti čisti in nepoškodovani. Najlažje bo, če se stranka tudi sama vpraša: Ali bi jaz kupila takšne artikle. Stranka dobi denar šele, ko je artikel prodan. Toda pozor: trgovina je s prostorom omejena, zato zimskih sezonskih oblačil ne sprejema več oziroma zgolj po dogovoru. Marca bo začela sprejemati poletna oblačila. »Prednost take trgovine je zagotovo v tem, da si lahko kupci v živo ogledajo in pregledajo blago ter poiščejo, kar ustreza njihovim željam in potrebam. Ob tem pa je nakup še cenovno ugoden!« Cene se gibljejo od 40 centov naprej in zagotovo se bo našlo nekaj za vsak okus in žep. Največ zanimanja in povpraševanja je po otroških avtosedežih. »Nekatere stranke prinesejo artikle in pravijo, da ne željo zanje nič oziroma pravijo celo: »Kar podarite jih tistim, ki jih potrebujejo.« Tako za prihodnost razmišljam tudi o sodelovanju s socialnimi organizacijami.« Obisk se vsak dan povečuje. Za Vesno je trgovina nov izziv, na neki način zaradi izobrazbe in življenjskih izkušenj (izobražena sociologinja, zaposlena v računovodstvu) pisan na kožo, a po drugi strani je ravno v tovrstnem poslu zelo tanka meja med sočutjem in poslovnostjo. »Ni enostavno, saj imaš včasih opravka z življenjskimi zgodbami, ki te ne pustijo hladnega, po drugi strani moram sprejemati poslovne odločitve. Velika zahvala gre tu prijateljem, najbližjim in najdražjemu, ki mi stojijo ob strani. Seveda pa gre zahvala tudi vsem strankam, ki mi vsakodnevno izkazujejo zaupanje.« Trgovina je odprta: ponedeljek, torek, sreda od 14. do 19. ure ter v četrtek in petek od 9. do 14 ure. Gašper Tominc, foto: GT 6 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 27. januar 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kavarna in slaščičarna Park Kavarna pod krošnjami stoletnih dreves Vrhnika, 9. januar - Po krivici je v Našem časopisu ostala spregledana nova kavarna in slaščičarna v parku pri nekdanji Mlečni, kajti v središče Vrhnike je prinesla svežino. Odlikujejo jo prostornost, mirnost, izbrani okusi za sladko razvajanje, umetniške inštalacije in park, ki ne dehti samo poleti, ampak ga lahko v ambientalni opremi najdemo na vsakem koraku tudi v notranjosti. »A to je šele začetek,« pravi mlada Neža Jeločnik, ki skupaj z mami Ano vodita Kavarno in slaščičarno Park,»marsikaj še prihaja!« Na tem mestu je nekoč že bila kavarna s slaščicami, del objekta pa je Vrhničanom znan tudi kot nekdanja Mlečna. »Prenovo objekta smo zaupali arhitekturnemu biroju Delavnica, ki je nastanjen tukaj nad nami in na podlagi naših sugestij je nastal prostor, ki smo mu danes priča,« pravi Neža, ki je po študiju ekonomije našla prvo zaposlitev kar v domačem družinskem podjetju. Edinstven slog opreme in am-bienta je opisala kot »skandinavski retro stil«, ki daje občutek umirjenosti in topline. »Radi bi, da bi se gostje v naši kavarni počutili kot doma. Imamo kamin, udobne kavče, veliko je tudi lesa, ki je značilen tako za Skandinavijo kot za park na našem dvorišču.« Ker gre za slaščičarno in kavarno, je v ponudbi poudarek na omamni kavi in okusnih tortah oziroma sladkem programu. »Imamo hišno slaščičarko, ki pripravlja edinstvene torte, saj zelo radi ekperimentiramo. Ne želimo biti kot vsi, želimo biti 'mi', edinstveni,« pojasnjuje Neža in dodaja, da imajo v načrtu še pripravo slanega programa, kot so solate in sveži sendviči. »Spomladi, ko se bo začela sezona, pa bomo ponudili domači sladoled in smutije.« Hrana in pijača privežeta dušo, a da se ta počuti še bolje, potrebuje še duhovno hrano. V Kavarni in slaščičarni Park tega ne bi smeli pogrešati, kajti park pred lokalom je en sam velik razstavni prostor, pa tudi notranje ste- Neža in Ana ne premorejo kar nekaj umetniških del. »Ponudili smo možnost lokalnim umetnikom, da v našem prostoru ali pa v parku razstavijo katero od svojih del. Povabilu se je prvi od- zval akademski kipar Bojan Mavsar, ki ima v parku postavljene tri kipe oziroma inštalacije. Pa tudi sicer načrtujemo in napovedujemo literarne ter glasbene večere. Seveda vse v stilu umirjenega kavarniškega sloga.« Tako kot se v celotnem lokalu pretaka harmonija starega in novega, je tako tudi z vodstvom. Neža in Ana nista gostinki: prva je ekonomistka, druga izhaja iz zdravstvenih vod. »Seveda so to povsem novi svetovi za obe, zato se veliko učiva - kar sproti - in poskušava nadgrajevati pozitivne izkušnje. V veliko pomoč nama je tudi ekipa, pri kateri sva stremeli, da imajo fantje in punce že izkušnje in znanje. Tako da smo sedaj že vpeljani tim, ki vsakdnevno skrbi za razvajanje naših gostov.« Gašper Tominc, foto: GT in Samo Rovan TMS v Bistri je obiskalo 35.000 ljudi Število obiskovalcev Tehniškega muzeja Slovenje v Bistri je do konca preteklega leta naraslo na zavidljivih 35.000. Najodmevnejši so bili Dnevi elektrotehnike, najobsežnejša razstava pa S tehniko do zdravja. Tehniški muzej Slovenje v Bistri je svoja vrata resda zaprl že 3. decembra in jih bo znova odprl šele 28. februarja 2014, po preteku najhladnejših mesecev v letu, a medtem po razstavah vseeno še popeljejo predhodno najavljene skupine. Število izdanih vstopnic se je konec leta 2013 ustavilo pri številki 33.835, k čemur pa je treba dodati še vse obiskovalce razstav in drugih dogodkov, ki so bili vstopnine prosti. Torej se končno število obiskovalcev verjetno giblje okrog števila 35.000, kar je slabih 3000 več kot leto poprej. Zlahka torej govorimo o zgodbi o uspehu v času hude gospodarske krize. Ob tem lahko omenimo še obisk Muzeja pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu, kjer so lani izdali 4.473 vstopnic, celoten obisk pa se verjetno giblje nekje okrog 5000 ljudi. In kaj je poleg prenovljene zbirke gozdarskega oddelka najbolj pritegnilo ljudi? Med med ijsko najbolj izpostavljenimi so se znova znašli Dnevi elektrotehnike, najobsežnejši projekt pa je bil Novi most že sije. Da bi čim prej v stari slavi tudi grad za njim. po besedah Urše Vodopivec iz TMS občasna razstava - S tehniko do zdravja, prispevek slovenskih znanstvenikov k razvoju medicine: »Z razstavo želimo javnosti na poljuden način približati dosežke slovenskih znanstvenikov, ki so bili dolga leta na nekaterih področjih biomedi-cinske tehnike med vodilnimi v svetu. Razstavo smo pripravili v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko UL, Društvom za medicinsko in biološko tehniko Slovenje, Univerzitetnim rehabilitacjskim inštitutom Republike Slovenije - Soča, Inštitutom za klinično nevrofiziolo-gjo Kliničnega centra Ljubljana, Onkološkim inštitutom Ljubljana, Inštitutom Jožef Stefan, Inštitutom za zgodovino medicine, Fakulteto za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Zagrebu, Tehniškim muzejem iz Zagreba in drugimi. Trenutno načrtujemo, da bomo razstavo v naslednjem letu še nadgradili.« Poleg teh pa so mnoge pritegnili še drugi dogodki, kot so Poletna muzejska noč, Dan odprtih vrat z vodenim ogledom multimedjske razstave TESSI in vodenim ogledom razstave Motorji iz Kopra, Dnevi znanosti in tehnike, kamor sodijo Dnevi elektrotehnike, Dnevi strojništva, Dnevi fizike, Dnevi lesarstva, Dnevi meroslovja in Dan inovatorjev. Tu so seveda še nedeljske delavnice in še bi lahko naštevali. Muzej je ta čas privzel novo celostno podobo, ki je v javnosti menda požela kar nekaj pozitivnih odzivov. Novo podobo je v tem času dobil tudi najdaljši most v notranjosti grajskega kompleksa, kot tudi predlani lastniško pridobljena Mala hidroelektrarna Bistra. Na dobri poti k celoviti sanacji pa naj bi bil tudi sam grajski kompleks, ki je kot prioriteta zapisan -^- 55 TEHNIŠKI MUZfc J SLOVENIJE Nova celostna podoba TMS Bistra v Nacionalnem programu kulture. Direktor Orest Jarh predvideva, da bo še v letošnjem letu končan konservatorski načrt, sočasno pa že izdelujejo arhitekturni posnetek trenutnega stanja spomeniško zaščitenega gradu. Po načrtih naj bi s sedem miljonov evrov drago prenovo dobili do 2000 mo novih uporabnih prostorov. Damjan Debevec, Foto: DD Darežljivi sveti Miklavž obiskal tudi otroke v Verdu Na večer 5. decembra je v gasilskem domu Verd okoli sto petdeset otroških obrazov nestrpno čakalo na prihod dobrega moža. »Koga ste prišli pogledati danes?« se je glasilo vprašanje, na katerega so malčki skoraj enoglasno zavpili: »Miklavža!« Vendar so morali mali obrazi na obdarovanje pridno počakati. Kajti člani Mladinskega športnega in kulturnega društva Verd so jim pripravili poučno otroško igrico. Skupaj z angelčki in parklji so jim pokazali, kaj se je zgodilo porednemu Mihcu, ki ni ubogal svojih staršev. Zgodbica je imela srečen konec, otroci pa so Mihcu pomagali in skupaj z njim prikli- cali Miklavža. Sledilo je obdarovanje otrok, tistih pridnih in malo manj pridnih, ki so sprva od daleč opazovali nagajive parklje. Vsi pa so na koncu z nasmehom na obrazu odkorakali z vrečko dobrot. Dogodek se je v prijetnem vzdušju nadaljeval ob slastnih palačinkah, toplem »kuhančku« in drugih dobrotah. Dobra glasba pa je po- skrbela za plesno razpoloženje najmlajših. Ob tej priložnosti bi se člani društva radi zahvalili sovaščanom za dobrodelne prispevke, saj bodo otroci le-tako lahko dobili darove tudi naslednje leto. Dokaz, da je 'dobrih mož' še veliko! Marjetka Orel V soboto, 30 novembra, smo imeli v gasilskem domu v Verdu Miklavževe delavnice. Kljub nesrečnemu izpadu električnega toka smo se imeli zelo lepo. Obiskalo nas je kar veliko otrok. Vsak je našel nekaj zase, še posebno tisti malo starejši so hitro pokazali svoje nore ideje ter tudi nas punce naučili novih načinov ustvarjanja za prihodnje leto. Na malo večji karton smo narisali snežaka, na katerega so se otroci ob zaključku delavnic tudi podpisali. Na koncu smo se malo posladkali in popili topel čaj. Vzdušje je bilo zares prijetno. Upamo, da se nam bo prihodnje leto pridružilo še več otrok. Urša Žnidaršič Miklavževanje v Verdu leta 2013 so omogočili: Irena Petrič, Metka Resnik, Jože Vrhovec, s.p., Jure Krašovec, s.p., Steklarstvo Kralj, Grm Novo mesto - Center biotehnike in turizma, DG 69, d.o.o., Andrej Bizjak, Sonja Hočevar, Tomaž Gorišek, Premelč Bojan, Alojz Dobro-voljc, Anže Stržinar, Krajevna skupnost Verd, Prostovoljno gasilsko društvo Verd. Mladinsko športno-kulturno društvo Verd Občina ^ Vrhnika NAŠ ČASOPIS 7 Esimit Europa - vizionarska ideja o povezovanju Vrhničanka Nina Menard za »krmilom« ene najhitrejših jadrnic na svetu Nina Menard, ki prihaja z Vrhnike, je izvršna direktorica družbe Esimit Europa Ltd s sedežem na Cipru, ki koordinira projekt Esimit Europa. Kaj je to? Esimit Europa je projekt, ki na izviren način povezuje diplomacijo, gospodarstvo in šport. Njegovo poslanstvo je vzpodbujanje sodelovanja na celotni evropski celini in širjenje zavedanja o skupni evropski identiteti prek športa. 27. januar 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Začetki projekta Esimit Europa segajo v leto 1995, ko se je začel kot vizionarska ideja podjetnika Igorja Simčiča, ki prihaja iz družine z dvestoletno vinarsko in vinogradniško tradicijo v Brdih. Medtem ko je vsak dan prestopal mejo med Slovenijo, kjer je živel, in Italijo, kjer je delal, se mu je porodila zamisel, da bi prek jadralskega projekta lahko simbolično zabrisal meje. Pridobil je podporo županov Nove Gorice in Gorice in tako se je začel mednarodni projekt Esimit. Jadrnica Esimit pa je že takrat simbolizirala obmejno prijateljstvo ter začela pridobivati vse bolj evropski predznak. Na podlagi vrhunskih športnih rezultatov je projekt pridobil podporo predsednika dežele Furlanije-Julijske krajine in slovenskega ministra za zunanje zadeve ter se tako razširil na sodelovanje med Slovenijo in Italijo. Projekt je dokončno zajadral v povsem evropske vode leta 2002, ko je dobil pokroviteljstvo predsednika Evropskega parlamenta in s tem tudi pravico uporabljati evropske simbole - od takrat naprej je Esimit Europa edina jadrnica na svetu, ki pljuje pod evropsko zastavo. Zaradi neprekinjenega procesa krepitve dialoga med evropskimi narodi je jadrnica leta 2006 prejela tudi uradno pokroviteljstvo Joseja Manuela Barrosa, predsednika Evropske komisije, in tako postala ambasador združene Evrope. Kasneje je jadrnico uradno podprlo vse več uglednih poslovnežev in diplomatov, med njimi tudi Martin Schulz, predsednik Evropskega parlamenta, in Sergej Lavrov, zunanji minister Ruske federacije. Tako projekt Esimit Europa dandanes predstavlja sodelovanje na celotni evropski celini skupaj z Rusko federacijo. Najvidnejša simbola projekta sta jadrnica Esi-mit Europa 2 in ekipa Esimit Sailing Team. Jadrnica Esimit Europa 2 je dolga 30 metrov, široka 5,3 metra, ima jambor z višino 44 metrov in na krovu združuje osemnajst izjemnih jadralcev, ki prihajajo iz desetih različnih evropskih držav. Njen skiper je dvakratni zmagovalec Pokala Amerike in štirikratni dobitnik olimpijskega odličja, Jochen Schümann. Z najvišjo hitrostjo več kot 38 vozlov (70 km/h) je Esimit Europa 2 ena najhitrejših jadrnic na svetu. S sporočilom Skupaj - za Evropo ekipa Esimit Sailing Team tekmuje za Jadralno zvezo Slovenje in Yacht Club de Monaco ter promovira vrednote, kot so ekipni duh, solidarnost, inovativnost ter sodelovanje. Od svojega krsta junja 2010 je Esimit Europa 2 na 28 nastopih 28-krat prva prečkala ciljno črto in postavila šest rekordov. Glavni sponzor jadrnice je globalno energetsko podjetje Gazprom, uradni partner je BMW, drugi sponzorji pa so še Adidas, Medot in Cinkarna. Vrnimo se k Nini Menard. Ključni življenjski dogodki jo povezujejo z Vrhniko - najprej jo je, še preden je dopolnila dvajset let, na Vrhniko pripeljala ljubezen njenega življenja, sledila je poroka v Bistri, otroci so se vpisali v vrtec in osnovno šolo na Vrhniki in tu je pred petimi leta odprla svoje podjetje. Potem jo je s po- slovno priložnostjo poklical širni svet in vsa družina se je preselila na Ciper, medtem ko njihov domači kraj ostaja Vrhnika in domača hiša čaka, da svoje izkušnje nekoč prinesejo domov. Zanimalo nas je, kako je delati za takšen mednarodni projekt, zaradi katerega se je odločila tako korenito spremeniti življenje. Kako je nastala odločitev, da se preseli vsa družina in kakšna je dejansko izkušnja, ko zakleneš vrata za seboj in greš? Za začetek nam povejte, kaj vam pomeni delo na projektu Esimit Europa? Vse življenje se zavedam, da je pravo gonilo napredka nekaj pozitivnega, na primer ljubezen. Zato se mi zdi povezovanje ljudi z namenom ustvarjanja dobrega tisto, kar je temelj uspeha tega projekta in tudi vseh nas, ki delamo za projekt. Težko bi na primer prodajala cigarete ali počela nekaj, kar ne ustreza mojim notranjim vrednotam. Idealno je, ko najdeš službo, ki izžareva tvoje vrednote. To pa je preprosto izjemno pozitiven projekt - je le jadrnica, sodelovanje, skupni razvoj in napredek. Kako ste se odločili sprejeti izziv za delo na Cipru? Ko mi je na pot prišla priložnost, da bi delala za tako uspešen projekt s tako velikim potencialom, ki me je tako navdušil, sem to sprejela z največjim veseljem. Ker je sedež družbe na Cipru, je tam tudi moje delovno mesto. Kako sem se odločila? Rekla sem: »Ja.« Tako preprosto. No, ja, seveda sem naprej o tem govorila z možem, a on je ravno tako preprosto rekel: »Ja, gremo!«. Nisva razmišljala in analizirala, začutila sva, da je prava stvar. Je pa res, da smo bili v preteklosti v okviru poslovnega izziva že blizu selitvi na Kitajsko, zato smo to misel v preteklosti že obdelali in se soočili z nekaterimi izzivi selitve. Takrat se ni zgodilo in sva se oba strinjala, da ni bila prava priložnost, zato pa sva morda tisto pravo priložnost lažje hitro prepoznala. So sledili kakšni dvomi od odločitve do uresničitve selitve? Ne, dvomov ni bilo, bila je le skrb, kako bodo to sprejeli otroci. Kako potekajo priprave na odhod doma in kaj vas čaka, ko pridete v tujo deželo? Vi namreč za to niste imeli nobene posebne agencije ali pomoči, vse ste speljali sami. Ja, vse sva z možem speljala sama. Največ sva se ukvarjala z otroki. Takoj po sprejeti odločitvi smo začeli z individualno angleščino za starejšega, ki je bil že šolar in smo ga na Cipru želeli vpisati v mednarodno šolo, ki poteka v angleškem jeziku. Ker mlajši sin še ni znal angleško, smo se najprej odločili, da ga v šolo še ne bomo vpisali in da bo eno leto na Cipru preživel še doma, da bi se počasi pripravil. Ko pa smo šli aprila na Ciper, da bi uredili vpis starejšega sina v šolo in poiskali hišo za nas, so nam v šoli predlagali, naj nič ne čakamo in ga vpišemo takoj, ker je ravno v tem razredu pomočnica učiteljice otrok iz Srbije in bo lahko pomagala s premostitvijo manjših jezikovnih ovir, poleg tega pa je tudi otroška psihologinja. Tako so nam vlili zaupanje in zdaj sta oba v šoli. Odlično sta se ujela. Ampak znanje jezika ni vse, otroci se zares ujamejo na zelo različne načine. Naš starejši je rad hodil na nogomet na Drenov Grič, zato ga zna zelo dobro igrati, kar mu je dejansko pomagalo prebiti socialni krog med novimi prijatelji v Nikoziji; zato velja zahvala tudi njegovemu trenerju Janu. Sicer pa smo za selitev potrebovali en kontejner. Vanj smo natovorili večinoma oblačila, igrače, en družinski fotelj in naša kolesa. Menili smo, da so kolesa pri pripravi na selitev nepogrešljiva, saj se Slovenci radi vozimo s kolesi. A že ko smo šli na prvi družinski izlet s kolesi v Nikoziji, smo zaradi številnih začudenih pogledov spoznali, da nekaj ni v redu ... Koles na Cipru praktično ni, vsi se vozijo samo z avtomobili, morda s skuterji. Ni niti nobene kolesom prijazne infratsrukture, tako da so naši kolesarski izleti bolj redkost. Seveda pa doživiš marsikaj. Ko sva izbrala hišo za našo družino in sva na primer želela prijaviti električni priključek na najino ime, se je uradnik, ki je urejal prijavo, tako od srca smejal, da sva bila najprej zelo začudena. Potem pa je le pojasnil, da Slovencev na tem uradu preprosto še ni videl. Slovenci očitno nismo tako pogosti na takšnih življenjskih uradih na Cipru. Potem pa so seveda številne majhne stvari, ki tvorijo življenje. Navaditi se je treba na vožnjo po levi strani; ko gremo na obisk k sošolcu iz turškega dela, moramo od doma s potnim listom. Pri prehrani tudi hitro ugotoviš, da ti nekaj manjka - spomnim se, kako sem bila vesela, ko sem našla kislo zelje v eni trgovini z bolj evropskimi stvarmi. Slišati je morda banalno, ampak je res zanimiv občutek. Tudi skuto težko dobiš. Mi seveda kuhamo govejo juho, tam je ne jedo. Ciper je pravi jug. Tudi miselnost je drugačna; ljudje so prijazni in odprti, vendar tam nekatere zadeve resnično potekajo počasi. Je pa tudi manj stresa. Ali je kaj, kar pogrešate, pa tam tega niste mogli urediti? Knjižnica. S slovenskimi knjigami seveda, posebno za otroke. Mi vsi zelo radi beremo. Jaz od nekdaj zelo rada berem, tam pa še posebno, ker sploh ne gledam televizije, saj tudi grških programov ne razumem. Imamo sicer nekaj knjig in DVD-jev, ki smo jih preselili, ampak novih in svežih ni nikoli dovolj. Posebno mlajši sin ima zelo rad knjigice. Na Vrhniki je vedno rad hodil v knjižnico na pravljične urice, kjer jim je gospa vsak teden brala - obdelali so neko zgodbico in imeli v povezavi s tem še dodatne aktivnosti. Zanj so te knjigice resnično pomembne. Zato smo prosili v naši knjižnici na Vrhniki za podaljšanje rokov, da se prilagodijo mojim prihodom v Slovenjo, kar so nam odobrili in smo jim vsi zelo hvaležni. Tako imam vsakič, ko odhajam in prihajam, kovček ročne prtljage napolnjen s knjigami. Kako pa poteka takšno delo na daljavo? Moje delo obsega veliko koordinacije s partnerji in dobavitelji po vsem svetu. Pri tem je zelo pomembna komunikacija: vse poteka prek elektronske pošte in telefonov - moraš biti na to pripravljen, saj nisi fizično skupaj. Tudi težje je. Moraš biti bolj senzibilen, ker imaš omejen pregled nad stvarmi, ki se dogajajo v ljudeh, ne moreš se namreč zanašati na govorico telesa. In pa zaupanje mora biti! Poštenje je pri nas na prvem mestu. Tako kot sodeluje celotna ekipa na jadrnici, mora sodelovati tudi pisarniška ekipa - na enak način, na temelju zaupanja. Prvi obisk celotne družine po selitvi je bil zdaj za božič? Ja, bili smo res srečni. Ni bilo načrtovano, zato smo morali dokupiti tudi zimska oblačila za starejšega. Ampak tukaj smo imeli vsaj približno zimo, čeprav brez snega. Na Cipru zdaj namreč rastejo še pomaranče in okrašeno jelko je res nenavadno videti zraven - tega nismo navajeni. Zato je bilo resnično lepo biti za praznike doma. (gt, foto: arhiv Esimit) Karitas * Zahvala Župnijska Karitas se zahvaljuje trgovini Hofer, ker je v decembru omogočila zbiranje hrane za družine, ki jo potrebujejo. Posebna zahvala pa velja seveda kupcem, ki so to omogočili, saj brez njihove pomoči ne bi bilo hrane. Župnijska Karitas se zahvaljuje trgovini DG69, saj so lani darovali kar 6164 kg zelenjave in sadja. Skupina Večno mlade je pred adventnim časom pletla adventne venčke. Zbrana sredstva so podarile župnijski Karitas. Nekaterim družinam smo lahko delno poplačali elektriko, stanovanjske stroške, prevoze v šolo itn. Hvala! Starši in otroci Župnijskega vrtca so podarili ogromno daril, ki so bila lepo zavita in označena za starost otroka. Naše družine so z veseljem sprejele vaša darila in se vam vsi zahvaljujejo. Hvala vsem staršem in otrokom ter vzgojiteljicam, da so to akcijo omogočili v adventnem času. Župnijska Karitas se zahvaljuje organizaciji Velika Loža Slovenje, saj je v letu 2013 darovala 1600 kg hrane. Župnjska Karitas se zahvaljuje tudi vsem dobrim ljudem, ki so v letu 2013 pomagali z denarno ali materialno pomočjo. Hvala vsem! Župnjska Karitas Vrhnika Jadrnica Esimit Europa 2 v akciji (©Esimit Europa/Vicent Bosch) Igor Simčič, ustanovitelj projekta Esimit Europa, in predsednik Republike Slovenje Borut Pahor je sprejel ekipo jadralcev viz desetih držav Esimit Sailing Team, med katerimi je tudi naš olimpijec Vasilij Žbogar (©Esimit Europa/Peter Irman) Nina Menard, izvršna direktorica Esimit Europa Ltd. (©Esimit Europa/Gi-anni Guerra) NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 27. januar 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zanimivosti ob občinski meji Vrhnika-Logatec Slapovi Pečnikarice - svet divjine 12. januar 2014 - nedelja, obsijana s soncem, opoldanska temperatura +13 °C. Pripeljeva se na Podpesek do Riharjeve kmetje in vprašava za pot do slapov Pečnikarice. Prijazen gospodar nama svetuje, po kateri poti naj kreneva, obenem pove, da Pečnikarica nikoli ne usahne, da je pot ob slapovih zahtevna in da si zaradi kač ni pametno slapove ogledovati v poletnih mesecih. S pogledom naju premeri, če sva dobro obuta, in nama zaželi varno hojo. Dolina se začne ožati in že prav kmalu morava prečkati potok. Izbirava kamne, na katere stopava, in paziva, da si ne zmočiva čevljev. Pot se začne vzpenjati. Pred seboj zagledava zadrževalnik. Za betonskim zidom je voda umirjena, skozi dve odprtini pa se presežna voda izliva v globino. Hoja ob potoku ni več mogoča, zato se povzpneva na desni breg in penečo belino opazujeva z višine. Nevarno je. Ovira naju strma brežina, iz tal se dvigajo mogočne, več metrov visoke skale, po tleh ležijo debla trohnečih dreves. Čevlji se slabo oprijemajo, stopava na spolzke veje in skale, ki so prekrite z listjem. Drsi nama. Vseskozi naju spremlja bobnenje vode, ki se v soteski pretaka med skalami in v slapovih ubira pot proti ravnini. Spuščava se proti strugi in le nekaj metrov nad njo opaziva na skalni polici kakšnih 80 cm dolgo, povsem črno kačo, ki jo je toplo sonce zvabilo iz zimskega skrivališča. Počasi se približava, vendar sonce ni imelo več toliko moči, da bi se kača ogrela in se umaknila v varno počivališče. Otrpla je obstala tam in najbrž že tisto noč postala poslastica bogve kateri zverini. Med skalami in pod drevesnimi koreninami je vse polno lukenj in brlogov. Izhojene poti v luknje dokazujejo, da je tam živ živalski svet. Kako bi tudi ne bil. Tod je vsiljivec le človek, ki ga žene radovednost, da si ogleduje nedotakljivost divje pokrajine, kjer se je čas že zdavnaj ustavil. Pretikava se med podrtimi drevesi in preskakujeva skale, obraščene z mahom. Tu in tam so kratke ravnice, kar posebno dobro dene utrujenim nogam, da se nekoliko spočijejo. V podrasti opaziva prve cvetove trobentic, celo jetr-Zahvaliva se in kreneva po pobočju hriba do nika. Veliko je temno zelene praproti. Prideva ravnice ob kmetiji Pečnik. Prekoračiva travnik do peščene sipine, še zadnjič prečkava strugo in že sva ob vodi. Na ravnini potok Pečnikari- in prav tam mi na skali zdrsne in v čevelj za-ca počasi odteka in se po nekaj sto metrih iz- jamem vodo. Ustaviva se ob ruševinah, kjer je lije v Podlipščico. Hodiva v smeri proti izviru. nekoč stal Riharjev mlin, in pomalicava. Pot nadaljujeva proti Rastovkam. Ker hoja ob strugi ni več mogoča, kreneva čez mostiček na levi breg v smeri Miznega Dola. Oddaljujeva se vse bolj v levo, nekako ne najdeva poti, ki bi naju pripeljala nazaj k potoku. Desno se dvigajo visoke, neprehodne pečine. Šele ko opaziva križ na robu skalne gmote, se zaveva, da sva pod Vranjimi pečinami. Spustiva se po strmi brežini in kmalu zaslišiva bučanje vode. Pred nama se odpre pogled na svet divjine, svet, po katerem pozna pot le voda, ki škropi in se belo peni med ogromnimi skalami in podrtim vejevjem. S težavo se vzpenjava proti izviru in strogo nadzorujeva vsak korak. Trenutek nepazljivosti bi bil lahko povod za nesrečo. Hodiva počasi, le še po nekaj metrov, in skrbno izbirava, kam stopiti. Soteska, v kateri kraljuje divjina, skoraj ne spreminja podobe; daje vtis nedotakljivosti in premoči. Odločiva se za vr- nitev. Previdno sestopava. Končno prispeva do zmernejšega terena. Pot spet lahko nadaljujeva ob vodi. Tod je celo nekaj sledi traktorjevih koles. Ob potoku je zemlja razmočena in tu in tam prekrita z muljem. Zazrta v tla obstaneva. V mulju opaziva svežo sled medvedove šape. Dolgi ostri kremplji so dobro vidni. Pospešiva korak. Temni štori, izruvane štrleče drevesne korenine ali osamelci skal so kar naenkrat dobili čudne grozeče podobe. Tiho, na uho povedano, se nama je kar oddahnilo, ko sva s poti zagledala hišico, v kateri je oven za poganjanje vode. Po dobrih nekaj sto metrih prispeva na travnik pod Riharjevo kmetijo. Krog je bil sklenjen. Krog prelepe nedotaknjene narave, divje vode in padajočih slapov, krog pasti in nevarnosti. Sonja Malovrh Aktivnosti Društva kmečkih in podeželskih žena Vrhnika V začetku novembra smo se zbrale in organizirale zanimivo predavanje o aloji aborescus. Predavala je ga. Clavdija Cunder, ki nam je povedala veliko zanimivih in predvsem zdravilnih učinkih te malo poznane rastline aloje aborescus. Organizirale smo delavnico adventnih aranžmajev, venčkov, saj čas neizbežno beži in praznični dnevi so tik pred vrati. Delavnica je bila lepo obiskana, izdelovale smo iz različnih materialov, ki jih je nekaj prispevala vsaka. Tako smo zaključile dokaj delavno leto 2013. Ob tej priložnosti bi se iskreno zahvalila gasilcem gasilskega doma iz Verda, ki so nam bili zmeraj pripravljeni odstopiti prostor, vsem članicam za velikodušno sodelovanje. V letošnjem letu želimo vsem veliko zdravja in osebne sreče! Društvo kmečkih in podeželskih žena Vrhnika Kaj počnemo na Kompostarni Rosa Letos mineva tretje leto, odkar je kompostarno propadle Industrije usnja Vrhnika na Stari Vrhniki kupilo podjetje Rating d. o. o. in podjetju Roks recikliranje d. o. o. prepustilo upravljanje z objekti. V prvem letu delovanja smo vso energijo namenili obsežni prenovi objektov in jih z lastnimi sredstvi in znanjem, pridobljenim tudi s pomočjo partnerjev iz tujine, preuredili v sodoben obrat za predelavo biološkorazgradljivih odpadkov. Vzporedno s prenovo je potekalo tudi pridobivanje vseh potrebnih dovoljenj. Izbrana tehnologija kompostiranja se je izkazala za optimalno, saj z zelo majhnim vložkom električne energije in pogonskih goriv v kratkem času odpadke predelamo v kvalitetno organsko gnojilo. Naše vodilo pri kompostiranju je bilo in ostaja, da s predelavo odpadkov ne smemo okolju povzročiti dodatne škode, temveč po zgledu narave prepustiti, da večino dela opravijo mikroorganizmi. Vsi izpusti snovi, ki pri tem nastanejo (izcedna voda in onesnažen zrak) pa se prečistijo na čistilnih napravah. Posebno pozornost posvečamo tudi izvoru odpadkov in njihovemu načinu prevoza do našega obrata. Sodelujemo le s tistimi partnerji, ki zbirajo in dovažajo gospodinjske odpadke (odpadki od priprave hrane in zeleni odrez iz vrtov), njihova vozila pa morajo imeti ekološke certifikate. Na opisan način nam je v letu 2012 uspelo predelati ca. 11000 t odpadkov, v letu 2013 pa jih bo ca. 14500 t. Iz teh vhodnih količin nam je uspelo pridelati ca. 15000 ton kvalitetnega organskega gnojila - komposta. Večino komposta smo oddali za izboljšavo tal na zaključnih plasteh odlagališč odpadkov, uporabljajo ga kot sestavni del substratov za gojenje v rastlinjakih in drevesnicah, najbolj pa smo ponosni na letošnjo novost Kompostarne Rosa: kompost, pakiran v vrečah, z imenom »Vrhniški kompost«. Povsod, kjer smo ga ponudili, je bil dobro sprejet. S tem smo naredili tudi korak naprej v promociji Vrhnike v ekološkem prostoru Slovenje. Pakiranje komposta in njegova distribucija bo v naslednjem letu ena od večjih dejavnosti kompostarne, zato smo se odločili za novo investicijo - pokrit skladiščni prostor, namenjen pripravi komposta za polnjenje ter skladiščenje vreč. Dela so se že pričela in bodo zaključena januarja naslednje leto. Prodaja vrhniškega komposta pa ni edina dejavnost, ki Kompostarno Rosa povezuje s skupnostjo, v kateri smo začeli delovati in v katero se vključujemo z mislijo ustvariti dobro za vse. Finančno pomagamo Modelarskemu klubu Vrhnika iz Ligojne, Plesni skupini Žabice, Košarkarskemu klubu Vrhnika in Pihalni godbi Vrhnika. Veseli smo tudi zdaj že tradicionalnega sodelovanja z Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika, saj pomagamo oblikovati Cankarjeve dneve na Vrhniki s svojo prireditvijo Pozdrav pomladi, kjer vsako leto v mesecu maju odpremo vrata kompostarne, razkažemo postopke kompostiranja in poskrbimo za druženje z živo glasbo in lokalno kulinariko. V teku je tudi podpis pogodbe z Javnim podjetjem Komunalno podjetje Vrhnika, s katerim se zavezujemo za prevzem in predelavo gospodinjskih biološkorazgrad-ljivih odpadkov z vrhniške, dragomerške in borovniške občine v letu 2014. Vsem občanom sporočamo, da bodo njihovi odpadki resnično v »dobrih rokah«. Da pa bomo v še boljši povezavi, Vas vabimo na spletno stran Kompostarne Rosa - www.rosa.roks-rec.si. Tu Vam bomo poskusili odgovoriti na vsa Vaša vprašanja glede zbiranja, ločevanja, in obdelave bioloških odpadkov. Dodali bomo še nasvete za domače kompostiranje, sonaravno vrtnarjenje in uporabo našega komposta. Vabljeni! Roks recikliranje d. o. o., direktor Matjaž Rus SP ^ ^ 22+ Argonavtski dnevi Želite soustvarjati Argonavtske dni na Vrhniki? Posamezniki, društva, klubi, skupine, podjetja, znalci, snovalci, ustvarjalci, skratka vsi, ki želite sodelovati ali soustvarjati prireditev ... Prijazno vabljeni na informativen posvet v četrtek, 27. 2. 2013, ob 18. uri v malo dvorano Cankarjevega doma na Vrhniki. Zaželene predhodne prijave udeležbe. Informacije: turizem@zavod-cankar.si, 01 750 66 33, 051 661 060, ga. Marija Zakrajšek. K sodelovanju zlasti vabimo vse, ki: • imajo nove ideje ali zanimive izkušnje • se želijo vključiti v organizacijo največje prireditve v občini • želijo spoznavati tuje jezike • se želijo aktivno vključiti v lokalno skupnost • ustvarjati nova poznanstva (tudi mednarodna) ali • koristno porabiti svoj prosti čas. www.zavod-cankar.si 8 27. januar 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 9 Vabilo Kaj nam prinaša nepremičninski davek? V Slovenji se dnevno dogajajo spremembe, ki ne prinašajo samo dobrih rešitev za prihodnost naše domovine. Sedanja vlada z novimi in novimi davki dodatno obremenjuje državljanke in državljane ter gospodarstvo, kar nas ne bo pripeljalo iz krize, ampak jo le poglablja. Napovedi za letošnje leto niso najboljše in zaskrbljenost je vse večja. Kljub številnim protestom so poslanci vladne koalicije sprejeli Zakon o davku na nepremičnine. Kaj v resnici prinaša Zakon o davku na nepremičnine? Vabimo vas na pogovorni večer, s poudarkom na že veljavni Zakon o davku na nepremičnine in njegove posledice, ki bo v torek, 4. februarja 2014, ob 18. uri v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Gostja večera bo priznana strokovnjakinja z davčnega področja, mag. Damjana Petavar Do-bovšek, bivša poslanka v DZ RS in vodja Komisije za davke v Strokovnem svetu SDS. Odgovarjala bo na naša vprašanja in dileme o posledicah, ki se nam obetajo z izvajanjem zakona. Vljudno vabljeni! OO SDS Vrhnika Pogled na spomenik v Dražgošah in na množico udeležencev Vrhniški udeleženci na skupinski fotografiji Spominska slovesnost v Dražgošah »Za domovino, s pametjo naprej« To so bile zaključne besede slavnostnega govornika ob 72. obletnici dražgoške bitke, publicista, politika in pisatelja Viktorja Žaklja. Spominska slovesnost je bila v nedeljo, 12. januarja, pred spomenikom v Dražgošah. Med deset tisoč udeleženci je bilo tudi veliko Vrh-ničanov, ki so na prizorišče prišli na različne načine. Tudi letos je ZB NOB Vrhnika organiziral že tradicionalno udeležbo na slovesnost v Draž-goše. Poln avtobus in prelepo sončno vreme sta se lepo vključila v množico deset tisoč udeležencev. Dva vrhniška udeleženca sta bila tudi med 640 pohodniki, ki so na spominskem pohodu Cankarjevega bataljona s Pasje ravni prispeli pred spomenik v Dražgošah. Med njimi je bil tudi predsednik države Borut Pahor. Vse pohodnike so vsi prisotni pozdravili z ogromnim aplavzom. Nato pa se je začela slovesnost. V kulturnem programu so sodelovali Partizanski pevski zbor iz Ljubljane, harmonikarji iz Železnikov, učenci Podružnične šole Dražgoše in Orkester Slovenske vojske. Slavnostni govornik je bil Viktor Žakelj, nam Vrhničanom znan iz obdobja zlatih let vrhniške košarke kot igralec in trener takratne ekipe. V skoraj dvajsetminutnem govoru, ki ga je govoril na pamet in brez vnaprej napisanega besedila, je brez olepševanja osvetlil zgodovinska dejstva o poljanski vstaji, dražgoški bitki, umiku partizanov in o požigu vasi. Na koncu govora je dodal: »To je konec usodne socialne delitve, ki ustvarja en odstotek bogatih in 99 odstotkov revnih. To je eksplozivni material, ki lahko v vsakem trenutku eksplodira in uniči našo civilizacijo. Temeljna vrednota mora postati skromnost, ne pa požrešnost in pogoltnost, ki vladata današnjemu svetu. Vem, rekli boste, da sem sanjač. A kaj človeku sploh ostane, če mu vzamete sanje. Za domovino, s pametjo naprej!« Prisotni so njegov govor večkrat prekinili z aplavzom, na koncu pa so bili navdušeni nad njim. Tudi vrhniški udeleženci v okviru ZB NOB Vrhnika so bili nad prireditvijo zelo navdušeni ter veseli, da se lahko te slovesnosti tradicionalno udeležujejo že veliko let. Simon Seljak V slovo Adolfu Malavašiču - Zajcu V decembrskih dneh, ko se je iztekalo leto 2013, so se iztekla tudi častitljiva leta življenja našemu dragemu prijatelju in tovarišu, borcu NOV in aktivistu Osvobodilne fronte - prvoborcu - Adolfu Malavašiču - Zajcu. Dolfe se je rodil 25. februarja daljnega leta 1910, še za časa avstro-ogrske monarhije, na Vrhniki, očetu Venclju in materi Uršuli. Odraščal je v družini obrtnika - dimnikarskega mojstra Venclja, za kar se je med dvema vojnama izučil tudi Dolfe. Ko se je začela druga svetovna vojna, je bil Dolfe že v najboljših letih. Stane Kavčič ga je, ko je v Malavašičevi hiši oktobra 1941 vzpostavil vrhniško partijsko celico, sprejel v Komunistično partijo Slovenje, medtem ko ga je Karel Grabeljšek v tistih jesenskih dneh vključil v terenski oziroma krajevni odbor Osvobodilne fronte. Z aktivnostmi OF je začel v Kurji vasi, tedaj še brez orožja. Razna-šal je propagandni material in letake OF, predvsem Slovenskega poročevalca, ter pridobival krajane za OF in kasneje za odhod v partizane. Ko so se organizirale prve partizanske čete, je njegova terenska celica OF pričela z intenzivnim zbiranjem orožja, hrane in obleke. Spomladi leta 1942 je Dolfe v domači hiši organiziral poslušanje slovenske oddaje Radia London ter v istem času sodeloval pri postavitvi partizanske ilegalne tiskarne v čebelnjaku pri Fortunovih v Razorski dolini. Avgusta leta 1942 Dolfetu, skupaj z bratom Francijem, uspe pred streli ubežati iz obkoljene domače hiše v italijanski raciji. Italijani hišo po-žgejo, Dolfetovega očeta in sestro pa internirajo v taborišče Gonars. Brat Franci tedaj odide v Dolomitski odred, medtem ko Stane Kavčič zadrži Dolfeta v celici v vrhniški organizaciji OF, ki se je zadrževala v Razorski dolini. Zimo do marca 1943 prebijejo člani celice v bunkerju pri Podče-lu, ko jih odkrijejo starovrhniški in ligojnski belogardisti. Po spopadu z njimi se celica razkropi. Po kapitulaciji Italije Dolfe, kot sekretar vrhniškega okrožnega odbor OF, odide na Kočevski zbor odposlancev slovenskega naroda. Od tedaj pa do konca vojne nadaljuje svoje aktivnosti terenca OF na Notranjskem okrožju. Takoj po vojni se je poročil s svojim dolgoletnim dekletom, Vrhničanko Pepco Dremelj, ki so jo zaradi Dolfetovega sodelovanja s partizani, že avgusta leta 1942 italijanski okupatorji poslali najprej v koncentracijsko taborišče Gonars, kasneje nemški okupatorji v Dresden. V drugem letu svobode se jima je rodila hčerka Nada. Dolfe je po vojni začel svoje izobraževanje za gozdarja, tako da je kasneje vse do upokojitve na Vrhniški občini opravljal dela referenta za gozdarstvo. Predvsem pa je bil ves povojni čas zelo aktiven v družbenopolitičnih organizacijah vrhniškega okraja. Leta 1947 je ob ustanovitvi organizacije Zveze borcev postal predsednik krajevne organizacije ZB Vrhnika in nato 18 let deloval kot sekretar ZZB NOB Vrhnika. Za svojo nesebično udeležbo v narodnoosvobodilni vojni je prejel vrsto odlikovanj, poleg medalj zasluge za narod, za hrabrost, za bratstvo in enotnost, tudi partizansko spomenico 1941. Dolfe je bil iskren prijatelj, znanec in sosed, ki je za vsakega vedno našel dobro in odkrito besedo. V našem spominu in v naših srcih bo ostal za vedno borec za vse človeške vrednote, ki sta jih ustvarjala tako naša narodnoosvobodilna borba kot vsa kasnejša povojna prizadevanja za umestitev naše prelepe domovine v družino svobodnih in enakopravnih evropskih narodov. Njegovo željo po ohranjanju vrednot in spominov na NOB bomo vestno prenašali na mlajše rodove. Združenje borcev za vrednote NOB Vrhnika Marjanu v slovo Zakaj so dnevi tvojega življenja ugasnili, zakaj prehitro si odšel od nas, zakaj prišli so taki dnevi, zakaj sprašujemo se vsi v en glas. Bil si dober in prijazen, in z vsakim bil si vesel, nisi vedel za bojazen, zato te vsak je rad imel. Tudi ti si imel vse rad, posebno pa še zvonove, in to bilo je na pomlad, imel si lepe želje svoje. Ljubil Sveto si Trojico, zvonik in vse tri zvonove, kakor da bi gledal ptico, ki nad božjim hramom plove. Bilo kar nekaj vas je junakov, ki napravili mnogo ste korakov, da pinkali na Sveti ste Trojici, in to zvonov bili so klici. Tudi turen sv. Pavla te zelo navdušil je, pet zvonov in melodije segali so ti v srce. A zdaj, ko v zvonik te več ne bo, naj sprejme te nebo, mi pa kot pinkači, za teboj vsi pridemo. Košutov Tone December v župnijskem vrtcu Letošnji advent je v Župnijskem vrtcu imel prav posebno noto - obdarovanje. V našem vrtcu smo se zato odločili, da razveselimo tudi tiste otroke, ki obdarovanj niso deležni. V ta namen smo skozi ves december zbirali darila zanje. Tudi starši so nam bili v veliko pomoč in nam pri tem pomagali. Darila so bila lahko sladkarije, šolske potrebščine, igrače, oblačila ipd., ki so bila lahko rabljena, a uporabna. Skrbno so jih zavili, okrasili kot darila in nanje pritrdili listek s podatki, za katero starost in spol je darilo najbolj primerno. Zbrana darila smo nato skupaj odnesli na Karitas, kjer so jih razdelili med pomoči potrebne otroke. Mnogi med nami nimajo te sreče, saj živijo v pomanjkanju in revščini, zato je bil to za marsikoga najlepši čas v letu. Poleg zbiranja daril smo v decembru z otroki podrobneje spoznavali zgodbe iz Svetega pisma do Jezusovega rojstva in tako odkrivali, kdo vse so bili njegovi predniki. Enkrat tedensko smo se zbrali ob adventnem venčku, kjer smo prižgali svečke, peli pesmice in krasili novoletno jelko. Tudi vzgojiteljice niso pozabile popestriti tisti čas, ko smo vsi nestrpno pričakovali prihod sv. Miklavža, zato so nam pripravile predstavo Bobek in barčica. Vse to in še marsikaj lepega se je in se dogaja v našem vrtcu. Če vas kaj zanima, se le oglasite pri nas in si poglejte. Z novim letom pa gremo dobre volje, polni energije novim dogodivščinam naproti. Hkrati pa vam vsem skupaj želimo obilo notranjega miru, upanja, ljubezni, zdravja in veselja v novem letu 2014. Vzgojiteljice in otroci iz Župnijskega vrtca Vrhnika November v župnijskem vrtcu Vrhnika Mesec november je bil v našem vrtcu poln zdravja. Glavna tema je bila namreč Jejmo zdravo. Tako smo po skupinah spoznavali slovensko domače sadje in zelenjavo. Ribali smo zelje, lupili repo, stiskali jabolčni sok, pekli hruškovo ter slivovo pecivo, lupili suh fižol, kuhali zelenjavno juho ... Za dodatno spoznavanje so nam kuharice en teden namesto sadne malice pripravljale kislo in surovo zelje ter repo, kuhan fižol, ajdovo kašo. Vse skupaj nam je šlo bolj ali manj v slast. V skupini Sončki so si pripravili posebno igrico, s katero so se spodbujali pri poizkušanju novih stvari. Prebirali smo tudi knjige na to temo. Posebej sta se nam prikupili Repa velikanka ter Zelo lačna gosenica. Pri Angelčkih smo si naredili lutke ter zaigrali zgodbo o debeli repi, preko lačne go- senice pa smo spoznavali, da ni ne dobro ne zdravo jesti preveč sladkarij. Vse skupaj smo zaključili z vseslovenskim zajtrkom. Pili smo domače mleko, si na kruh, ki smo ga spekli sami, namazali maslo ter med in se na koncu posladkali še z zdravimi domačimi jabolki. Ob tem bi se zahvalili vsem, ki so nam darovali mleko, med, zelenjavo in omogočili, da smo lahko izvedli dejavnosti. Hvala družini Kern iz Verda, vrhniškim čebelarjem in družini Marolt. Zajtrk nam je bil zelo všeč in si ga bomo pripravili še večkrat. „ X., , r Sabina biberl 10 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 27. januar 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Jubilejno leto kina Bevke V Kinu Bevke smo si ob zaključku preteklega leta ogledali Čarobno srebro, zimsko pravljico z Norveške, o pogumu in prijateljstvu ter o dobrem in zlem, ki ju najdemo tako v ljudeh kot tudi v palčkih. Ob decembrski predstavi smo se spomnili, da so v Kinu Bevke po daljšem premoru prav pred letom dni znova za-brneli filmski projektorji. Prva januarska predstava je bila darilo za naše krajane, ki so si zaželeli film Otroci z gore Napf. Veselje pa je bilo gledati, koliko otrok je z zanimanjem spremljalo film, ki je bil tokrat dokumentaren. Ob njem smo večkrat pomislili, da življenje otrok sredi alpskih gora morda le ni tako drugačno, kot ga živijo otroci v Bevkah in njihovi okolici. V letu 2014 naš kino praznuje abrahama, zato mu bomo skupaj s tistimi, ki so k njegovemu delovanju prispevali v preteklosti, zagotovo pripravili kakšno presenečenje. Znani pa so tudi že vsi filmi, ki bodo na sporedu v letošnji filmski sezoni, vse do sredine maja. Vsak peti ogled filma v Kinu Bevke je brezplačen! Februar prinaša animirano pustolovščino Kako izuriti Zahvala prebivalcem Sivkine ulice Učenci in učitelji Osnovne šole Ivana Cankarja - Podružnice z nižjim izobrazbenim standardom in posebnim programom vzgoje in izobraževanja - se iskreno zahvaljujemo prebivalcem Sivkine ulice z Vrhnike za donacijo v višini 160 evrov. Denar je bil zbran za nakup cvetja v spomin na gospoda Adolfa Malavašiča, vendar so se njegovi svojci cvetju odpovedali, zato velja zahvala tudi njim. S svojim prispevkom boste omogočili več učencem, da se bodo lahko udeležili šolskih in obšolskih dejavnosti. V imenu učencev in kolektiva OŠ Ivana Cankarja, Podružnica NIS in PP, se vam za lepo odločitev še enkrat zahvaljujem. Vodja Podružnice NIS in PP, Maja Ledinek svojega zmaja in komedijo za zrelejša leta Eksotični hotel Marigold. Še posebej priporočamo marčevski film Sneg na Kilimandžaru, ki v ljudeh prižiga optimizem in toplino za manj prijazne čase. V marcu ne bomo pozabili na mlade, komedija Vratar Li-verpoola je prava najstniška uspešnica. Kino Bevke tako tudi letos vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu ob 18. uri vrti filme za različne okuse in starosti. V letošnjem letu bo največ takšnih, ki si jih lahko ogledajo starši skupaj z otroki, saj je bilo po njih v prvem letu novega Kina Bevke tudi največ povpraševanja. Ne zamudite jih niti vi. Srečno 2014! Ekipa Kina Bevke Predstave filmskega abonmaja bodo tudi v letu 2014 vse do maja na sporedu prvo in tretjo nedeljo v mesecu ob 18. uri. Vabljeni! KINOPREDSTAVE V FEBRUARJU IN MARCU: 2. februarja: Eksotični hotel Marigold, komična drama 16. februarja: Kako izuriti svojega zmaja (sinhronizi-rano), animirana družinska pustolovščina 2. marec: Sneg na Kilimand-žaru, socialna melodrama 16. marec: Vratar Liverpoola (9+, podnapisi), najstniška komedija Vstopnina: odrasli 3 €, otroci 2 €. Spremljate nas tudi na spletni strani www.Bevke.si in Face-book strani Kino Bevke! Skavti zbrali 2100 evrov za revne dežele Koledovanje ali trikraljevska akcija postaja tradicionalna na slovenskih tleh. Nešteto otrok, mladine in starejših je v minulih letih stopalo po tej poti petja, molitve, veselja, druženja - prinašanja voščil in blagoslova ob praznikih in v novem letu. Koledniki so bili vedno prinašalci veselja in povezovalci žup-nje. Veselje, ki se širi po vsej fari, seže prek meja Slovenje v daljne kraje, kjer pa zaradi revščine in zaostalosti, preganjanja in bolezni, stiske in osamljenosti ni vedno tako prijetno, kot je to pri nas. Trikraljevska akcija tako postaja vesela in učinkovita pomoč za reševanje največjih stisk v misijonskih deželah. V temi revščine živijo s preprostimi ljudmi tudi naši misijonarji. Ravno oni so v teh dneh hvaležni vsem pogumnim kolednikom, ki jim ni žal napora, ki se niso bali mraza, ki jim ni bilo nerodno stopiti do hiše. Tako je letos po vrhniški fari stopalo kar 51 otrok, ki so bili oblečeni v oblačila Svetih treh kraljev in pastirjev. Spremljali smo jih odrasli voditelji, ki skrbimo za red in varnost na terenu. Prvi namen koledovanja je vsem ljudem v župniji oznaniti, da se je rodil Jezus, Odrešenik sveta, ki nam prinaša upanje. Ves izkupiček nabirke je namenjen izključno za potrebe naših misijonarjev po svetu. Vsem faranom vrhniške fare je bil tako na edinstven način prikazan stari običaj koledovanja in s tem tudi ponujena priložnost, da lahko s svojimi prispevki pomagajo tistim, ki so najbolj potrebni po- moči v stiski in bedi, pomanjkanju, bolezni in trpljenju. Z vašo pomočjo smo namreč v letošnji trikraljevski akciji skupaj zbrali kar 2101,78 €. Vsem, ki so se letos odzvali in odprli vrata svojih domov ter sprejeli koledni-ke, iskrena hvala. Vsem, ki se niso odzvali, pa velja povabilo za naslednje leto v upanju, da v sebi začutijo klic usmiljenega srca. Argonavti-Vrhniški skavti Kam bodo šli letošnji darovi: Janez Krmelj, škofijski duhovnik - Madagaskar Projekt: srednja šola Izidor Grošelj, škofijski duhovnik - Madagaskar Projekt: osnovna šola S. Polona Švigelj, osu - Senegal Projekt: vrtec in oš S. Dorica Sever, fmm - med Inuiti Projekt: oprema učilnic za otroke P. Lojze Podgrajšek, dj - Malavi Projekt: oprema šole S. Agata Kociper, hmp - Brazilija Projekt: most S. Milena Zadravec, hmp - Izrael Projekt: popravilo vrtca S. Vesna Hiti, hkl - Ruanda Projekt: sončne celice in oprema dvorane S. Marjeta Zanjkovič, hmp - Madagasakar Projekt: vzgojno-izobraževalni center Delovni torki v PGD Bevke Čas koledarjev je že mimo. Začeli smo v obdobje občnih zborov, ko analiziramo preteklost in postavljamo temelje prihodnosti. Pred nami je novo leto, polno izzivov in še nenapisanih strani. Za nami je prvo trimesečje delovnih torkov. Tako smo poimenovali torke, ob 19. uri, ko se v gasilskem domu Bevke ' dogaja'. Vedno je živahno, delavno, predvsem pa poučno. Doslej smo se naučili, kako ravnati, ko dobimo SMS ali se oglasi pozivnik s sporočilom: 'GORI!' Ponovili smo temeljne izraze v gasilstvu: vodar, cevar, ročnik, hidrant, trojak ... Temeljito smo pregledali naš GVC-25 in se naučili uporabljati radijske postaje. Vsaka praktična vaja pokaže, kje smo še šibki. Vsak torek pa smo tudi bliže dnevu, ko bo občutek prijeti za triopan ali ročnik ter si nadeti izo-lirni dihalni aparat rutina, ki jo bomo uspeli opraviti tudi v temi. Z januarjem smo začeli drugi sklop izobraževanj. Tokrat je del predavanj namenjen vsem krajanom, nekaj pa je pripravljenih izključno za gasilce. Za krajanke in krajane smo že uspeli izpeljati prvi del predavanja o požarni preventivi v gospodinjstvu, v delavnici in nasploh v domačem okolju. Drugi del bo na sporedu 4. marca, ko nam bo g. Marko Perko, dipl. var. inž., predstavil, na kaj vse moramo biti pozorni, da se v največji mogoči meri lahko zaščitimo pred nastankom požara. Razložil nam bo tudi, kateri so prvi pravilni ukrepi, ko nastane požar in kaj je naloga laika do prihoda gasilcev na kraj nesreče. Še vedno velja rek, da za uspešno pogasitev požara lahko največ storimo z ustrezno preventivo in pravilnim takojšnjim ukrepanjem. 4. februar je čas za obnovitev in poglobitev strokovnega znanja gasilcev. Mag. Matjaž Klarič nas bo sistematično vodil skozi pravilne postopke prihoda gasilske enote na kraj nesreče, razvrstitev razpoložljive ekipe na potrebne položaje do pravilnih tehnik gašenja in reševanja. Vso to teorijo bomo uporabili pri izvedbi praktičnih vaj 11. februarja in 11. marca. Takrat bo vodilno vlogo prevzel podpoveljnik PGD Bevke, Stane Keršmanc. Doslej smo uspeli izvesti vajo pri Ljubljanici, ko smo se preizkusili v polaganju najdaljšega možnega voda, ki ga bevško društvo zmore s svojo opremo. Za nami je tudi kar nekaj zelo uspešnih vaj v okolici gasilskega doma. Če boste videli gasilski avto drveti po Bevkah v torek okrog 19. ure, je velika verjetnost, da so na vrsti praktične vaje. Izkazalo se je tudi, da so vaje uspešnejše, če je prisotnih več gasilcev. Vedno ima prav vsak možnost poskusiti vse, kar ga zanima. Konec januarja smo poslušali še zadnje predavanje naše gasilke reševalke Petre Dolinar. V februarju in v marcu bo pripravila še dve izobraževanji, ki pa bosta namenjeni izključno gasilcem reševalcem. Ker je zelo pomembno stalno obnavljanje znanja in spremljanje novosti, ste takrat lepo vabljeni vsi bevški gasilci reševalci, pa tudi reševalci iz okoliških gasilskih društev. Več o našem delu lahko spremljate na www. bevke.si, kjer so objavljene vse morebitne spremembe in novosti. Andreja Lenarčič, predsednica PGD Bevke datum ura tematika nosilec 4. feb. 2014 19.00 predavanje za gasilce Matjaž Klarič 11. feb. 2014 19.00 praktična vaja Stane Keršmanc 18. feb. 2014 19.00 urejanje gasilskega doma 25. feb. 2014 19.00 prava pomoč za gasilce reševalce Petra Dolinar 4. mar. 2014 19.00 predavanje za vse vaščane: Požarna preventiva v gospodinjstvu 2.del Marko Perko 11. mar. 2014 19.00 praktična vaja Stane Keršmanc 18. mar. 2014 19.00 urejanje gasilskega doma 25. mar. 2014 19.00 prva pomoč za gasilce reševalce Petra Dolinar Poročilo o zbranih in porabljenih sredstvih na računu za družino Samotorčan Sredstva na računu, odprtem pri Škofijski Karitas Ljubljana, so bila tudi v letu 2013 namenjena gradnji nove hiše družine Samo-torčan. Letos se je na računu, št. 02140-008984256, sklic 2855-64, zbralo skupaj 4.295,00 EUR, ki so jih namenili za nakup materiala in opreme za centralno ogrevanje in priklop kotlovnice. Poleg tega so tudi z lastnimi sredstvi in pomočjo številnih obrtnikov in trgovcev, ki so jim podarili ali pa jim omogočili ugodnejši nakup materiala in opreme, uspeli hišo notranje izdelati in opremiti tako, da so se z novim letom vselili vanjo. V času od 25. 1. 2013 do 31. 12. 2013 so sredstva v skupnem znesku 4.295,00 EUR na zgoraj omenjenem računu prispevali: ZSKSS Dobrova, Darja Gorjup, Dobrodelni koncert, Skupina drobne radosti, Franci Trstenjak, Štefca Kucler, Marija Jazbec, Vanda Švelc in V&D ZLATO, d. o. o. Zahvala tudi vsem neimenovanim, ki ste sredstva podarili neposredno družini. Posebna zahvala velja obrtnikom, ki so s svojim brezplačnim ali simbolično plačanim delom omogočili, da so se dela lahko zaključila in je hiša postala vseljiva. To so bili: Elektroluks Samo Verbič, s.p., za brezplačno dokončanje vseh elektroinštalacijskih del, Pavel Bizjan, s.p., za ugodnosti pri dokončanju vodovodnih in ogrevalnih inštalacij, Par-ketarstvo Celarc & CO D.N.O. za brezplačno polaganje talnih oblog, Saniker, d.o.o., za podarjeno keramiko za kopalnico in WC ter ugoden nakup in polaganje preostale keramike, podjetje Alpod, d.o.o., iz Cerknice za podarjene talne obloge - laminate, Sled,,d. o.o., za polaganje tlakov, Transport Feliks za donacijo cementa za tlake, Matjaž Gabrov-šek, s.p., za donacijo knaufa in montažo le tega, MKeršmanc, d.o.o., za prevoze, izkope in pesek. Zahvala pa tudi: podjetju Suga, d.o.o, Marku Jezeršku, s.p., podjetju Dom oprema, Bojanu Čelešniku s.p., podjetju Obnova, d.o.o. Lesno Brdo, Matjažu Jerebu, s.p., Robertu Malovrhu, s.p., Petru Škofu, s.p., Tadeju Albrehtu, s.p., podjetju Amek, d.o.o., Izidorju Pristavcu, Andreju Zajcu, Dragu Krži-ču, Alešu Oblaku, Andreju Franku, mizarju Čemalu Nicvetu in Janku Gabrovšku. Morda smo med naštevanjem dobrotnikov in donatorjev tudi koga pozabili. Če se boste oglasili, bomo napako popravili in seznam dopolnili v naslednji številki NČ. Račun pri Škofijski Karitas Ljubljana ostaja še naprej odprt, vendar pa bo z njim v prihodnje upravljala družina Samotorčan sama in spodaj podpisana s tem poročilom zaključujem skrbništvo nad sredstvi na računu. Vsem, ki ste s svojim delom, donacijami v materialu in drugimi prispevki pripomogli k uresničitvi postavljenega cilja, se v imenu družine Samotorčan in v svojem imenu najlepše zahvaljujem. Marta Samotorčan 27. januar 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina [31 Vrhnika NAŠ ČASOPIS ii Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček Drage upokojenke in cenjeni upokojenci! Začeli smo novo koledarsko leto, kar pač ni nič posebnega, le da je treba vse lansko zaključiti in začeti znova. Da bomo lažje začeli znova, smo pripravili koledarček dejavnosti, ki ga boste prejeli ob vplačilu članarine za leto 2014. Prijazno vas vabim, da se oglasite v društveni pisarni čim prej in poravnate članarino. V koledarčku boste lahko našli kaj zase. V januarju je bilo predavanje o slovenskih ljudskih pripovedih. Prisluhnili smo predavateljici Dušici Kunaver, ki nam je iz bogate zakladnice ljudskega izročila predstavila nekaj biserov ljudskih pripovedi, ki bi jih morali poznati kot bogato dediščino preteklosti in doto za prihodnost. Že zdaj vas obveščamo, da bo predpustno srečanje na pustni četrtek, 27. februarja, kajti pust je 4. marca. Tudi prvi kopalni izlet bo v februarju in upam, da ste še vedno zagreti za kopanje in uživanje v Šmarjeških Toplicah. Cena je nespremenjena. Več si boste pa sami ogledali, ko boste prejeli koledarček. Lahko pa z veseljem zapišem, da vse dejavnosti, ki so potekale lani, potekajo naprej. Zato pridite kaj naokoli in se nam pridružite. Zdaj je čas, da se tisti, ki ste se na novo upokojili ali ste že razmišljali, da bi se nam pridružili, oglasite in postanete naš član ali članica in izberete vsebine, ki so po vaši volji. Še posebno vesela sem, da vam lahko ponudim še nekaj prostih mest v pohodniški skupini Barjani, zato je prav, da pohitite. Že zdaj vas tudi obveščam, da bomo račune o svojem delu položili na zboru članov društva, ki bo predvidoma 21. marca. Vem, da vas zanima, kaj vse je bilo lani, zato prisrčno vabljeni na zbor. Sicer pa vas vabim, da večkrat pogledate na oglasne deske v krajevnih skupnostih, saj naši člani vestno obešajo vse novosti sproti, za kar se jim lepo zahvaljujem. Lahko pa zavrtite tudi tel številko 750 46 24 in dobili boste prave informacije. Naši članici Nežka in Marjana vedno prijazno odgovarjata na vsa vprašanja. Za predanost in odgovornost se jima prav lepo zahvaljujem, verjetno tudi v imenu članic in članov društva. Mnogo dobrega postorijo tudi gospodar stavbe Tone, pa Željko in Leon. Če imate še kaj volje in želje obogatiti naš prapor z žebljičkom, se oglasite v pisarni. Veseli bomo vašega prispevka za prapor, kjer je še veliko prostora za žebljičke. Kaj napovedujemo: Članarino je mogoče plačati ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure. Ob sredah jo lahko plačate tudi v popoldanskem času. Prvi kopalni izlet bo 17. 2. v Šmarješke Toplice, obiskali bomo tudi mlinarja. Predpustno srečanje bo 27. februarja Pri Kranjcu. Pripravljamo tudi odprtje razstave v februarju. Vse druge dejavnosti potekajo po urniku. Predsednica DU Vrhnika: Elica Brelih Sončki na Viridini poti V torek, 17. decembra, smo se Sončki v mrzlem, meglenem jutru odpravili na pohod po Viridini poti pri Stični. Pot je imenovana po vojvodinji Viridi Visconti, rojeni leta 1351, ki je živela na Pristavi nad Stično in je bila velika dobrotnica stiškega samostana. Naša pot se je pričela še v meglo zagrnjenih Mekinjah, od koder smo se najprej povzpeli v vas Metnaj, kjer nas je že obsijalo toplo sonce. Nato smo se spustili navzdol vse do Stiškega potoka, nekaj časa hodili ob njem, nadaljevali skozi vas Poljane, od tu pa se povzpeli do razglednega vrha Obolno. Odprl se nam je čudovit razgled na Triglav, Kamniške Alpe, Kum in Snežnik. Od tu nas Januarja 2014 so naši člani praznovali okrogle jubileje: Angela Novak, Janezova cesta, Vrhnika (1919) Antonija Zimšek, Pot k Trojici, Vrhnika (1920) Kristina Grilc, Dom upokojencev Trnovo, Ljubljana (1920) Ivanka Ogrin, Dom upokojencev Vrhnika (1921) Stanko Peric, Dom upokojencev Vrhnika (1921) Anton Setnikar, Sinja Gorica, Vrhnika (1922) Anton Jesenovec, Dobovičnikova ul., Vrhnika (1923) Marija Kastelic, Krožna pot, Vrhnika (1923) Marija Kogovšek, Poštna ul., Vrhnika (1929) Antonija Žigmond, Dom upokojencev Vrhnika (1929) Nada Jaramaz, Lošca, Vrhnika (1929) Ivan Potrebuješ, Koče, Prestranek (1929) Albina Poglajen, Brigadirska c., Vrhnika (1929) Petronija Ana Caserman, Stara Vrhnika (1929) Marija Corn, Pri Lipi, Vrhnika (1934) Ana Marija Nuška Vogrinc, Stara Vrhnika (1934) Pavla Pečar, Prečna pot, Vrhnika (1934) Trček Pavel, Kotnikova c., Vrhnika (1934) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visok jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so januarja praznovali rojstni dan. Sončki na Pristavi nad Stično po končanem pohodu je pot vodila navzdol skozi vasice Obolno, Osredek, Debeče do delujočega mlina Balentin ob potoku Bukovica. Čakal nas je še zadnji vzpon proti Cerkvici sv. Lamberta in našemu zadnjemu cilju na turistični kmetiji na Pristavi nad Stično. Besedilo: Tone in Pavla Gutnik Fotografija: Tatjana Rodošek Sončki s Samije nad Podlipo na Vrhniko Samija, 7. januar 2014 - Ob poti z Vrhnike po Podlipski dolini proti Smrečju te na desni strani spremlja greben, porasel z gozdom. Sončki smo ga prehodili. Meglena koprena je še zakrivala okoliške hribe, ko nas je avtobus peljal v Podlipsko dolino. Po cesti proti Smrečju smo se med pašniki in obrobju gozda pripeljali do avtobusne postaje pri zaselku Samija ter izstopili. Krenili smo desno po cesti mimo kapelice in hiš ter se podali čez pašnike v gozd. Pot se je razcepila levo proti Celarjem, kjer so nekoč kopali železovo rudo, a mi smo šli naravnost v gozd. V gozdovih bukev, smrek in tudi borovcev rastejo očem skrite blagajane (blagajev volčin), ki so poleg planike prva zavarovana rastlina v Slovenji (leta 1898). Sončki med spuščanjem proti zaselku Kajndol (foto Sonja Zalar Bizjak) Čez čas smo opazili v podrasti še zimzeleno bodiko (ilex), ki je v Slovenji tudi zavarovana rastlinska vrsta. Prišli smo do vrha Križavca in se po travnatem pobočju spustili do Kajndola, prečili cesto za Žažar in se po kolovozu spet napotili v hrib. Med kramljanjem pohodnikov se je v krošnjah nad nami občasno oglasila ptica, mi pa smo dokaj hitro prišli do »polharske koče« ter se nato po stezi povzpeli na Križmanov vrh. Sledil je spust po gozdni strmini in po cesti mimo kmetje »M'klav«, nato pa smo skozi bukov gozd že zagledali sonce in kamnolom nad »Podčelom«. Po nekaj korakih smo prišli ob kmetiji pri »Ciril« do dna doline in hodili dalje po kolovozih. Po »preizkusu vzdržljivosti« na »morostnih« terenih smo prišli do cestne povezave z Ligojno in zavili desno na Staro Vrhniko. Dan se je že prevesil v drugo polovico, ko smo čez tankovsko cesto in Kačjo vas po ulicah Vrhnike prispeli do cilja. Zaključili smo z novoletnim kosilom »Pri Kranjc«. Veselih obrazov smo poslušali poročilo: v letu 2013 smo prehodili nad 200 km, dosegli nad 11.000 m skupnega vzpona s poprečno 35 pohodniki na pohod. Iz navedenega sledi, kar vsi dobro vemo, da se v skupini vsak posebej in vsi skupaj dobro počutimo, tako zaradi nas samih kot tudi zaradi kvalitetne priprave pohodov s strani planinskih vodnic Sonje Zalar Bizjak in Sonje Repnik ter njunih mož, Vojka in Viktorja. Njihovo delo temelji na prosto-voljstvu in ga bogati srčnost. Zato vemo, da bomo skupaj hodili v hribe, dokler nam bo zdravje dopuščalo. Tokrat bom tudi jaz zaključila z verzom, ki pozdravlja pohodnike pred Iztokovo kočo na Golakih (podoben napis na skali pri zavetišču pod Špič-kom): »Hodi v hribe, dokler je čas, ker prišel bo čas, ko ne bo več časa. In kmalu bo ta čas.« Marija Dolinar Zimzeleni na sv. Miklavžu nad Tuhinjsko dolino Lep in topel decembrski dan nas je zvabil na Goro nad Tuhinjsko dolino, kjer stoji gotska Cerkev sv. Miklavža, lična brunarica, obnovljeno obzidje protiturškega tabora, samostojni zvonik, vodnjak in mežnarija. Kar 33 pohodnic in pohodnikov je krenilo Z Gore so čudoviti razgledi proti Triglavu, Krvavcu, Veliki pla- s parkirišča pri termah Snovik preko vasi do Hruševke. Kmalu smo se ustavili na jasi, se nastavljali soncu in zaužili nekaj kalorij za zadnji, zelo strm, vzpon do vrha. Pri Miklavžu sta nas počakala prijazna domačina in nam najprej čestitala, da smo izbrali tako strmo pot. Nato nas je Jože peljal skozi kamnita vrata v gotsko cerkev, kjer smo občudovali restavriran kasetni strop z množico angelov. Razložil nam je, da so ga v Ljubljani restavri-rali kar 7 let. Denar zanj so zbrali vaščani sami iz vasi okoli Gore. Nekaj denarja pa so dobili, ko so posodili Metzingerjevo sliko sv. Miklavža na razstavo v Francijo. Obzidje protiturškega tabora so obnovili sami s prostovoljnim delom v sodelovanju z vsemi vaščani Hruševke, Raven, Šmart-nega in drugih vasi. Poudaril je, da so navajeni drug drugemu pomagati, saj so v hribih razmere, posebno pozimi, precej drugačne kot v dolini. Nato smo se ozrli naokoli in uživali ob pogledu na Julijce s Triglavom, na Krvavec, kjer smo pred nekaj tedni tudi bili, pa na okoliške hribe proti Črnivcu in Trojanam. Takrat pa se je domačin Jože spomnil, da je Miklavž tudi za nas prinesel piškote, ki so šli v slast, in naročil, da nas pogostijo z vročim kuhanim vinom, da bi se pogreli. Hvala Miklavž, zelo si bil pozoren! Kar nismo mogli zapustiti vrha in prijazna domačina, a vedno je treba tudi nazaj. Po lažji poti smo se spustili do vasice Gradišče, si pogledali partizanski spomenik in se vrnili proti Hruševki in do Snovika. Navdušeni, zadovoljni in dobro razpoloženi smo ugotavljali, da smo spoznali še en delček naše lepe dežele. Pohvalili smo Frenka, ki se pripravlja za vodniški izpit, da je s svojimi nasveti in pristopom vreden našega zaupanja. Daljši zapis najdete na www.mojaobcina.si/vrhnika oziroma pd-vrhnika.si. Zapis: Mari Malovrh, foto: Joža Miklavčič Zimzeleni na Resevni Na sončno torkovo jutro smo Zimzeleni lahko med vožnjo opazovali prelepe osončene in s snegom pobeljene gore vse od Julijcev, Kamniško-Savinjskih Alp do Uršlje gore in v ozadju Pohorje. Smer našega pohoda je bila okolica Šentjurja s ciljem na Resevni. Pod steno domačija, sadovnjak, brajda in Zimzeleni Šentjur je dobil ime po cerkvi sv. Jurija v starem mestnem jedru, kjer je tudi rojstna hiša Ipavcev. Reka Voglajna, ki teče mimo kraja, je bila včasih jezero, da pa so se izognili poplavam, je zdaj zajezena kot Slivniško jezero. Kot ena večjih znamenitosti kraja je arheološko najdišče Rifnik, ki je bil poseljen že od mlajše kamene dobe, bronaste do železne. Območja z vsemi najdbami so uredili v arheološki park, pod vrhom pa so razvaline grajskega stolpa z leta 1163. S hojo smo začeli v Podgorju pod Rifnikom. Pokrajina geografsko spada v Posavsko hribovje, je zelo razgibana, pretežno gričevnata s številnimi vodotoki. Geološko je zelo pestra sestava tal od peščenjakov, peščene gline, laporja in skrilavcev. Pogosti so odlomi in usadi, ki prevladujejo v nesprijetih kamninah. Ponekod so videti kot odsekane in visoke kamnite stene. Dvigali smo se proti Šibeniku in Resevni, ki je na višini 682 m, a dovolj visoko za čudovite razglede na vse strani. Za 20 m pa smo se še povišali na razglednem stolpu. Prijetno smo bili presenečeni nad gostoljubjem v planinskem domu, kjer so nas postregli z gobovo juho. Kot dokaz, da res rastejo gobe tam okoli, smo ob poti našli dva poznojesenska jurčka. Gozdna podrast je bogata z borovnicami in reso, od tod tudi ime Resevna. 12 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Obšli smo vzpetino in se po drugi strani vračali v dolino proti avtobusu. Ljudje so tam zelo povezani z naravo, prijazni, kot je rekel vodnik Anzi, planinec iz Šentjurja, ki je bil z nami. Vodil nas je po stezicah in poteh, ki niso označene, in nam razkril mnogo pokrajinskih zanimivosti. Bogat vir znanja, od koder ga črpamo, pa je Elica, naša predana vodnica, ki že deseto leto skrbi, da se imamo vedno lepo in spoznavamo našo lepo Slovenjo. Hvala ti, Elica. Zapisala: Ivanka Sluga Foto: Milan Jerman, Sonja Zalar Bizjak Pohod Svizcev na Rašico V hladnem meglenem decembrskem jutru smo se Svizci zbrali na parkirišču na Vrhniki. Avtobus nas je odpeljal proti Mengšu, kjer smo izstopili pri spodnjem mengeškem gradu; pozidali so ga v 17. stoletju namesto starega gradu pod Gobavico. Novi grad je v svoji zgodovini zamenjal veliko lastnikov, po vojni pa so ga podržavili in v njem uredili stanovanja. Sedanje stanje je Ivje je pričaralo zimsko vzdušje na Rašici. prav žalostno, saj sta grad in okolica zelo zanemarjena. Pot nas je vodila do Mengeške koče na Gobavici z nadmorsko višino 433 metrov. Po dobri jutranji kavi ali čaju smo pot nadaljevali po gozdnem grebenu. Pot je bila za ta čas nekaj posebnega, kot v pravljici: ivje na drevju in tleh, pomrznjena zemlja in varen korak. Lepota narave je kar sama silila k razmišljanju. Prvi sončni žarki so plaho prebodli meglo in ivje se je začelo usipati na tla. Čez čas se je ivje začelo taliti in v težkih kapljah padati k tlom, kot bi nas zajel dež. Vreme se je z nadmorsko višino spreminjalo, pod nogami se je zemlja tajala, listje je postalo mokro. Tako smo v dobrih dveh urah prešli iz minusa na plus in v odjugo. Z vsakim prehojenim metrom smo bili bliže cilju. Po treh urah hoje smo dosegli Vrh Staneta Kosca, 641 m, z razglednim stolpom. Razgleda ni bilo, saj so sivi oblaki zagrnili okolico. Mimo planinskega doma nad Rašico smo se odpravili do avtobusa, ki nas je čakal v vasi in nas odpeljal proti Vrhniki. Zadnji pohod v decembru je tudi prava priložnost za druženje. Ob bograču smo poslušali poročilo o realizacjo izletov in načrt za naslednje leto. Ob tej priložnosti smo se zahvalili našim planinskim in organizacjskim vodjem. Zapisala: Mija Ocepek Fotografija: Sonja Zalar Bizjak Pohod Barjanov po dolini Glinščice V četrtek, 28. novembra, smo se Barjani zbrali v pričakovanju še enega lepega pohodniškega dne, saj je bilo napovedano čudovito vreme. Krenili smo proti zahodu: »O, presenečenje!« Toda kmalu nam je naš vodnik Milan razkril skrivnost: »Peljemo se na ogled doline Glinščice.« V Kozini smo zapustili avtocesto na nekdanjem mejnem prehodu Krvavi potok, prečkali mejo in v vasi Pesek izstopili. Najprej smo se spustili skozi zanimiv gozd, poln kotanj, domovanj divjih prašičev in nadaljevali po trasi nekdanje železnice Kozina-Trst. Trasa železnice, ki je zaprta za promet, nam je ponudila čudovit pogled v dolino reke Glinščica. Kmalu smo zapustili sprehajalno in kolesarsko pot ter se začeli vzpenjati na kraški rob, imenovan Stena. Razgled je bil zelo lep; občudovali smo prekrasne barve še vedno žarečega ruja, v pomladanskem času pa kraški rob zažari kot naravni botanični vrt. Odprl se je pogled na prepadne stene kanjona, tudi do 300 metrov v globino. Po ozki in strmi poti smo se spustili v Boljunec. Del poti z urejenimi kamnitimi stopnicami je bil lažji. Prečkali smo reko Glinščico, ki izvira v Sloveniji, nedaleč od vasi Klanec pri Kozini in kmalu po izviru prestopi državno mejo. Reka Glinščica je dolga 12 km in se v morje izliva v Italiji. Čeprav je kanjon Glinščice dolg le dobra 2 km, je prava zakladnica zanimivosti in naravnih lepot. Ogleda vredno je lepo urejeno in obnovljeno naselje s periščem, kjer so domačinke prale perilo tržaški gospodi še v prejšnjem stoletju. Na rečici je bilo postavljenih kar nekaj mlinov, ki so služili predvsem za mletje začimb, drog in žita, ki so prihajale po morju iz tržaške luke. S soljo in z vsemi mletimi izdelki so zalagali Evropo. Ob poti proti cerkvici nas ob desni strani spremlja starorimski vodovod. V prvem stoletju so Rimljani napeljali 14 km dolg vodovod do središča Trsta, ta pa je mesto oskrboval s pitno vodo. Vzpenjali smo se po vznožju Kraškega hriba, kjer stoji Marija na Pečeh t. i.»Marija na šodru« po poimenovanju Zimzelenega Kar-lija. Nadaljevali smo pot do štiridesetmetrskega slapu Supet, ki označuje prehod med flišno in apnenčasto podlago. Se malo, in spet smo prečkali reko Glinščico v vasici Botač. V tej soteski so v 16. stoletju mleli številni mlini. Do pred nedavnega je bil tukaj mejni prehod med Italjo in Slovenjo, kar dokazuje obmejna hišica. Nato smo se povzpeli na nasprotno stran kanjona in spet v hrib do opuščene železniške proge Trst-Kozina. Danes je to zelo priljubljena kolesarska in sprehajalna pot s številnimi predori, vklesanimi v navpične stene kanjona. S čudovitimi vtisi, bogati za novo pridobljeno znanje in prijetno utrujeni smo v zgodnjih večernih urah prispeli domov. Hvala vodniku Milanu za tako skrbno pripravljen pohod, videli smo veliko. Daljši zapis je na www.mojaobcina.si/vrhnika in pd-vrhnika.si. Zapisala: Metka Krašovec Fotografije: Andreja Mole Zadnji pohod Barjanov v letu 2013 V pričakovanju sončnih žarkov po tednu megle v dolini smo se Barjani v četrtek, 19. 12. 2013, odpravili na zadnji letošnji pohod. Tokrat so nas organizatorji poti crkljali še bolj kot po navadi, saj nas je vodnik Milan po jutranji kavi v športnem parku v Horjulu z avtobusom pripeljal prav do Samotorice. Pričakovali smo, da bomo pohod začeli že v dolini. Pa se nismo prav nič pritoževali, je bilo pa več časa za klepet ob malici na koncu poti. Že pod Samotorico smo prešli mejo med z ivjem obloženo dolino in precej toplejšim podnebjem nad njo. Takoj nad vasico smo jo mahnili v breg, kar po pašniku, je prjetneje kot skozi gozd, ter se povzpeli na vrh 788 m visokega Kožljeka. Od tam so lepi razgledi proti severu na Polhograjsko hribovje, od Pasje ravni prek Tošča, Polhograjske gore in Grmade do Korena. Ob lepih dneh je za njimi mogoče videti tudi Kamniške Alpe in Karavanke. No, mi smo take razglede zamudili za en dan; tokrat so nam jih zastrli oblaki. Ampak pogled na belo Horjulsko dolino, na katero je skozi oblake v snopih lilo sonce, je odtehtal tudi to. Mimo Grde doline, ki ni prav nič grda, prav lepa je, z mogočno kmetjo, smo se spustili skoraj na izhodišče poti in se nato začeli vzpenjati proti Ulaki in Korenu. Pot je prijetna in nič naporna. Pred vasjo smo občudovali veliko čredo damjakov, ki so se pasli na pašniku pod cesto, nad njo pa so se pasli krepki primerki tibetanskega goveda. Pri cerkvi sv. Mohorja in Fortunata smo v naše knjižice pritisnili še žige, nato pa se po stezi spustili v dolino do kmetije odprtih vrat, kjer so nam postregli z dobro malico. Končno nam je uspelo najti fotografa, ki nas je ujel v Andrejino čarobno škatlico. Gospodinja nas je razveselila še z zelo dobrim zavitkom. Metka nam je razdelila še program pohodov za naslednje leto, nato pa smo se spustili do Horjula, kjer nas je čakal avtobus. Tako je bil nami še zadnji prijeten pohod v minulem letu. Zapisala: Dragica Potrebuješ Foto: Andreja Mole Izlet Barjanov v neznano V torek zjutraj, 10. decembra, se nas je na avtobusni postaji na Drenovem Griču zbralo kar nekaj planincev. Po krajšem klepetu smo ugotovili, da gremo v neznano, ampak ne skupaj. Tako smo se odpeljali Barjani in Zimzeleni proti Ljubljani vsak s svojim avtobusom. Sonja je nas Barjane pozdravila in povedala, da gremo iz doline Ložnice na Osolnik. Iz avtobusa smo izstopili pri gostilni Legastja, od koder smo jo mahnili po gozdni poti mimo kmetje Lužar proti planinskemu domu na Govejku. Po oddihu nas je Sonja popeljala navkreber proti Igalskemu grebenu. Prispeli smo do Gontarskega sedla, kjer se je pot odcepila proti Tošču. Mi smo zavili ostro v desno in grizli kolena do Gontarske planine, od koder pa razen proti bližnjemu Sv. Jakobu in na jug ni bilo veliko razgleda. Po daljšem spustu, kjer smo spotoma opazili domačine, ki so pripravljali kurjavo, nas je Barjani pred panoramo Kamniško-Savinjskih Alp. gozdna pot pripeljala na cesto. Ta nas je vodila navzgor mimo turistične kmetje Rožnik in naprej mimo Anžiča do našega cilja, to je Osolnika, kjer na vrhu stoji gotska Cerkvica sv. Mohorja in Fortunata. Sonja nam je razkazala panoramo od Blegoša in Triglava z Rjavino, potem Karavanke z Golico in Stolom, Dobrčo, Begunjščico, Kriško goro s Storžičem, nerazdružljiva Kočno in Grintavec, Kalški greben in Krvavec. Nato še Veliko planino in pod njo Cerkev sv. Miklavža na Gori nad Tuhinjsko dolino, kamor so šli Zimzeleni. Pri sestopu smo opazovali mahove in lišaje na drevesnih deblih in med suhim listjem še zaprte cvetove črnega teloha. Po slabi uri smo prišli do Mihelčičevega doma na Govejku, kjer nas je pričakala pojedina v obliki pečene polente in golaža. Ko smo se dobro podprli in odžejali, smo krenili po cesti v dolino in nato proti domu. Meta in Jurij Petrač Fotografija: Sonja Zalar Bizjak Dobrodelno druženje na OŠ AMS Vrhnika V torek, 10. 12. 2013, smo imeli na naši šoli dobrodelno prireditev in novoletni sejem z naslovom »Sejemo dobro voljo skupaj«. Učenci od 6. do 9. razreda smo recitirali in repali svoje pesmice na temi eko vrt in zima. Nastopale so tudi mažoretke, gimnastičarke in navjačice s svojimi plesnimi točkami. Pevski zbor je zapel šolsko eko himno. Na prireditvi so nastopali tudi trje gostje: Čale Sale, Rok Terkaj in Adam Velic. Po koncertu smo učenci prodajali izdelke, ki smo jih sami izdelali: marmelade, piškote, venčke, voščilnice in še veliko drugih stvari. Mame in babice so prispevale pecivo in razne dobrote za pogostitev. S prodajo le-teh smo zbirali prostovoljne prispevke, ki so šli v šolski sklad za socialno šibkejše učence naše šole. Uspelo nam je zbrati nekaj več kot 2350 € - še enkrat prispeval denar za svoje sošolce, da se bodo lahko tudi oni hvala vsem! udeležili izletov in drugih kulturnih prireditev. Zavedati se Ta način pomoči mi je zelo všeč, ker je vključenih veliko ljudi moramo, da lahko s pozitivnim zgledom premikamo gore in dobre volje z željo pomagati sočloveku. Vsak učenec si je vzel zasejemo veliko dobre volje. nekaj časa, da je naredil izdelek, ki smo ga prodali. S tem je Tina Gabrovšek, 9. a Občina [31 Vrhnika NAŠ ČASOPIS 13 •Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo Na trasi Beričevo-Divača ne bo 800 kV, ampak dvosistemski 400 kV daljnovod V članku z naslovom Nov daljnovod preko naših občin, avtorja A. M. M., je v časopisu Naš časopis navedena vrsta netočnosti, zato vas prosimo za objavo popravka v izdaji naslednje številke Našega časopisa. Avtor navaja, da naj bi šlo na trasi Beričevo-Divača za postavitev novega 800 kV daljnovoda, kar nikakor ni res. »Družba ELES v okviru prizadevanj za zagotovitev zanesljivega in kakovostnega prenosa električne energije in s tem tudi zagotovitve nemotene oskrbe odjemalcev na širšem območju Primorske načrtuje posodobitev obstoječe 220 kV daljnovodne povezave na relaciji Beričevo-Divača z nadgra-ditvijo na 400 kV, s čimer bo doseženih več pozitivnih učinkov. Obstoječi 220 kV daljnovod je bil namreč v pretežni meri zgrajen že davnega leta 1969 in je zato že precej dotrajan in na koncu svoje življenjske dobe. Družba ELES se je zato odločila, da ob njegovi posodobitvi v skladu z razvojnimi svetovni trendi na področju posodabljanja prenosnega omrežja, nacionalnim energetskim programom, strategijo prostorskega razvoja Slovenje ter razvojnimi načrti slovenskega prenosnega omrežja izrabi tudi možnost nadgraditve oziroma prehoda iz 220 kV na 400 kV napetostni nivo. S tem se bodo namreč bistveno povečale prenosne zmogljivosti elektroenergetskih povezav med proizvodnimi in potrošnimi območji znotraj države, s čimer bo dolgoročneje zagotovljena nemotena oskrba omenjenih regi z električno energijo. Posodobitev omenjenega dela pre- nosnega omrežja pa je potrebna tudi zaradi zagotovitve dodatnih prenosnih zmogljivosti s sosednjimi elektroenergetskimi sistemi. Obstoječi 220 kV daljnovod bo tako v primeru severne variante le nadomeščen z novim dvosistemskim 400 kV daljnovodom ali pa bo v primeru južne variante zgrajen nov dvosistemski daljnovod ob obstoječem 400 kV daljnovodu in bo nato obstoječi 220 kV odstranjen. V okoljskem poročilu in študiji variant bodo preučeni vsi vplivi prehoda za obe varianti in nato podan predlog najustreznejše rešitve. Prav tako so zavajajoče navedbe oziroma trditve v članku o pogubnem vplivu daljnovoda na zdravje ljudi, saj kljub številnim strokovnim študijam neposreden škodljiv vpliv elektromagnetnega valovanja daljnovodov, ki je poleg tega bistveno manjši od valovanja naprav, ki jih vsakodnevno uporabljamo v svojem življenju, ni bil znanstveno dokazan. Kljub temu, ELES že ves čas pri graditvi novih in posodabljanju obstoječih daljnovodov uporablja načela razumne preventive, redno izvaja meritve vplivov na okolje in uvaja tehnologije za njihovo zmanjšanje ter postopa v skladu z vsemi veljavnimi predpisi in mednarodnimi standardi s tega področja.« Vse podrobnosti o samem projektu, določeni dokumenti v povezavi z njim ter predviden potek tras so dostopni tudi na Elesovi spletni strani na naslovu www.eles.si/za občane/pomembni načrtovani objekti. Katja Krasko Štebljaj, ELES, vodja službe za odnose z javnostjo Asfalt v Bistri - za koga? V torek, 17. 12. 2013, sem kot vsak dan zapeljala do Tehniškega muzeja Bistra, kjer obrnem avto, da se lahko odpeljem proti službi. Tisti torek sem skoraj zapeljala v jamo, saj ceste, ki pelje od Bistre do Blat, ni bilo več. Razlog: dela na cesti. Seveda brez ustreznega obvestila krajanov in voznikov. Pogovor z gospo, ki vodi Oddelek za okolje in komunalo (ime in priimek sta na spletni strani občine), je potekal približno tako: Jaz: »Pozdravljeni! Zanima me, kdo in kaj dela na cesti v Bistri?« Vodja oddelka: »Občina bo na novo prepla-stila cesto.« Jaz: »Kako pa lahko občina gradi brez kakršnihkoli oznak in obvestila krajanom?« Vodja oddelka: »Gospa, to so redna dela, za njih ni potrebno javnega naročila niti obvestila. Na novo bomo preplastili cesto, saj je interes tudi zaradi turizma.« Jaz: »Zakaj pa večletne prošnje krajanov za asfaltiranje ceste do konca hiš v Bistri v smeri Blat niso bile uslišane?« Vodja oddelka: »Niso želeli prispevati 30 %, kolikor bi bila njihova udeležba.« (Krajani o takšni ponudbi ne vedo nič). Jaz: »A potem se ne bo asfaltiralo do mosta čez Bistro?« Vodja oddelka: »Ne, samo dva ovinka, saj je interes zaradi turizma.« Jaz: »Ali me imate za norca?« Vodja oddelka: »Kako to mislite?« Jaz: »Saj je jasno, da je vse skupaj zaradi gostilne.« Vodja oddelka: »Ne gospa, turizem.« Tu sem pogovor prijazno končala, saj se mi je zdelo vse skupaj nesmiselno. Več let so kraja- ni Bistre na občini prosili za asfaltiranje ceste vsaj do konca hiš, saj morajo zaradi kmetijske mehanizacije ter osebnih avtomobilov, s katerimi se vrtičkarji vozijo do svojih njiv, večino poletja zapirati okna, drugače se zadušijo v prahu, ki ga dviguje promet. Zgodilo se ni nič, saj občina nima sredstev. Kot rečeno, o ponudbi za delitev stroškov krajani ne ved(-m)o nič. Zanimivo, da na Občini Vrhnika ni treba upoštevati zakonodaje s področja javnih financ, javnega naročanja ... V veljavnem proračunu za leto 2013 nisem namreč nikjer zasledila postavke obnova cestišča v Bistri. Ravno tako je zanimivo, da je za občino turizem v Bistri samo do parkirišča za avtodome, ki ga je poleti uredilo podjetje iz Sinje Gorice, ki je lastnik Gostilne Bistra. Po mojem mnenju je turistično zanimivo celotno Barje. Kot davkoplačevalka bi želela vedeti, na kakšni podlagi so se izvajala dela. Navsezadnje so bila plačana tudi iz mojega žepa. Upam, da nisem ustvarila vtisa, da želim zavirati razvoj turizma v domačem kraju, saj to ni moj namen. Bistra je turističen kraj, pa kljub temu izpademo iz vseh investicij. Ni mogoče graditi kanalizacije ali čistilne naprave, čeprav je samo obiskovalcev muzeja dvakrat več kot ima celotna občina prebivalcev, saj je poseljenost premajhna. Da ne izgubljam besed o slabih internetnih povezavah, čeprav je optika speljana mimo naših hiš. In še bi lahko naštevala. Lep pozdrav Mojca Krisch 27. januar 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 108/09, 57/12, 109/12) ter 36. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) sprejme župan Občine Vrhnika SKLEP o začetku priprave sprememb in dopolnitev Odloka o zazidalnem načrtu - Betajnova na Vrhniki 1. člen (ocena stanja in razlogi za pripravo prostorskega akta) 1) V prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 2000 in srednjeročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 1990 s spremembami in dopolnitvami (Uradni list RS, št. 21/90, 41/94, 50/94, 63/96, 70/96, 73/97, 76/98, 69/99, Uradne objave Naš časopis, št. 4/87, 13/88, 272/01, 277/01, 304/04, 319/ 05) predlagano območje sprememb in dopolnitev spada v območje urejanja V2S/1, delno v morfološko enoto 2A/16 (za katero je predvideno urejanje z prostorskim izvedbenim aktom), in delno v morfološko enoto 2B/5. 2) Predlagano območje sprememb in dopolnitev spada v območje za katero je sprejet Odlok o zazidalnem načrtu - Betajnova na Vrhniki (Ur. l. RS, št. 55/92; v nadaljevanju zazidalni načrt Betajnova). Odlok o zazidalnem načrtu Betajnova določa pogoje za gradnjo individualnih stanovanjskih objektov, gradnjo krožne ceste in infrastrukturnega omrežja in naprav. Večina ureditev je izvedena. 3) Pobudo za pripravo in sprejem sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Betajnova je podal investitor Ronko Gostiša, Betajnova 46, 1360 Vrhnika. 4) Razlogi za pripravo prostorskega akta so uskladitev s obstoječim stanjem oz. sprememba arhitekturnih in urbanističnih elementov za gradnjo na parcelah z oznako P 11 in P 12. 2. člen (območje prostorskega akta) 1) Območje sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Betajnova predstavlja skrajni vzodni del območja zazidalnega načrta Betajnova. 2) Območje sprememb in dopolnitev obsega naslednja zemljišča oz. dele zemljišč s parc. št.: 1585/2, 1585/3, 2865/3, 1585/4 k.o. Vrhnika. 3) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se lahko v postopku priprave spremeni. 3. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) 1) Strokovne rešitve za pripravo prostorskega akta pripravi izbrani načrtovalec. 2) Strokovne rešitve se pripravijo na podlagi : - Prikaza stanja prostora, - Geodetskega načrta, - Prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 2000 in srednjeročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 1990 s spremembami in dopolnitvami (Uradni list RS, št. 21/90, 41/94, 50/94, 63/96, 70/96, 73/97, 76/98, 69/99, Uradne objave Naš časopis, št. 4/87, 13/88, 272/01, 277/01, 304/04, 319/05), - Odlok o zazidalnem načrtu - Betajnova na Vrhniki (Ur. l. RS, št. 55/92), - Investicijskih namer lastnikov zemljišč, - Smernic nosilcev urejanja, - Strokovnih podlag. 3) Strokovne rešitve za posamezne prostorske ureditve se lahko pripravijo v variantah, ki se jih ovrednoti in medsebojno primerja s prostorskega, okoljskega, funkcionalnega in ekonomskega vidika. 4. člen (roki za pripravo prostorskega akta in njegovih posameznih faz) 1) Postopek priprave sprememb in dopolnitev Odloka o zazidalnem načrtu - Betajnova na Vrhniki se vodi po skrajšanem postopku v naslednjih fazah: FAZA OKVIRNI ROKI Osnutek prostorskega akta februar 2014 Pridobitev smernic nosilcev urejanja prostora marec 2014 (15 dni) Obvestilo o CPVO Dopolnitev osnutka prostorskega akta marec 2014 Javno naznanilo sedem dni pred začetkom javne razgrnitve Javna razgrnitev in javna obravnava maj 2014 (15 dni) Priprava stališč do pripomb in predlogov javnosti junj 2014 Priprava predloga prostorskega akta junj 2014 Pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora julij 2014 (15 dni) Predložitev usklajenega predloga prostorskega akta odboru in občinskemu svetu v sprejem avgust 2014 Sprejem prostorskega akta ter objava Našem časopisu september 2014 2) Javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi se pošlje predsedniku sveta Krajevne skupnosti Vrhnika - Vas. 5. člen (nosilci urejanja prostora) Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovanje prostorske ureditve iz njihove pristojnosti, so: 1. Telekom Slovenje, d.d., Regionalna enota TK omrežje Zahod, Stegne 19, 1547 Ljubljana; 2. Elektro Ljubljana, d.d., Distribucijska enota Ljubljana okolica, Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana; 3. Komunalno podjetje Vrhnika, d.d., Javna kanalizacija, Javna higiena, Javna razsvetljava, Javni vodovod, Plin, Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika; 4. Občina Vrhnika, Oddelek za okolje in komunalo, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika. 5. Drugi nosilci urejanja prostora, če bi se v postopku priprave OPPN izkazalo, da so njihove smernice potrebne. 6. člen (obveznosti, povezane s financiranjem priprave prostorskega akta) Finančna sredstva za izdelavo sprememb in dopolnitev Odloka o zazidalnem načrtu - Betajnova na Vrhniki, geodetskega načrta ter stroške smernic, strokovnih podlag, mnenj in objav zagotavlja investitor Ronko Gostiša, Betaj-nova 46, 1360 Vrhnika. 7. člen (objava) Ta sklep se objavi v Našem časopisu in začne veljati naslednji dan po objavi. Objavi se tudi na spletni strani Občine Vrhnika. Št: 3505-11/2013 (5-06) Vrhnika, dne 14. 1. 2014 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin KOMISIJA ZA PODELJEVANJE OBČINSKIH NAGRAD IN PRIZNANJ Tržaška cesta 1,1360 VRHNIKA Tel.: 01/7555-410, faks: 01/7505-158 Občina Vrhnika, Občinski svet, Komisija za podeljevanje občinskih nagrad in priznanj, na podlagi Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, 365/2009) in 19. člena Odloka o podeljevanju priznanj Občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 13/00, Naš časopis, št. 307/2004 in 356/2008) OBJAVLJA RAZPIS ZA PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ V LETU 2014 1. NAZIV ČASTNI OBČAN 1. Občina Vrhnika bo v letu 2014 podelila največ en naziv častni občan. 2. Občanom Občine Vrhnika in drugim državljanom Republike Slovenje in tudi državljanom tujih držav, ki imajo posebne zasluge na področjih, kot so: gospodarstvo, znanost, umetnost, kultura, šport in drugo ter za druge izjemne dosežke, ki so pomembni za razvoj in dvig ugleda Vrhnike, lahko občinski svet podeli naziv častnega občana. II. ZLATA PLAKETA IVANA CANKARJA 1. Občina Vrhnika bo v letu 2014 podelila največ dve zlati plaketi Ivana Cankarja. 2. Zlata plaketa Ivana Cankarja je najvišje priznanje Občine Vrhnika, ki se podeli posamezniku za življenjsko delo, ki povečuje ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugem področju življenja in dela. III. SREBRNA PLAKETA IVANA CANKARJA 1. Občina Vrhnika bo v letu 2014 podelila največ tri srebrne plakete Ivana Cankarja. 2. Srebrno plaketo se podeli posameznikom, skupinam občanov, društvom in drugim pravnim osebam za dolgoletne uspehe in izjemne dosežke trajnega pomena, s katerimi povečujejo ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugem področju življenja in dela. IV. BRONASTA PLAKETA IVANA CANKARJA 1. Občina Vrhnika bo v letu 2014 podelila največ šest bronastih plaket Ivana Cankarja. 2. Bronasto plaketo se podeli posameznikom, podjetjem, društvom in drugim organizacijam in skupnostim za delo in dejanja, ki so jih dosegli ob posebnih priložnostih, ob enkratnih dosežkih, ob izredno humanem in požrtvovalnem dejanju in drugih utemeljenih podobnih priložnostih in s svojim delom povečujejo ugled občine. Bronasto plaketo se podeli tudi ob posebnih jubilejnih priložnostih. V. PREDLAGATELJI IN VSEBINA PREDLOGOV 1. Predlagatelji za podelitev priznanj občine so lahko občani, politične stranke, krajevne skupnosti, podjetja, društva ter druge organizacije in skupnosti. Predlagatelj za podelitev priznanj ne more biti komisija ali njeni člani kot posamezniki. 2. Pobuda za podelitev priznanja mora biti pisna in mora vsebovati: - naziv in ime predlagatelja, - ime in priimek oz. naziv predlaganega kandidata za priznanja in osnovne podatke, - obrazložitev pobude, - kratko obrazložitev pobude (največ " tipkane strani A4), za predstavitev na podelitvi v primeru potrditve predloga, - dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi, - vrsto predlaganega priznanja, - pisno soglasje predlaganega kandidata za priznanje. Nepopolnih in nepravočasnih vlog komisija ne bo obravnavala. 3. Pobude sprejema Komisija za podeljevanje občinskih nagrad in priznanj, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, s pripisom »za občinska priznanja« do 3. 3. 2014 do 12. ure. 4. Priznanja občine bodo podeljena na slovesnosti ob občinskem prazniku. 5. Vse dodatne informacije, povezane z razpisom, so vam na voljo na sedežu občine, po elektronski pošti sabina.ah-can@vrhnika.si ali po telefonu (01) 755-54-20 - kontaktna oseba Sabina Ahčan. Številka: 094-1/2014 Datum: 14. 1. 2014 KOMISIJA ZA PODELJEVANJE OBČINSKIH NAGRAD IN PRIZNANJ 14 NAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 27. januar 2014 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Letos se bomo greli na obljube o biomasi Projekt daljinskega ogrevanja na lesno biomaso je po pritožbi skupine Borovničanov izgubil že pridobljeno gradbeno dovoljenje. Rok za sofinanciranje bo verjetno zamujen. Občina razmišlja o lastni investiciji v kotlovnico na drugi lokaciji, a sredstev za to nima. O projektu daljinskega ogrevanja na lesno biomaso s centralno kotlovnico na Gradišnikovi ulici smo nazadnje poročali lani, tik pred vložitvijo prošnje za izdajo gradbenega dovoljenja. Tedaj je investitor Lesoj energetika, d. o. o., še čakal na morebitne dodatne interesente. Prav dosti povpraševanja ni bilo, od večjih je interes izrazil le TVD Partizan Borovnica, ki pa se že tako nahaja ob načrtovani trasi toplovoda. Lesoj je zato poleti podal vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekt kotlovnice, ki naj bi se od prvotno zamišljenega (na podlagi prejetih pripomb) razlikoval v tem, da so pokrili manipulacijske površine. Neposrednih sosedov načrtovane kotlovnice pa ni zmotil le potencialni prah, na projekt so imeli še vrsto drugih pripomb, od povečanega hrupa in izpuhov iz dimnika do lokacije in velikosti objekta, ugovarjali pa so tudi predvidenim cenam toplotne energije ter izbiri koncesionarja. V kratkem so se organizirali v "civilno iniciativo", ki naj bi zbrala okrog 100 podpisov proti gradnji; ta naj bi po njihovem mnenju poslabšala kakovost življenja predvsem v bližnjem blokovskem naselju. Občina je njihove pomisleke zavrnila precej argumentirano, a ni šlo niti brez obtoževanja, da pobudniki gledajo le na lastno korist, obči- na pa na korist vseh občanov. Občinski svet je zatem v kratkem predelal in sprejel cenik, splošne pogoje za dobavo ter tarifni pravilnik za dobavo in odjem toplote iz toplovodnega omrežja. Zaradi umestitve kotlovnice na precej ozko občinsko parcelo ob Gradišnikovi ulici je konec junija potekala še dopisna seja občinskega sveta, kjer smo sprejeli popravek prostorskih aktov Plevel, parkirišče na divje, dostava kurilnega olja. Prizor prihodnosti Gradišnikove ulice? v točki "gradbenih linij" pri novogradnjah, glede odmika od hodnika za pešce in cestišča. Postopek se je po mnenju ministrstva za infrastrukturo in prostor (MIP) izvedel protizakonito, zato je zahtevalo njegovo razveljavitev. Trenutno je zadeva v odločanju na Ustavnem sodišču RS, občina pa zatrjuje, da tega popravka pravzaprav sploh nismo potrebovali. Razumi, kdor more. Kakorkoli, Lesoj je na Upravni enoti (UE) Vrhnika do jeseni pridobil gradbeno dovoljenje, nanj pa so se pritožili Gregor, Božena in Tadej Kenig, Benjamin Kovačič ter državno pravobranilstvo RS, ki zastopa Arso. Spet je v igro stopilo MIP, gradbeno dovoljenje konec novembra razveljavilo in ga vrnilo v ponovno odločanje na UE Vrhnika. To naj bi bilo sporno, ker Lesoj za gradnjo ni pridobil soglasja Arsa. Lesoj pa se brani, da je zanj zaprosil, a mu Arso v zakonsko predpisanem roku ni odgovoril, kar naj bi se pri teh postopkih interpretiralo kot "molk organa" oz. privolitev. V drugo je UE Vrhnika prošnjo za gradbeno dovoljenje (menda na podlagi istih dokumentov) zavrnila. Zdaj se je na MIP pritožil Lesoj. Malo je verjetno, da se bo do marca, ko se odpirajo vloge za sofinanciranje tovrstnih projektov, zadeva že razrešila. Na občini so projekt bolj kot ne že odpisali. Zastarele peči v javnih objektih in naraščajoče cene naftnih derivatov idejo sicer še vedno ohranjajo pri življenju, a brez zunanjega financiranja in primernega občinskega zemljišča bo najverjetneje kar obveljalo, da je Borovnica po lastni krivdi že drugič v desetih letih izvisela pri projektu daljinskega ogrevanja na biomaso. Damjan Debevec, občinski svetnik, foto: DD Borovniški Liko - tretja runda Po neslavnem propadu prvega poskusa oživitve borovniške lesne industrije na temeljih zapravljenega Lika Pohištva (oz. raznih XY pro- kovih izdelkov -, da so lahko vsaj v minimalnem obsegu zagnali proizvodnjo. Ustanovni kapital družbe znaša 50.000 EUR, njen največji, 40- Borovniška tovarna je znova v pogonu. jektov), poimenovanega Liko Erles, lansko jesen, so govorice, da se pripravlja ustanovitev že tretjega podjetja na istem prostoru, v začetku decembra vendarle meso postale. Nekdanjima zaposlenima je za projekt oživitve Lika, tokrat pod imenom "L.ASK, proizvodnja pohištva, d. o. o.", uspelo pridobiti dovolj investitorjev - menda predvsem dosedanjih kupcev Li- odstotni lastnik in direktor je Ljubljančan Jure Krajnc, sicer tudi bivši, odstavljeni direktor bankrotiranega Cestnega podjetja Ljubljana. S 30 % mu sledi Vrhničan Karel Jurjev-čič, del vodstvenega kadra preteklih Likovih inačic. Nato Ljubljančan Aleksander Lieber z 20 %, ki naj bi bil zveza s tržiščem Združenega kraljestva. Zadnja pa je, z 10 %, Borovničanka Stanka Me- vec, v preteklosti odgovorna za prodajo Likovih izdelkov, predvsem na ameriški trg. Vseh zaposlenih naj bi bilo trenutno okrog trideset, moji viri pa zatrjujejo, da je prva plača prišla v roku in v celoti, četudi ni ravno vrhunska. Naročil jim prav tako ne manjka. No, pa saj smo v preteklosti že pisali, da Likovo pohištvo trga nikdar ni izgubilo. Težave so lahko zgolj na področju dobave, zaradi preteklih Likovih koloboci in dolgov, potencialne plačilne nediscipline kupcev in pa seveda s samim lastnikom zemljišča, Likom Vrhnika, d. d., ki je od lani v prisilni poravnavi, njegove nepremičnine pa bremenijo težke bančne hipoteke. Kakorkoli že, celo moji najbolj skeptični sogovorniki so ob koncu vedno pristavili, da željo novemu podjetju čim več sreče in uspeha ter da bi za prihodnje generacije v Borovnici ostalo vsaj nekaj industrie in delovnih mest. Torej, L.ASK, srečno! Damjan Debevec, foto: DD Prihranili naj bi 4.500 evrov na leto Do konca lanskega leta so zaključili energetsko prenovo (izolacijo in novo fasado) borovniškega vrtca, za katero je Občina Borovnica z razpisom pridobila državna in evropska sredstva. Za celostno menjavo zunanjih oken in vrat ter izolacijo fasade je bila z izvajalcem sklenjena pogodba v višini 95.255 EUR, od česar je večina sredstev, kar 66.366 EUR, prišla iz naslova sofinanciranja. Predvideni prihranek končne energije naj bi bil po občinskih predvidevanjih 50,8 MWh/leto oziroma, v denarni protivrednosti, nezanemarljivih 4.500 EUR. Že tako majhen vložek občine naj bi se povrnil najpozneje v šestih letih. Privlačnejši in ekonomičnejši zunanji videz pa ni edino, kar je v zadnjem času izboljšalo bivalno klimo v vrtcu. Zavod Osnovna šola dr. Ivana Korošca Borovnica je namreč občini jeseni predlagal porabo finančnega presežka za zamenjavo prezračevalnih naprav v kuhinji vrtca, ocenjenih na 7.179,47 EUR. Predlog je bil toplo sprejet pri upravi in na občinskem svetu, temu primerno pa je hitro sledila izvedba. Damjan Debevec, občinski svetnik O b v e s t i l o Javni razpisi za sofinanciranje programov na področju športa, turizma, kulture, neprofitnih organizacij in kmetijstva v letu 2014 so objavljeni na uradni spletni strani Občine Borovnica (Borovnica.si). Vsa razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani, lahko pa jo dvignete tudi na občini, in sicer v času uradnih ur. Prijave na razpis so možne do 31. marca 2014 do 12. ure. OBČINA BOROVNICA Predsednik Pahor v Borovnici Zgodovinski dan za Borovnico! Na proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki je 23. decembra potekala v borovniški osnovni šoli, je kot slavnostni govornik nastopil sam predsednik države Borut Pahor, nato pa si je ogledal tudi pred kratkim prenovljeni vrtec in skupaj z otroki zapel nekaj pesmi. Predsednik Republike Slovenje Borut Pahor je na slovesnosti ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki so jo pripravili na Osnovni šoli dr. Ivana Korošca Borovnica, pozdravil učence, krajane, starše in učitelje, ki so se udeležili lepega dogodka, in jim zaželel vesele praznike ter uspešno in zadovoljno novo leto. Slovesnost je bila namenjena praznovanju dneva samostojnosti in enotnosti, zato je imel predsednik republike slavnostni nagovor, v katerem je poudaril pomen odločitve, ki smo jo sprejeli na ta dan pred natanko 23 leti. V nagovoru se je spomnil dneva, ko so starši otrok, ki danes obiskujejo šolo, šli na plebiscit in sprejeli pomembno odločitev. "Na današnji dan pred 23 leti so se vaši starši odločili za samostojnost in neodvisnost. Vi ste generacija, ki je zrasla v novi državi. Samostojnost države vam je bila položena v dediščino," je slednjimi besedami: "Znanje je nujno za naš obstoj, zato se po svojih močeh učite, bodite radovedni, raziskujte svet okoli sebe, razmišljajte po svoji pameti o svetu, ki je okrog vas, in razvjajte svoje misli in sanje o svetu, ki si ga želite živeti. Prav znanje, radovednost in to, da se čim boljše učite, da čim več znate, prav to so orodja, s katerimi se lahko borimo za našo državo, za naš majhen narod. Če boste znali, to še ni zadosten pogoj, da boste tudi uspeli, ampak zagotovo pa je, da boste zelo težko uspeli, če ne boste znali." "Pred vami, otroci, je prihodnost; če boste ambiciozni, jo boste tudi soustvarjali," je poudaril predsednik in na koncu vsem učencem in navzočim zaželel prazničnega vzdušja ter "da bi se tega dneva spominjali kot prelomnice v naši zgodovini in ga praznovali z vsemi sanjami in željami". Predsednik vseh, tudi naših najmlajših dejal. "Takrat nam je šlo za to, da s skupnimi močmi naredimo domovino našo in državo boljšo. In v marsičem smo uspeli, ne toliko in ne za vsakogar, kot smo upali takrat, a veliki premiki so bili narejeni." Predsednik je o današnjem času dejal, da "ni najboljši za našo domovino in naše ljudi, zato pa je tem bolj pomembno, da se ne vdamo in se naprej borimo; ne bi bilo prav, če bi vam zapustili slabšo dediščino, kot smo jo sami dobili od naših staršev". Predsednik Pahor je otroke nagovoril še z na- Ob tej priložnosti je gospod Andrej Ocepek, župan Občine Borovnica, v svojem nagovoru predsedniku republike čestital za delo, ki ga opravlja, in dejal, da je "mož beseda, predsednik vseh Slovencev". Po slovesnosti je gospod Pahor obiskal tudi vrtec Borovnica, ki deluje v okviru OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica in so ga pred kratkim z evropskimi sredstvi obnovili po standardih nizkoener-getske gradnje. Besedilo: Urad predsednika RS; uredil: DD Foto: STA/Stanko Gruden 27. januar 2014 elektronski naslov: obcina@borovmca.si Občina NAŠ ČASOPIS Intervju z županom Občine Borovnica »Sem optimist in to polagam na srce tudi občanom« Spoštovani gospod Andrej Ocepek, dolgoletni župan Borovnice, kako gledate januarja 2014 na svoje preteklo delo in razvitost svoje občine? Ste uspešni? Pozdravljene in pozdravljeni. Občina je tu, da poskrbi za najnujnejše potrebe občank in občanov, za večje projekte pa sredstev po navadi ni ravno veliko. Občina naj bi skrbela za vse pore in vse vidike življenja, od najmlajših do najstarejših, za kaj več pa so potrebna druga sredstva, npr. iz evropskih programov, zato je zelo težko reči, kaj je uspešno in kaj ni. Moje stališče je, da smo v naši občini dokaj uspešni skoraj na vseh področjih družbenega in gospodarskega življenja, čeprav smo pri slednjem dostikrat brez moči, ne le v Borovnici, tudi širše - tu čakamo na boljše čase. Na katere izvedene projekte ste ponosni? Smo ena boljših občin pri skrbi za otroško varstvo. Obnovili smo 20 let mirujoči vrtec na Bregu, eno enoto smo pridobili s preureditvijo hišniškega stanovanja, na vidiku sta dve novi enoti v novem naselju ob Borovniščici. Matično enoto borovniškega vrtca smo energetsko prenovili, kar tri četrtine sredstev smo pridobili iz programov Evropske unije, torej 70.000 od 100.000 evrov. Poskušamo tudi z drugimi projekti energetske sanacije, letos bomo tako energetsko obnovili Zdravstveni dom Borovnica. Lani se nam je na žalost podrl projekt daljinskega ogrevanja z biomaso, izgubili smo 1,5 milijona sredstev, od tega en milijon sredstev Evropske unije, in s tem žal veliko izgubili. Gasilski dom in vrtec na Bregu stojita drug ob drugem - kako to funkcionira? To je zelo simpatično. Tam je prijetna stična točka krajanov in najmlajših. Na to smo zelo ponosni, vhod v ta prostor zaznamuje še Plečnikov spomenik. Gasilski dom na Bregu smo prenovili pred dvema letoma. Čeprav ta del občine še čaka obnova oziroma ureditev kanalizacije, je to točka, kamor človek rad zavije. Še pred časom je bilo v Borovnici precej raz-kopano, še posebno ceste, zdaj je videti, da je že veliko dokončanega in urejenega ... Res je. Kar precej stvari smo že dokončali. Ob odprtju po energetski prenovi vrtca nas je obiskal predsednik republike Borut Pahor in tudi on potožil nad regionalko. Občinske ceste so sicer bolje urejene, a vseeno je treba nekatere ceste še razširiti in urediti. Je občina zaradi teh projektov zadolžena? Občina za zdaj ni zadolžena, morda se bo treba zadolžiti za ceste. Ponosen sem na cesto na Pokojišče. Lani smo obnovili cesto Draži-ca-Ohonica. Izletniško točko proti Peklu smo asfaltirali že leta 1996. Asfaltirali smo tudi cesto za Likom, kar je dobrodošlo. Nekaj cest nas še čaka, veliko pa bomo postorili po zaključku projekta kanalizacije. Stvari v Borovnici ne stojijo. Vrtec, ceste, kanalizacija ... Stanovanjski sklad RS je naredil novo naselje. Kako se bo to vključilo v "tirnice" občine? Se ljudje, predvsem mlade družine, ki prihajajo živet v Borovnico, že dejavno vključujejo v to okolje? Zaradi tega projekta je bilo veliko vroče krvi, imeli smo lokalni referendum, nasprotniki so imeli veliko protiargumentov. Danes tudi največji nasprotniki priznavajo, da je naselje estetsko, funkcionalno, da je kraj s tem veliko pridobil. Videz hvalijo tudi tujci. Stvar sklada je, da izpolni svoje obveznosti, da bodo stanovanja naprodaj, ali z lizingom ali z enkratnim nakupom; takrat pričakujemo prihod še več novih stanovalcev. Za zdaj je zasedena slaba polovica stanovanj. V glavnem so se tu nastanile mlade družine. Vrtce širimo, osnovna šola ima za zdaj še dovolj kapacitete. Ljudje, ki prihajajo, so prišli predvsem, da so se iz mest umaknili v naravo, službe pa so ohranili tam, kjer so jih že imeli. Pričakujem, da bi lahko bilo med njimi tudi nekaj mladih športnikov, morda pevcev in drugih kulturnikov ali znanstvenikov, ki bodo lahko svojemu novemu kraju tudi nekaj dodali. Zato jim pravim, dobrodošli! Če nadaljujem na področju zdravja: Občina Borovnica ima 4.000 prebivalcev, imamo dve splošni zdravnici, zobozdravnika za otroke in odrasle, za pediatra pa žal po poskusnem obdobju ni bilo zanimanja, a prostorske možnosti so. Pravzaprav vabite ljudi v Borovnico, tudi turistično. Občine okoli Ljubljane se razvijajo, ker želi vse več ljudi živeti zunaj prestolnice. Kaj pričakujete, da se bo najbolj spremenilo, ko se naselje popolni v celoti? V glavnem lahko pričakujemo kakovostnejše življenje za vse Borovničanke in Borovničane, nove, sveže ideje in zamisli, pa tudi nekaj več družabnosti v samem kraju. Česa v preteklem mandatu niste uresničili? Najbolj pereča je po mojem mnenju zadeva z Mercatorjem, ki naj bi naredil nov trgovski center. Imamo dokumentacijo in dovoljenja, a se Mercator ni odločil za gradnjo trgovskega centra, žal tudi ni interesa gradbenih podjetij. Zato poskušamo pridobiti drugega trgovca. Nekaj jih že trka na vrata, a moramo prej pridobiti dodatna zemljišča, in sicer na območju med Borovniščico ter železniško progo. Potrebujemo vsaj 4.000 m2, ker ima vsak tak center tudi svoja parkirišča. V tem sklopu smo hoteli rešiti tudi problem knjižnice. Knjižnico sicer že imamo, bila je prva čitalnica v Ljubljanski pokrajini, a je žal v premajhnih in že dotrajanih prostorih. Kako je s športom v Borovnici? Nogomet ima v Borovnici dolgo tradicijo in velik pomen. Z velikim nogometom se ukvarjajo bolj rekreativci, pri malem pa se lahko pohvalimo z eno od boljših lig. Športno društvo zelo dobro dela z mladimi nogometaši; sicer še nimajo profesionalnih uspehov, a je udeležba številčna. Pohvaliti pa moram predvsem naše floorballiste; v vseh kategorijah so že nekaj let državni prvaki, tako ženske kot moški in tudi mladi. Kaj pričakujete glede novih delovnih mest? Glede delovnih mest se kaže velika nemoč občine in tudi države. V teh kriznih časih je res težko. Obrtnikov je toliko kot včasih, a žal ne zaposlujejo več. Podjetje Liko, ki je na lokaciji Borovnica zaposlovalo do 400 ljudi, je v likvidaciji, čeprav poskušajo zagnati proizvodnjo, a občina jim s financami ne more pomagati - lahko bi drugače, a ni trga in posledično ni dela. V kraju je še tovarna Fenolit s približno sto zaposlenimi. Takšna je realnost. Kako pa lahko pomagate brezposelnim občanom? Lani smo imeli več javnih del, npr. pomoč na domu in skrb za starejše. Lahko povem, da na tem področju iščemo rešitve za pomoč ljudem, ki so se znašli v stiski. Kako je poskrbljeno za starejše? Kako občina vidi, neguje starejše? Prej smo sodelovali s centrom za socialno delo, zdaj imajo izbranega koncesionarja, ki delno, tudi prek javnih del, pomaga starejšim na domu; občina na tem segmentu precej sofinancira, kar tri četrtine, in za zdaj je potrebam zadoščeno. V preteklosti smo sicer načrtovali dom za starejše občane, a so krajani na zboru odločili, da tega projekta ne bomo izvedli. Prav tako so se časi spremenili, ljudje sami nimajo dovolj denarja za nastanitev v domovih. Iz Borovnice je približno 50 občanov v domovih za starejše, občina pa za socialno šibke nastanitev v domu sofinancira. Naravni viri občine, turizem - kakšni so načrti občine in kaj je že realizirano? Ko pride nekdo prvič v kraj, najde veliko stvari, ki jih mi niti ne vidimo. Pohodniške steze in poti, trase za kolesarje ... To našo mrežo kolesarskih poti poskušamo povezati skupaj z ljubljansko urbano regijo. Naša glavna znamenitost je sicer Pekel, kot sem že prej dejal, smo uredili cesto do tja, bo pa treba poskrbeti za nekaj več varnosti. Ime kraja izhaja iz borovnic? Borovnice in ime so v nesoglasju. Izpeljanka je iz borovih brun, po katerih se je prišlo v ravnico. To je znanstveno ugotovil naš krajan, profesor dr. Fran Ramovš. Je pa res, da zaradi barjanske kisle zemlje pri nas najbolj uspevajo ameriške borovnice. Pridelka je od 80 do 85 ton na leto, ko bodo zaživeli vsi nasadi, pa je pričakovati od 120 do 130 ton borovnic na leto. Sezona je na vrhuncu julia, takrat pridelovalci iščejo pomoč pri nabiranju, v občini pa imamo tradicionalno prireditev, in sicer predzadnjo soboto v juliju. Vsako leto je kar precej obiska, zato ste znova vsi vabljeni! Ker je povsod kriza, so tudi tu prisotna solidarna dejanja, akcije, tudi z gasilci ... Ali potekajo kakšne posebne akcije ali jih načrtujete? Gasilstvo v Borovnici je zelo dobro urejeno. Na območju naše občine delujejo tri gasilska društva, ki zelo veliko delajo z mladimi. Gasilci so pri nas tudi tisti, na katere se lahko najbolj zanesemo pri vsaki stvari. Sistem civilne zaščite in obrambe je zdaj prešel na lokalno raven. Imamo tri gasilska društva, vsa so dobro opremljena, imajo nova vozila, tudi domovi so obnovljeni. Pohvaliti želim gasilce, ker si prizadevajo za izobraževanje, za pridobivanje novih znanj. Gasilski domovi so točke druženja, tako za zabavo kot pogreb, ali pa požar. Skozi občino teče potok Borovniščica. Spada v širši projekt ohranjanja čistih voda. Ali boste spodbujali k ohranjanju tega okolja? Vsako leto se pridružujemo akciji Očistimo Slovenijo. Načrtujemo tudi zbirni center za odpadke. Če se lahko pohvalim, mi že 19 let ločeno zbiramo odpadke in imamo že kar kilometrino na tem področju. Verjamem, da bo šlo tovrstno ločevanje odpadkov tudi novim priseljencem od rok. Ponosni smo, da je Borovnica v letu 2011 prejela priznanje za najbolj zeleno malo občino, takrat smo za las premagali Občino Log - Dragomer. Za to je potrebna stalna skrb, takšen odnos do ekologije pa mora biti trajen. Kdo ste, ko niste v službi župana? V Borovnici sem župan 24 ur na dan. Tega se ne da izključiti. Zelo rad grem na sprehod, doma imam štirinožnega prijatelja, ki je vesel moje družbe. Rad obiskujem športne in kulturne prireditve, rad odigram dobro partijo šaha, pa čas za krajane si vzamem, za pogovore z njimi. Tudi kulinarika je moj konjiček, zelo rad kdaj pripravim kakšen okusen obrok, tudi za praznike. Borovnica je že na poti razvoja - v primerjavi s Trzinom, Logom - Dragomerjem itn. Kaj so v tem smislu vaše želje v letu 2014? Katero idejo za nove projekte lahko zapišete na papir? Obrtno cono delamo počasi in sramežljivo, a je primerna za manjše projekte. Problem je, da za zdaj še nimamo investitorja. Imamo veliko coklo, in sicer naše vodno zajetje; vršaji, kjer za tri občine skupaj črpamo vodo. To nam podraži vsako investicijo in postajamo nekonku-renčni za večje investitorje. Občina tudi nima več veliko zemljišč, saj ležimo na takšnem območju, kjer je vodni vpliv močan. Vse, kar je proti Ljubljani nepozidano, je v sklopu Krajinskega parka Ljubljansko barje, zato je na tem območju praktično nemogoče na novo graditi in moramo pač poskrbeti za boljšo kakovost tistega, kar že imamo. Letos in tudi prihodnje leto bo tako še vedno velik projekt izgradnja kanalizacije v sklopu projekta Čista Ljubljanica. Letos začenjamo dela na Bregu in Pakem, saj so izvajalci že izbrani, ter projekt čistilne naprave. Letošnje leto bo za investicije kruto, zato bomo morali najti dodatna sredstva, ker naši lastni viri niso dovolj za sofinanciranje. Krivcev je sicer več, tudi država, saj smo zavlačevali nekaj let, gradbinci pa zdaj izkoriščajo našo situacijo. Sam ostajam optimist in to polagam na srce tudi ljudem. Kaj sicer želite Borovničankam in Borovni-čanom v novem letu? Vsem skupaj želim čim manj stresno leto in da bi vsi delavni ljudje obdržali svoje službe. In veliko sreče, zadovoljstva ter strpnosti, pa ne na prvo žogo. V sočloveku moraš vedno najprej najti dobro plat. Želim nam čim manj ujm in poplav, čeprav so nas te zadnjih nekaj let na našo srečo tudi sicer obšle. Hvala, gospod župan, za ta pogovor, verjamem, da boste tudi v prihodnje izvedli kar nekaj uspešnih projektov. D. S. 16 NAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 27. januar 2014 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Toplar pod streho, blagoslov pa na dežju Borovniški blagoslov konj na praznik sv. Štefana ostaja eden najbolje obiskanih daleč naokoli. Gospodarji so k blagoslovu kljub dežju pripeljali osem konj in sedem konjičev (ponijev). Sveti Štefan, ki goduje na isti dan, kot Slovenci praznujemo enega najpomembnejših državnih praznikov - dan samostojnosti in enotnosti, je eden najstarejših svetnikov v krščanskem izročilu. Temu primerno so se skozi stoletja razvile različne tradicije (šege in navade), ki so spremljale njegovo praznovanje. Raznolikost vsebine je še dodatno pogojena z različnimi družbenimi skupinami, ki so si sv. Štefana izbrale za svojega zavetnika. Pri nas že od nekdaj velja za zavetnika živine, pa konjarjev in tovornikov. Na svetnikov god, ki se je deloma navezoval tudi na slovesni božični dan pred tem, se je nekoč jezdilo po vaseh, s soljo potresalo njive, da bi bolje rodile, in podobno. Blagoslov konj, kot ga je lani na ta dan v središču Borovnice znova priredilo Konjeniško društvo Borovnica, so poznali že v 10. stoletju, o čemer po besedah povezovalke Simone Stražišar priča rokopis iz Triera, prav tako pa ga omenja Valvasor. Z blagoslovom sta od nekdaj neogibno povezani blagoslovljena voda in sol. "To je eden od^ načinov, kako kristjani prosimo Boga, naj na prošnjo svetega Štefana varuje nas, naše domove, živino, travnike in polja. Vemo namreč, da smo v vsem odvisni od Boga. V nesreči nas blagoslovljena voda in sol spominjata, da nam je tudi v težkih Prav hitro sta postala prijatelja. trenutkih Bog blizu," je pojasnil župnik Janez Šilar. Blagoslovu je letos prisostvovalo osem konj in sedem ponijev, katerim sta bila namenjena sol in kruh, njihovim gospodarjem pa skrbno izdelan spominek. Dogodek so še obogatili nastopi borovniških pevcev ter vešče harmonikarske trojke. Za varnost pa so poskrbeli borovniški gasilci. Beseda ali dve na prireditvi sta pripadli tudi predsedniku KD Borovnica Cirilu Cerku, ki je sporočil veselo novico: "Dolga leta smo zbirali denar in letos nam ga je uspelo zbrati dovolj, da smo pokrili naš kozolec toplar. Čaka nas še veliko dela, a streha je Blagoslova ni preprečil niti nadležni dež. najvažnejša. Verjamem, da bo prostor zelo pripomogel k razvoju konjeniškega društva. Hvala vsem, ki ste pomagali pri pokrivanju." Nagovor je zaključil z željo po večjem posluhu za njihove potrebe s strani tistih, ki odločajo na občinski ravni. Do besede je seveda prišel tudi župan Andrej Ocepek, ki se je najprej zahvalil za aktivno društveno udejstvovanje v kraju, zatem pa pojasnil, da "kar se tiče same občine, ne vem, kaj tu ne moremo pomagati. S skupnimi napori in dobro besedo se pa da kakšno stvar tudi premakniti." Da bi le bilo čim več tovrstnih "dobrih besed". Damjan Debevec; foto: IT, DD Projekt Čista Ljubljanica bo še nekaj let osrednji borovniški dogodek. Slovo od starega smo jemali že dopoldne, novo pa pozdravljali opolnoči Adijo, 2013 Na Molkovem trgu smo se poslovili od leta 2013, prav tako pa pozdravili novo leto 2014. Vmes pa se še pošteno presmejali ob komediji Oblast. Borovničani smo nadvse vljudni ljudje. Zadnji dan v letu smo se že navsezgodaj začeli poslavljati od starega leta. Da bi nam Stiskov rok in lepih želja ni manjkalo. mraz ne prišel do živega in skazil tega lepega dogodka, je poskrbelo Turistično društvo Borovnica s toplim zakuhančkom na Molkovem trgu. Ni jih bilo malo, ki so priložnost izkoristili za klepet z znanci, "oborožitev" s svežimi koledarčki, nakar so odbrzeli po še zadnjih opravkih pred začetkom najdaljše noči v letu. Za prešerno razpoloženje so v večernih urah prav tako poskrbeli člani dramske skupine Šota Kulturnega društva Borovnica s svojo komedijo Oblast, a o podrobnostih na drugem mestu. Tretjič so se vaščani srečali po polnoči, ko je penina že tekla v potokih, na vseh koncih in krajih pa so v nebo letale rakete. Na Molkovem trgu je tokrat častil župan s tradicionalnim "županovim vinom". Želja in voščil je bilo mnogo, praznovanja pa so ponekod trajala vse do jutranjih ur. Bilo je leta 2013 In po čem si bomo zapomnili minulo leto? V prvi vrsti verjetno po razkopanih in umazanih cestah. Začel se je namreč veliki projekt izgradnje kanalizacijskega omrežja v sklopu Čiste Ljubljanice. Stara postaja je dočakala svoj prvi asfalt, prav tako Junski grič, Ohonica čisto pitno vodo, marsikdo ni dočakal vlaka, saj so generalno popravljali progo med Verdom in Borovnico, sta pa zato Kosova kapela in mala hidroelektrarna Bistra dobili novo strešno kritino. Novo energetsko preobleko je dočakal borovniški vrtec. Vodostaj Borovniščice meri nova merilna postaja, krajevni urad je zaprl svoja vrata, za prve stanovalce pa jih je odprlo novo blokovsko naselje Ob Borovnišči-ci. Borovničan je za rekordno ceno prodal cenjeni gorski javor, zato pa je po enem letu propadel prvi poskus obuditve lesne industrie v Borovnici, nekaj mesecev pozneje pa se je začel že drugi. V drugo smo poskusili tudi s projektom daljinskega ogrevanja na biomaso, za zdaj neuspešno, zato pa uspešno očistili Borovnico. Izšli sta dve novi knjižici borovniške avtorice. Planinci so priredili prvo planinsko orientacijsko tekmovanje pri nas, borovniški gasilci pa so pridobili novo moštveno vozilo. Zagorela je hiša v Jelah, zatem na Paplerjevi ulici, novi bloki pa so se "potapljali". Soteska Pekel je bila kar dvakrat neprehodna, a je Oblakov pohod kljub temu postal množičen, kmalu zatem pa sta nas pretresli dve nesreči v soteski, ena s smrtnim izidom. V vojaško skladišče je vlomil medved, vihar je razkrival strehe in lomil drevje, pri nekem izkopu pa so naleteli na večjo količino streliva iz druge svetovne vojne. Verjetno bi lahko omenili še marsikaj, a dodajmo le še to, da so bili semnji, pohodi, razstave, igre, koncerti in druge prireditve kar solidno obiskani. Damjan Debevec (občinski svetnik), foto: DD Za Štefanovo pa na Pokojišče Dan samostojnosti in enotnosti oziroma praznik sv. Štefana je prenekateri Borovničan kljub slabemu vremenu izkoristil za krajši rekreacijski podvig. Odločitev, kam ta dan, seveda ni bila težka. V dopoldanskem času je bila na bližnjem Po-kojišču ob godu njihovega patrona sveta maša. Za utrujene popotnike so v nekdanji gostilni člani Turističnega društva Borovnica pripravili topel čaj, veterani OZVVS Vrhnika -Borovnica pa krepčilni prigrizek. Damjan Debevec, foto: IT 110 let poti skozi Pekel na koledarčkih Izšel je žepni koledarček z voznim redom vlakov med prestolnico Ljubljano in Borovnico za leto 2014. Tudi tokrat sta ga za vas izdelala spodaj podpisani in Tjaša Vrhovnik, že drugo leto zapored pa založilo Turistično društvo Borovnica. Natisnjeni so bili, tako kot lani, v 5.000 izvodih, ki so najprej romali v vsa borovniška gospodinjstva in se razdelili med preostale domače uporabnike železniškega prevoza, primerne količine so prevzeli tudi turističnoinformativni centri v Ljubljani in njeni okolici, preostali izvodi pa se bodo razdelili na različnih sejmih in prireditvah skozi leto, kjer TD Borovnica promovira svojo občino. Ker je na njih posebej označeno, na katere vlake je možno nesti kolo, bodo nedvomno prav prišli številnim re-kreativcem in turistom, ki se odločajo za obisk naše doline. Borovničanom bodo seveda na voljo na železniški postaji v Borovnici, v turistični pisarni ali v elektronski obliki na društveni spletni strani www.vborovnici.si. Naslovno stran priročnih koledarčkov krasi starinska razglednica drugega slapa v soteski Pekel. Letos namreč teče 110. leto, odkar so skozi Pekel speljali urejene planinske poti in ga uradno odprli za vso turistično javnost. Razglednico je v prvem desetletju 20. stoletja izdal trgovec in posestnik Ivan Kranjc iz Borovnice, za ponatis pa jo je turističnemu društvu velikodušno odstopil Janez Žitko z Vrhnike. Po ustnem izročilu naj bi bil brkati možak s klobukom na njej sam sloviti dr. Josip Ciril Oblak, ki je s svojimi potopisi poskrbel, da je Pekel zaslovel v Slovenji in širše, ter nesporno velja za očeta začetkov turizma v Peklu. Borovniške koledarčke je Evropska komisija že drugo leto zapored uvrstila v svojo kampanjo za trajnostno mobilnost v mestih ("Do the right mix"), in sicer kot primer dobre evropske prakse pri ozaveščanju javnosti o prednostih kombiniranja različnih oblik - predvsem okolju prijaznega in javnega - prevoza v mestih ter zmanjšanju motornega prometa. Damjan Debevec 27. januar 2014 elektronski naslov: obcina@borovmca.si Občina NAŠ ČASOPIS Božične melodije na Svete tri kralje Po ljudskem izročilu poznamo v božičnem času tri svete večere (božiče); prvi je predvečer božiča, drugi sledi na starega leta dan, tretji pa je predvečer Svetih treh kraljev. Ob zadnjem začne dan zmagovati nad nočjo. Sicer malo po malo, ne bolj, kot lahko petelin skoči čez prag, a vendarle. Skrivnostni trije kralji (Gašper, Miha in Boltežar) z Vzhoda, ki so sledeč svetli zvezdi s svojimi darovi našli pot do Odrešenika, so letos Borovničanom v dar prinesli prav lep božični koncert. Botre tega so bile tokrat pevke Ženskega pevskega zbora Tonja, nastopu v akustični dvorani farne cerkve sv. Marjete pa so se pridružili še pevci in pevke Akademskega pevskega zbora Alojzij Mav. Nastop zbora s 35-letno zgodovino, ki je v svoj repertoar uvrstil tako domače (Zvezde gorijo, Čujte, čujte vsi ljudje od Alojzija Mava ipd.) kot tuje skladbe (Rutterjeva Gospod te blagoslovi) ter priredbe ljudskih pesmi (Božična noč), je bil kratko malo - akademski. Zlatega priznanja v Kočevju leta 2011 zbor vsekakor ni prejel po naključju, prav tako ne srebrnega in zlatega na tekmovanju v Pragi. V nasprotju z Mavovim zborom so si Tonje pod taktirko zborovodje Jake Jerine po grobi primerjavi izbrale manj umetnostne, a zato toliko bolj melodične pesmi, ki gredo zlahka v ušesa in so med vsemi poslušalci vedno sprejete z odprtimi rokami. Najsi je šlo za Palestrinovo O bone Jesu ali Rutterjevo Angelsko pesem. Večer so pevci in pevke seveda sklenili skupaj z obiskovalci - po stari navadi - z ljudskim petjem Svete noči. Damjan Debevec, foto: DD Naš kandidat bo švical tako ... Vse za oblast ... in drugače. Ne denar, ne ženske, ne heroin, ne čokolada, oblast je tista droga, ki žene človeka v skrajno nespamet. Silvestrska komedija "Oblast" borovniških kulturnikov je to drogo prebavila in še toplo postregla smeha željnim obiskovalcem. Zgodba, ki jo je napletel Vinko Möderndorfer, zrežirala pa Slavica Marta Ošaben, govori o vzgibih, ki poženejo uspešne osebnosti iz gospodarstva v politiko (kakršnakoli podobnost z resničnimi dogodki je zgolj in povsem naključna). V tem primeru se premožni tovarnar Ante Pešalič (Sašo Pristavec), ki je s proizvodnjo obutve nesramno obogatel, odloči kandidirati za poslanca državnega zbora, oziroma še točneje, odloči se, da bo to pač postal, ne glede na ceno. Za visokoleteči cilj ga je seveda ogrel najnovejši "balkanski" ljubimec njegove hčere Vanese (Karmen Turšič Susman), Joco (Andrej Jereb), medtem ko ta ženi Amaliji (Lili Kogovšek), vključno s tajnikom Dragcem (Slavko Pristavec), še zdaleč ne diši. Joco Anteju zagotavlja uspeh v primeru najetja MM Consultinga, firme z izdatnimi izkušnjami na področju političnega marketinga, porok in pogrebov ter seveda navitimi cenami. Ker ga ni pestrejšega obdobja od predvolilne kampanje, svoj piskrček prek "vroče" sindikalne pogajalke Grete (Nejli Ofentavšek) pristavijo še delavke Antejeve tovarne in dodatno zaostrijo napeto ozračje. V kakšne stilske in osebnostne preobrazbe bosta Anteja za minimalne možnosti zmage na volitvah prisilila Marjan (Domen Debevec) in Marjana (Kaja Pristavec)? Kakšen bo izplen sindikalne pogajalke? Kakšna je cena Dragčeve in Amalijine podpore? Kaj ima za bregom Joco? Kako se bodo odločili volivci? In najpomembnejše - kje v zgodbo vstopijo gasilec (Ciril Košir), klošar (Franci Stražišar), nuna (Milena Škulj) in gospa (Varja Brglez)? Zadovoljni obiskovalci silvestrske komedije to že vedo, preostali pa boste morali k reprizi, v soboto, 8. marca, ob 19. uri, v Osnovno šolo dr. Ivana Korošca Borovnica. Damjan Debevec, foto: DD Božično-novoletni koncert E^** Na naši šoli je v četrtek, 19. 12. 2013, kot je decembra pri nas že tradicija, potekal božično-novoletni koncert. Letos je bilo nekoliko drugače, saj so obiskovalci pred začetkom koncerta obiskali tudi božično-novoletni sejem, ki je potekal pred šolo. Koncert ni bil samo paša za oči in ušesa, ampak smo želeli obiskovalcem, še posebej otrokom, dati še nekaj več. Božična rdeča nit predstave je bila zgodba škratov Fredija in Gogija, ki sta z Božičkovo pomočjo skozi glasbene in plesne nastope otrok ugotovila, da si pravzaprav ne želita dragih daril, temveč družbe drug drugega ter da je pomembno poslušati in gledati tudi s srcem, saj se toliko lepega skriva povsod okoli nas. Na koncertu so poleg zelo prepričljivih škratov (Line Škoda in Lori Sevšek) nastopili tudi otroci vrtčevskega zbora MIŠ-MAŠ (zborovodkinja: Nika Furlan, klavir: Polona Gabriel), trije šolski pevski zbori (zborovodkinji: Tina Vahčič, Barbara Skopec Černigoj, klavir: Polona Gabriel, saksofon: Simona Lanišek), učenci glasbene šole Vrhnika - klavir: Demi Zrimšek (učiteljica: Patricija Pečar Kumar), flavti: Karmen Kržič in Nastja Podržaj (učiteljica: Jasmina Šubic), harmonika: Matic Rot (učitelj: Dejan Mesec), vedno bolj znana pevska skupina DNK, ki jo sestavljajo devetošolke Doroteja Košir, Klara Zajc in Nika Suhadolnik (mentorica: Tina Vahčič), ter naša mala baletka Zala Šušteršič (koreografija: Urša in Zala Šušteršič). Obiskovalcev se je kar trlo in lahko rečemo, da so na koncertu zelo uživali, še posebej v presenetljivem koncu, ko je skupina DNK zapela z balkona nad dvorano v soju svečk in ob plesu Zale Šušteršič. Škrata sta prireditev zaključila z mislijo: "Čudeži obstajajo! Le verjeti je treba vanje." In prav zares je bilo čarobno ... Tudi za naše upokojence, ki so se zopet odzvali v velikem številu in s katerimi smo se tradicionalno družili še dolgo po koncertu. Učenci šole, otroci iz vrtca ter delavci vrtca in šole se še enkrat zahvaljujemo vsem obiskovalcem in nastopajočim. Vodja božično-novoletnega koncerta: Sladana Zvizdalo Osnovna šola dr. Ivana Korošca Borovnica Prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti V ponedeljek, 23. decembra 2013, so se v počastitev državnega praznika ob dnevu samostojnosti in enotnosti odprla osnovnošolska vrata za vse občane Borovnice. Letos je bila proslava še posebno slavnostna, saj se nam je pridružil predsednik države g. Borut Pahor. Kot slavnostni govornik je v svojem govoru učencem zaželel veliko ambicioznosti in ustvarjalnosti, da bi vsi sledili svojim sanjam in jih pogumno uresničevali. Poudaril je tudi moč znanja in radovednosti, saj s temi lastnostmi soustvarjamo predvsem pa ustvarjamo svojo prihodnost. Na govorniški oder sta stopila še g. Daniel Horvat, ravnatelj šole, in g. Andrej Ocepek, župan Občine Borovnica, ki je predsedniku republike čestital za prvo obletnico zaključenega predsedniškega mandata. Sledil je bogat kulturni program, ki so ga sestavili učenci OŠ dr. Ivana Korošca pod mentorstvom učiteljice Metke Prista-vec-Repar ter otroci iz enote vrtca z vzgojiteljico Jano Sedej. Poseben čar so programu dale baletne plesalke Konservatori-ja za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom ge. Vesne Cestnik ter gojenci glasbene šole Vrhnika pod mentorstvom ge. Olge Zalokar, ge. Jasmine Šu- bic in g. Dejana Meseca. Rdeča nit prireditve so bile domovina in njene vrednote. Učenci so v skrinjo spravljali nevidne dragocenosti, s katerimi gradimo domovino. To so slovenske pesmi (pesmico so zapeli otroci iz vrtca), otroška domišljija in glasba (predstavili so se učenci glasbene šole Borovnica), tankočutnost, smisel za lepoto in vztrajnost (baletne plesalke baletne šole Ljubljana). Pro- gram se je zaključil z mislijo, da moramo te zaklade skupaj s slovensko tradicijo, ki izhaja iz krščanskih temeljev in razsvetljenskih idej, negovati in spoštovati. Ob koncu proslave so sledili navdušeni stiski rok s predsednikom države in skupne fotografije. Predsednik je po slovesnosti obiskal tudi vrtec Borovnica, ki deluje v okviru OŠ dr. Ivana Korošca in je bil obnovljen z evropskimi sred- stvi po standardih nizkoener-getske gradnje. Tu so na željo predsednika otroci zapeli pesmico Barčica po morju plava in z veseljem se jim je pridružil. Tako smo v OŠ Borovnica počastili praznik ob dnevu samostojnosti in enotnosti in z upanjem v boljšo prihodnost zakorakali v leto 2014. Vodja prireditve ob dnevu samostojnosti in enotnosti, Vesna Janežič Koledniki oznanjali veselo vest Mladi koledniki in kolednice so okrog praznika Svetih treh kraljev oz. Gospodovega razglašenja po borovniških domovih razglašali veselo vest, da je bil v Betlehemu rojen Odrešenik. Zvezdo- nosec in trije modri (Gašper, Miha in Boltežar) so zbirali darove za misijone in nad hiše klicali blagoslov. Damjan Debevec, foto: DD Po izročilu naj bi bili kralji iz Evrope, Azije in črne Afrike. 20+G+M+B+14 18 NAŠ ČASOPIS Občina Za začetek sezone kar na Rakitno Borovnica 27. januar 2014 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Borovničani imamo izjemno srečo, da je v naši neposredni okolici toliko zanimivih planinskih poti. O kakšni zimski pravljici na njih letos sicer ni bilo ne duha ne sluha, a jih to ni naredilo nič manj privlačne za pohodnike. Poleg Pokojiš-ča je ena najbolj priljubljenih prav tista proti Rakitni, ki že tradicionalno v prvi plan stopi skupaj z novim letom. Odkar je država porezala drugi januar kot dela prosti dan, se nanjo pohodniki podajajo prvi konec tedna v letu. Udeležba tod pač ni vprašanje, ne glede na vreme. Kačani se na Rakitno že tradicionalno podajajo ogledovat tamkajšnje jaslice v farni cerkvi, pohoda pa se vse bolj množično udeležujejo tudi drugi borovniški rekreativci. Tako je bilo kljub grozeči vremenski napovedi tudi to novoletno soboto. Večina se jih je odločila za vzpon iz Zabočeva, nekateri pa so pešačenje začeli kar v Borovnici. Vseh skupaj čez dvajset zagnanih pohod-nikov in pohodnic. Sprva je še kar solidno kazalo. Sonca sicer ni bilo, dežja pa tudi ne. Kar se je nekako na pol poti, pri kamnolomu naglo spremenilo. Ni kazalo drugega kot navleči kapuce in pospešiti korak. Postanek pri bližnjem kamnitem Vrtec v novih barvah V zadnjih mesecih so se v vrtcu v Borovnici zgodile opazne spremembe. Spomladi je Občina Borovnica kandidirala na razpisu za evropska sredstva za energetsko prenovo objektov. Avgusta smo izvedeli veselo novico, da so bila sredstva odobrena. Po ureditvi vseh potrebnih dokumentov so se sredi septembra začela prva dela. Vsi večji posegi so se izvajali ob koncih tedna, tako da je naše delo lahko potekalo kar najbolj nemoteno. Začasno so zaprli modri vhod ter dostop na terase pri igralnicah za otroke prvega starostnega obdobja. V tem času smo igre na prostem nadomestili s sprehodi. Fasada vrtca je najprej dobila debel in topel plašč iz stiropora, izvajalci so zamenjali vsa okna in zunanja vrata, okenske police in žlebove. Hkrati so sanirali vodovod v pomivalnici kuhinje, saj je voda iz dotrajane cevi na stari fasadi že naredila opazne mokre lise. Novembra pa je plašč dobil še nežne oranžno-mod-ro-zelene odtenke na beli podlagi. V začetku decembra smo uredili še okolico vrtca. Bližali so se praznični dnevi in prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter obisk predsednika republike smo izkoristili tudi za uraden zaključek prenove. Po kratkih nagovorih ravnatelja Daniela Horvata, župana Andreja Ocepka in predsednika Boruta Pahorja smo si vsi skupaj z zanimanjem ogledali program, ki so ga predstavili otroci iz šole in vrtca ter gostje - baletna plesna skupina. Po koncu proslave se je predsednik sprehodil med obiskovalci in jim stisnil roko, naredili smo tudi skupinsko fotografijo. Nato je obiskal še naš vrtec, kjer je prav prijetno pokramljal z malčki in prisluhnil glasno zapetim pesmicam. Tako smo v novo leto zakorakali v občutno toplejših prostorih, z novo zunanjo podobo vrtca in polni vtisov s srečanja s predsednikom republike. Otroci in zaposleni se zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da uživamo v obnovljenem vrtcu. Sonja Pristavec Mladi planinci raziskovali Rjavi grič Mladi borovniški planinci so se decembra v spremstvu staršev in pod vodstvom Primoža in Tatjane Pečlin ter Kristine Suhadolnik odpravili na raziskovanje Železnika (454 m), ki ga domačini sicer poznajo pod imenom Rjavi grič. Pohod je bil sprva predviden v večernih urah, tako da bi se nanj podali s čelnimi svetilkami, a je splet dogodkov nato privedel do tega, da smo se na pohod odpravili že dopoldne. Zbor udeležencev je bil ob 9. uri na parkirišču pred nekdanjo gostilno Most na Dražici. Kljub slabi oziroma deževno obarvani vremenski napovedi se nas je zbralo okrog 20, spremljal pa nas je tudi štiri-nožni kosmatinec. Sprva smo se odpravili po cesti proti Oho-nici in se potem kaj kmalu s ceste podali na poljsko pot ob Borovniščici. Ko smo dosegli gozd, smo se odpravili levo navzgor proti Zelezniku. Najprej smo ob poti navzgor iskali zanimive kamnine z omizju ni prišel v poštev, če kaj, se je iskala kaka košata smreka, ki bi ponudila vsaj minimalno zavetje. No, pa do vrha ni bilo več daleč, čez pol smo že prišli - vsaj tako so pravili novi planinski smerokazi. Kako leto se je že zgodilo, da smo navkreber gazili sneg, ki ga tokrat sicer ni bilo, a ga je v enakovredni meri na nekaterih odsekih nadomestilo blato. Toplo vreme je prenekaterega lastnika gozda spodbudilo, da je še malce potegnil gozdarsko sezono, iz gozdnih vlak pa v sodelovanju z dežjem ustvaril reke blata. No ja, pa saj so tudi blatne hlače lahko del dobre zgodbe. Pri spomeniku Vrh dola se je zrak naglo ohladil, a medtem smo nekje pod seboj že pustili tiste težke dežne oblake. Še nekaj korakov in že smo bili v toplem zavetju kmetije odprtih vrat Pri zidanici v Novakih. Topel čaj je dodobra izboljšal moralo, po mizah pa je kaj hitro zakrožilo še dobrot za kako manjšo vaško pojedino. Kar težko se je bilo nato vrniti nazaj v megleno morje onkraj grebena. Damjan Debevec Veseli december v vrtcu Borovnica December, mesec pričakovanja, praznovanja in luči, smo v vrtcu Borovnica otvorili z okra-ševanjem igralnic, garderob in hodnikov. Nato nas je že konec prvega tedna z okusnim zajtrkom razveselil Miklavž, v skupini Palčki pa so mu dan prej celo pomagali speči piškote. Po Miklavževem zajtrku sta si skupini Palčki in Veseli vlak privoščili čajanko, medtem ko so v skupinah Žabice, Metuljčki in Mehurčki pekli piškote. Tudi v drugih skupinah so se v decembru sladkali: pekli so piškote, pripravljali tople kruhke, se gostili s čokoladnim fondijem in pili čaj iz porcelanastih skodelic, ki so jih prinesli od doma. Čarobne dopoldneve so nam pričarali čarodej Roman s svojimi čarovnijami in vrago-lijami, vrtčevski zborček Miš-Maš z zimskimi pesmicami ter vzgojiteljice, ki so za otroke od- igrale glasbeno pravljico Babica Zima, v enoti na Bregu pa igrico Snežak Snežko. Vsem skupinam so se skozi igro in pesem predstavili tudi otroci sami: skupina Miške z igrico Grad gradič, Palčki z zgodbico Otrok je otrok, Veseli vlak z Repo velikanko ter skupina Žogice z de-klamacijami in plesom. Zadnji predpraznični dnevi so minevali sproščeno in veselo: popoldanski bazar v šoli z novoletnim koncertom, novoletni ples za vse skupine ter novoletni kino za starejše otroke so pripomogli, da smo praznike pričakali dobro razpoloženi. Že počitniško vzdušje nam je 27. decembra popestril kratek obisk predsednika države Boruta Pahorja. Skupaj smo zapeli nekaj otroških pesmic ter drug drugemu zaželeli vesele praznike. Jasna Gabrovšek Anina zvezdica spet žari Tudi v decembru 2013 smo se odločili, da s skupnimi močmi poskušamo osrečiti oziroma vsaj omiliti stisko ljudi, ki pogosto nimajo osnovnih sredstev za življenje, kaj šele za nakup priboljškov. Zato smo v šoli in vrtcu od 25. pa vse do 29. novembra sodelovali v ak-cii Anina zvezdica. Z veseljem lahko povemo, da smo zelo ponosni na naše starše, otroke in sodelavce, ki so po svojih zmožnostih prispevali živila in priboljške za ljudi, ki potrebujejo tovrstno pomoč. Z akcijo, ki je potekala sočasno v vrtcu in šoli, smo zbrali za cel kombi živil in sredstev za pranje in osebno higieno ter jih odpeljali na zbirno mesto v Ljubljani. Vsem staršem, otrokom in sodelavcem se zahvaljujemo, da ste s svojo srčnostjo polepšali vsakdan marsikatere družine. ostanki školjk, na katere nas je že pred pohodom opozoril predsednik planinskega društva in geološki strokovnjak Bogomir Celarc, v samem vršnem delu pa so nato mladi udeleženci uživali v odkrivanju rdeče obarvanega kamenja ter številnih bolj in manj globokih jam, ki so jih za seboj pustili nekdanji iskalci boksita oziroma železove rude in tudi mivke. Postanke med hojo so si mladi planinci krajšali z odgovarjanjem na Kristinina vprašanja s področja poznavanja okolice Rjavega griča, v luči približevanja božičnih praznikov pa so se tudi posladkali s številnimi sladkimi dobrotami. Pot nazaj nas je vodila prek Brezovice pri Borovnici in nato do izhodišča na Dražici. Tu je že sledila informacija o naslednjem podvigu - tako kot lani se bomo odpravili na sankanje, vendar tokrat ne v Tamar, temveč najverjetneje na Ško^elo-ško. Lepo vabljeni! Aljoša Rehar »Mladi« borovniški košarkarji znova aktivni Tudi letos smo se nekdanji aktivni in rekreativni košarkarji zbrali pred novim letom in odigrali tradicionalno prijateljsko tekmo med ekipama Griča in Jeruhe. Večina igralcev se je med letom udeleževala raznih veteranskih turnirjev in srečanj doma in v tujini. Trije izmed njih pa smo se udeležili tudi 12. svetovnega prvenstva za veterane v Solunu (Grčija), in sicer v različnih starostnih kategorijah (Gabrovšek -M 45+, Jevšek - M 50+ in Modrijan -M 60+). V pogovoru o možnostih igranja košarke v mlajših kategorijah nas je Klemen, profesor športne vzgoje, obvestil, da bodo z letom 2014 znova začeli vadbo za pionirje na osnovni šoli. Zanimanje za ta nekdaj popularni šport v Borovnici se je po končanem Eurobasketu 2013 namreč precej povečalo. Vzornikov iz obdobja igranja dobre košarke pa tudi ne manjka. Med njimi so denimo Dane Sivka, Nada Vuleta, Angela Tortič, Franjo Modrijan, Gregor Mali in Drago Mekinda. Fotografija iz leta 1976: prvaki LOKZ 1976 - prvič v 2. SKL. Stojijo: Franjo Modrijan, Marjan Kovačič, Drago Mekinda, Milan Martinčič, Janez Trček, Pavle Bajec (trener). Cepijo: Marko Zalar, Aco Šuštar, Stane Žerjav, Ciril Kos, Mitja Nikolavčič. Rezultati GRIČ : JERUHA 62:50 (22:10; 16:16; 12:10; 12:14). Tekmo je sodil Karel Nikolavčič (Oho-nica). Grič: Gabrovšek 21 (14:9), Kr-žan 19 (1:1) 4 x 3, Guštin 8 (2:2) 2 x 3, Jevšek 6 (4:2), Molek 2, Hrkic 4 (2:2), Turšič Miro 2. Jeruha: Weixler P. 19 (5:5), Modrijan 9 (2:1), Stojanovič 6 (4:2), Vodeb 4 (2:0), Turšič Matej 6, Petelin 4 (2:0), Šuštar 2, Svete. Grič (prosti meti: 23:16 - 69,5 %, 6 x 3), Jeruha (prosti meti: 15:8 - 53,3 %). Tekma je bila odločena že v prvi četrtini, ko so gričarji z meti za tri točke prevzeli pobudo in nadigrali igralce Jeruhe. V nadaljevanju so jeruharji sicer nekoliko zmanjšali razliko, kaj več pa jim ni uspelo. Po končanem srečanju smo druženje nadaljevali pri Godcu in se spominjali uspehov, še posebej tistega iz leta 1976, ko se je članska ekipa Borovnice, zmagovalka kvalifikacij LOKZ Ljubljana, prvič uvrstila v 2. SKL (drugič pa še leta 1986), ter uspeha pionirske ekipe leta 1974, ki je dosegla drugo mesto med osnovnimi šolami v Slovenji. (FM) 27. januar 2014 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina fH Horjul NAŠ ČASOPIS 19 Občinske novice • Občinske novice < m •Javni razpis - Sofinanciranje prireditev na Občinskem trgu za leto 2014 V tej številki Našega časopisa objavljamo Javni razpis za sofinanciranje prireditev na Občinskem trgu za leto 2014. Dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na občinski spletni strani www. horjul.si in na sedežu občine. • Na Občinskem trgu v lanskem letu 14 prireditev V letu 2013 je Občina Horjul preko javnega razpisa o sofinanciranju prireditev na Občinskem trgu v Horjulu sofinancirala 14 različnih prireditev desetih organizatorjev v skupni vrednosti 2.370 €. Prireditve, največ jih je bilo izvedenih v poletnih mesecih, so tako popestrile dogajanje v občini na turističnem, kulturnem, športnem in družabnem področju. Tudi v letošnjem letu vabimo vse zainteresirane, da se prijavijo na javni razpis in sooblikujejo dogajanje na Občinskem trgu. • Sofinanciranje postavitve MKČN v letu 2013 Z 31. decembrom 2013 se je zaprl Javni razpis za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Horjul v letu 2013. Na razpis se je v lanskem letu prijavilo 23 vlagateljev, od tega je bilo 21 upravičenih vlog. Občina je izdala odločbe upravičencem v skupni vrednosti 36.779,19 €; večina teh investitorjev sredstev še ni prejela, saj se sredstva nakazujejo po končani investiciji. Občina je v letu 2013 izplačala tudi 5.106,46 € za sofinanciranje investicij v MKČN, ki so se nanašale na javni razpis iz leta 2012. Ponovno odprtje javnega razpisa za leto 2014, kjer bo sofinanciranje občine znašalo še vedno 50 %, je predvideno za pomlad 2014, o čemer boste obveščeni prek Našega časopisa in spletne strani občine. Občina Horjul • Občinske novice • Občinske novice • Vabilo V počastitev slovenskega kulturnega praznika Vas 7. 2. 2014 ob 18. uri vabimo v OŠ Horjul na odprtje slikarske razstave Krištofa Zupeta. V kulturnem programu bo sodeloval godalni kvartet: Vera Belič, Drago Arko, Tomaž Malej in Ivan Šoštarič in dramski igralec Milan Štefe. Nagovoril vas bo prim. dr. Matjaž Lunaček. Program bo povezoval Matko Zdešar. Razstava bo odprta še 8. in 9. 2. 2014 od 10. do 18. ure. Vljudno vabljeni! Predavanje: Planet zdravja Planet zdravja nadaljuje sklop predavanj na temo, kako si do zdravja pomagamo na naraven način - brez stranskih učinkov. Na predavanju, ki bo 10. 2. 2014 ob 18. uri, boste izvedeli: - kako v tem letnem času vzpostaviti dober pretok limfe in krvi v telesu, - kako odpraviti bolečine in otekline, ki se pojavijo brez razumljivega vzroka in nam kvarijo razpoloženje. Na predavanju, ki bo potekalo 10. 3. 2014 ob 18. uri, pa bomo poseben poudarek namenili reševanju težav s kandido, z zakisanostjo telesa, s prebavo, z vrtoglavico in glavobolom ter s ščitnico. Obravnavali bomo tudi vprašanje, katera živila preprečujejo proces samozdravljenja in katera pripomorejo, da se ta proces vzpostavi. Poseben poudarek bo tudi na temi, s čim in kako vplivamo na obrambni mehanizem v telesu. Na obeh predavanjih bomo tudi fizično prikazali, kako se izvede posamezna samopomoč. Potekali bosta v prostorih stare občine, predaval pa bo g. Stanislav Hajdinjak. Udeležba na predavanjih in svetovanje sta brezplačna. Vabljeni. KORK HORJUL Poročilo o spremljanju skladnosti pitne vode na sistemih za oskrbo s pitno vodo v Občini Horjul v letu 2013 Oskrba s pitno vodo je obvezna javna služba, ki jo v režijskem obratu s pomočjo vodovodnih odborov upravlja Občina Horjul. Glavni nalogi pri izvajanju dejavnosti oskrbe s pitno vodo sta upravljanje z vodovodnim omrežjem, objekti in napravami za oskrbo s pitno vodo ter zagotavljanje zadostne količine zdravstveno ustrezne pitne vode uporabnikom oziroma varnosti oskrbe z vodo v skladu z veljavnimi predpisi. V letu 2013 smo spremljali stanje kakovosti pitne vode na štirih ločenih sistemih za oskrbo s pitno vodo na območju Občine Horjul, to so: - Vodovodni sistem Horjul-Ljubgojna - Vodovodni sistem Vrzdenec-Žažar - Vodovodni sistem Zaklanec-Podolnica-Lesno Brdo - Vodovodni sistem Koreno-Samotorica Strokovna podlaga za izvajanje notranjega nadzora nad skladnostjo pitne vode je Pravilnik o pitni vode. Notranji nadzor je izvajal Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana. Na terenu je bilo odvzetih 33 vzorcev za mikrobiološke preizkuse in 5 vzorcev na fizikalno-kemijske. Pri 3 vodovodnih sistemih so se tekom leta pojavljali neskladni vzorci. V odvzeti vodi so bile prisotne bakterije Escherichia coli (E. coli), enterokoki, koliformne bakterije kot znak fekalnega onesnaženja in na enem vodnem viru Clostridium perfringens s sporami. Na vodovodu Zakla-nec-Podolnica-Lesno Brdo so bili vsi neskladni rezultati pridobljeni pri kontroli pitne vode, ki je še bodisi iz starih vodnih virov oziroma se v določenem deležu meša vodo iz vrtine, ki sicer izkazuje skladnost s pravilnikom. Pregled rezultatov skladnosti pitne vode po vodovodih (notranji nadzor 2013) je prikazan v tabeli. Priprava vode je stalno potekala na treh sistemih za oskrbo s pitno vodo: Vrzdenec, Koreno-Sa-motorica in Lesno Brdo (dezinfekcija z UV-žar-ki). Na vodovodu Horjul je bila priprava (klori-ranje - natrijev hipoklorit) vključena občasno. Ob ugotovitvah mikrobiološke neskladnosti pitne vode smo zaradi tveganja za zdravje ljudi predlagali oziroma razglasili začasni ukrep pre-kuhavanja pitne vode v prehrambne namene, izvedlo se je čiščenje objektov in dezinfekcija pitne vode. Primerjava mikrobioloških rezultatov laboratorijskega preizkušanja vzorcev pitne vode iz notranjega nadzora, za katerega je zadolžena občina kot upravljavec, z državnim monitoringom pitne vode, ki ga izvaja ministrstvo za zdravje, kaže, da ni bistvenih razlik med rezultati, ki izkazujejo kakovost pitne vode na pipah pri uporabnikih. Na spletni strani Občine Horjul je objavljeno celotno Letno poročilo o spremljanju skladnosti pitne vode. Občina Horjul VP*I VPd ŠHV-rdnfU ilUH MMUU nu-,1 ■ Up im ..... ntmlii^i ■biUta-njp ■HI1 lk rj^Hjnu Fb-nuJ 4 1 4 J J S ] i 1 ^ilu 7 J 1 1 ."JÜJ^K J 1 i r ■ -:l - ^ ■" h i i 1 1 ti 1 p >1 i 1 1 ) : 1 D hm I » J 1 J i t ■ELTAJ 3J S Jf t 1 1 t I Intervju z Jankom Jazbecem, županom Občine Horjul »Varčujem in delam racionalno od prvega dne županovanja« Župan Občine Horjul Janko Jazbec deluje v funkciji župana že drugi mandat, poleg tega pa ga vsi dobro poznajo kot gorečega podjetnika. Podjetniška miselnost ga spremlja tudi pri delovanju občine. Z njim smo se pogovorili o tem, kako krmari v obeh vlogah in, posledično, kakšni so rezultati. Gospodarsko stanje naše države in tudi globalno gospodarstvo vam je glede na to, da ste velik poslovnež, dobro znano. Kakšno pa je trenutno gospodarsko stanje v Občini Horjul? Karkoli se v naši državi trenutno dogaja, mislim, da prav dolgo ne bo šlo tako; to govorim izključno z gospodarskega vidika. Prvič: imamo vsaj za tretjino preveč predpisov, ki so povrhu vsega zelo zapleteni in zaradi tega po nepotrebnem potrebujemo toliko uradnikov, ki pa jih zalaga gospodarstvo. Drugič, to so previsoki prispevki, ki so za razmere nenormalni. Posledica tega je zaprt trg, saj se tuji vlagatelji na slovenski trg bojijo priti, tako zaradi birokratskih ovir in visokih obremenitev kot zaradi nestabilnosti, ki vlada pri nas. To dobro vem, ker imam prijatelje v tujini, ki so bili pripravljeni v Slovenji kupiti podjetje in ga postaviti na noge, pa so se premislili. Problem pa je tudi v naših strokovnjakih, ki odhajajo v tujino. Le nerazumljiv sistem dovoli odhajanje v tujino, čeprav so se ti ljudje v tej državi prej dolga leta šolali in izobraževali brezplačno. Do te države bi morali biti odgovorni in ji s svojim znanjem v razvoj vsaj malo vrniti. Sicer trenut- no bolj težko, ker tudi za te ni delovnih mest. Stanje naše občine pa je dobro. Smo občina z eno izmed najnižjih brezposelnosti v Sloveniji. Moje mnenje je sicer, da kdor hoče delati, službo ima, kdor pa ne, je delomrznež, in s tem sem pri nas opravil. Imamo tudi kar nekaj delovnih mest, podjetja v večini dobro stojijo, najhujšo krizo upam, da smo premagali, in mislim, da prihodnost je. Če se dotaknem še govoric glede zadolženosti naše občine, pa je dejstvo, da novinarji takrat podatka niso razumeli. Takrat smo imeli 1.050 evrov plusa na prebivalca, za njih je bilo to nemogoče. To pa smo dosegli, ker ves čas delamo premišljeno. Kar smo gradili, smo gradili raje bolj počasi, da je bilo kakovostno narejeno in seveda vse plačano. Vemo, da občina nima vzvodov, s katerimi bi neposredno vplivala na gospodarstvo, vendar pa je njena vloga pri tem lahko velika. Kar se posredovanja tiče, sem mislila na vprašanje prostora, komunalne infrastrukture, na podporo oziroma sofinanciranje razvoja malega podjetništva ipd. Kaj od tega nudi Občina Horjul? Podjetništvo in turizem sta po mojem mnenju osnova za preživetje. In ravno zaradi tega smo v lanskem letu znižali komunalni prispevek za izgradnjo prostorov, v katerih bi se opravljala gospodarska dejavnost, in to na najnižjo stopnjo, kar je po zakonu možno. Zame je vsako delovno mesto pomembno, saj to pomeni, da bodo ljudje ostajali doma. Iz tega razloga smo zmanjšali tudi komunalni prispevek za individualne stanovanjske gradnje, sicer za nekaj manj. Seveda pa smo mislili tudi na poslovne prostore in te predvideli v novem OPN-ju. Ena od pomembnejših zadev, ki se je po dolgoletnih mukah lani le zaključila, je bil sprejem občinskega prostorskega načrta za Občino Horjul. Ste upoštevali tudi želje podjetnikov in v kolikšni meri ste ugodili fizičnim prošnjam občanov? Pravzaprav lahko rečem, da Občina Horjul do lanskega leta sploh še ni imela lastnega OPN-ja, zadnji je bil sprejet pod občino Vič - Rudnik. Bi pa moral biti ta OPN narejen že veliko prej, saj bi bil pred leti tudi postopek za pridobitev veliko preprostejši. Mi smo postopek začeli v letu 2007 in takrat so že bili problemi; najprej 20 NAŠ ČASOPIS Občina Horjul 27. januar 2014 elektronski naslov: obcina@horjul.si so bile težave pri neurejeni meji z občinama Dobrova - Polhov Gradec in Vrhnika, potem so se ves čas spreminjali zakoni, problem smo imeli z zadrževalniki in s ^pridobitvijo soglasja Agencije RS za okolje. Če ne bi imel toliko poznanih, na katere sem se obrnil, OPN-ja še danes ne bi imeli; smo ena od redkih občin, ki ima danes sprejet OPN. Glede prošenj in pobud pa je dejstvo, da nanje ne moremo vplivati. Čeprav mnogi mislijo, da za tem stoji občina, to ni res, ministrstva dajejo soglasja. Občina je vse prejete prošnje poslala naprej in jaz sem se boril za vsakega posameznika, ampak obstajajo določene kvote, ki določajo najvišji odstotek zazidljivega zemljišča v občini, in tega se ne da preseči. Smo pa v novem OPN-ju dosegli tudi neka merila gradnje, ker želimo, da tu ostanejo domačini, ne da se le množično priseljujejo mestni ljudje. S temi so namreč pogosto težave, saj niso navajeni na vaško življenje in naše razmere, moti jih hrup, traktorji, vonjave in začnejo celo oni določati pravila, kar je nezaslišano. Torej v Občini Horjul ni več prostora za večstanovanjske hiše ali bloke oziroma so postavljene omejitve. Občina naj bi bila tudi rama, na katero naj bi se po potrebi naslonili socialno ogroženi. Vi ste na tem področju v občini naredili red, drži? Dejstvo je, da vsepovsod obstajajo ljudje, ki poznajo le svoje pravice, dolžnosti pa ne, in vse, kar delajo, je, da iščejo, kako in na kakšen način bi lahko izkoristili socialne transferje. Takih delomrznežev ne maram, kar sem že večkrat povedal. Tudi pri nas smo imeli primere, ko so ljudje delali na črno, se vozili z dobrimi avtomobili, potem pa hodili na občino, da bi jim iz žepov davkoplačevalcev plačevali zdravstveno in socialno varstvo. Tega nisem odobraval, zato sem imel opravka celo z varuhinjo človekovih pravic. Kljub temu mi je uspelo, da od takrat v Horjulu skoraj ni primera, ko bi nekdo neupravičeno prejemal kakršnokoli pomoč. Ljudje pa vedo, da kdor pomoč res potrebuje, jo bo pri nas vedno dobil. Tudi sam sem z osebnega računa že komu plačal hrano, malico ali kaj podobnega, za to ni problema, ne maram pa izkoriščanja. Za vami sta skoraj dva mandata v funkciji župana. Na katere projekte oziroma investicije, ki jih je občina izvedla, ste najbolj ponosni? Najbolj sem ponosen na sam center Horjula, ki je z obnovljenim Občinskim trgom in stavbo, v kateri je občina, res tak, kot mora biti. Namenjen je vsem - v prostorih stavbe se srečujejo društva, na Občinskem trgu pa se odvijajo občinske prireditve in drugi dogodki, ki jih pripravijo društva. Prav je, da je prostor živ in da se na njem dogaja. Urejena je tudi okolica: parkirišče, ki ima tudi urejen dovoz za avtobus, igrala, ki so namenjena otrokom. V bližini je dom za ostarele, ki se je v zadnjem mandatu še dogradil, zdaj pa je večinoma zapolnjen. Pomembna stvar so ceste, za katere so ljudje mislili, da ne bodo nikoli narejene, pa so. Skoraj vse občinske ceste so danes asfaltirane in urejene. Ogromno denarja se je vložilo v šolske objekte - šolo, vrtec in športne dvorane. Nekatere stvari so bile prej narejene slabo in na hitro, potem pa smo vložili ogromno denarja, da smo jih popravili. Šolo pa smo lani začeli intenzivno obnavljati: streho, sanitarije, kuhinjo, fasado, okna, izolacijo, luči, ogrevanje in še sem kaj pozabil. Dejansko je šola nova, ostali so le zidovi. Tu je treba omeniti tudi tri elektrarne, katerih lastnik je občina. Od teh elektrarn dobimo praktično okrog 4 % proračuna, kar nam pomeni dodaten vir. Njihova investicja se bo pokrila v slabih šestih letih, zato lahko rečem, da je to naša najboljša naložba. Potem je tu izgradnja optičnega omrežja. Praktično vsa občina bo povezana z optičnim kablom, ki je za danes in za prihodnost velikega pomena. Tako bomo tudi s tehnološkega vidika ena najbolj naprednih občin. Ogromen strošek je pomenil projekt kanalizacje v Podolnici, ki je zdaj zaključen. Podolnica je skoraj povsem nova, saj smo ji uredili ne le kanalizacjo, temveč tudi optiko, javno razsvetljavo, preplastili smo asfalt in napravili pločnik. Za druge vasi z razpršeno gradnjo pa občina za zdaj kar v 50 % sofinancira nakup malih čistilnih naprav, kar je spet največ v primerjavi z občinami, ki jih poznam. Tako upam, da nam bo uspelo do leta 2017 urediti kanalizacjo in ustreči predpisom, ki se jim je država zavezala, kar pa bo za mnoge občine težko izvedljivo. Ena od stvari, ki so vredne omembe, so tudi odkupi zemljišč za razne objekte ter razpar-celacije oziroma meritve, za katere da občina veliko denarja, pa s tem še nima česa pokazati. Dejstvo je, da so se včasih stvari delale na pamet, tudi pri nekaterih večjih investicijah še danes ni urejenih papirjev, ker ni urejenih zemljišč, in te zadeve zdaj aktivno urejamo, kar je pomembno tudi za naše zanamce. Če bi vprašali starše otrok, ki obiskujejo šolo ali vrtec v naši občini, bi kot enega od pomembnejših projektov našteli izgradnjo vrtca Marjetica ter sklop obnovitvenih del na horjulski osnovni šoli. Vemo, da je bilo nekaj težav - kako je s tem? Ja. Pri vrtcu so bile težave z nosilci sončnih elektrarn oziroma že v leseni konstrukciji, saj nihče ni predvideval, da bodo tako hude zime, kot je bila lanska. Težave se odpravljajo. Je pa dejstvo, da bo v primeru takšnih zim potrebno tekoče odmetavanje snega, razmišljamo tudi o grelnikih, ki bi omogočili taljenje snega. Pri vrtcu se rešuje tudi problem s pridobitvijo gradbenega dovoljenja, saj objekt še ni imel izrisanega požarnega načrta, in to za evakuacijo otrok iz zgornjih prostorov. Tega pred sprejetim OPN-jem ni bilo mogoče narediti, saj niso bili urejeni vsi dokumenti z lastniki zemljišč. Letos bomo to uredili. Omenili ste, da je bil projekt kanalizacje Podolnica izredno obsežen in zahteven, in še do danes se ni zaključil - uporabno dovoljenje še ni izdano. Kje se zatika? Problem je v finančni situaciji izvajalca G. P. Komgrad. Ta namreč ni plačal podizvajalcev, zato mu ti ne izdajo ustrezne dokumentacje in papirjev, kar je logično. Mi, kot občina, pa smo plačali vse. A ker tudi tako ne pridemo nikamor, sem ukrepal in se začel s temi podi-zvajalci dogovarjati, da bodo vendarle izdali papirje, pritisnil pa sem tudi na Holding in dosegel, da se bo sredi februarja opravil pregled, na podlagi katerega se potem izda uporabno dovoljenje. Če sva že govorila o nekaterih (vsaj delno) rešenih problematikah ... Prav gotovo obstaja še kakšen trn v peti, ki ga v vlogi župana želite odpraviti? Najpomembnejša stvar, ki jo bi rad rešil, je ureditev prosvetnega doma, saj je ta potreben celostne obnove, od fasade do oken. Objekt bi se že lahko začel obnavljati, če bi bila občina lastnik, saj so bila v tej povezavi že razpisana evropska sredstva. Prosvetni dom so delali ljudje, občani ali farani, kot pravi župnik, in prav bi bilo, da jim dom ostane, kar pomeni, da postane lastnik občina. Zdaj je lastnik tega objekta župnija, s katero ima občina sklenjeno pogodbo za najem. Z najemnino pa se financirajo nujna obnovitvena dela. Župnika sem že prosil za odkup doma, vendar nima posluha. Zato pozivam vse ljudi, da poskušajo pomagati in vplivati na župnika ter ga prepričati, da stavbo proda. Če se dom ne bo obnovil, bo začel propadati in tudi kultura v Horjulu lahko zamre, kar ne bi bilo prav, saj tu obstaja že določena tradicija in tudi društev je veliko. Upam, da nam to uspe, če pa nam ne bo uspelo, bo potrebna druga rešitev, in sicer gradnja novega kulturnega doma. Zavedam pa se, da lahko v tem primeru pride do propadanja obstoječega, česar si ne želim. Če se nam bo uspelo dogovoriti, lahko rečem, da bi v roku dveh let dom v celoti obnovili, tako da bi bil v ponos kraju in krajanom. Katere so še pomembnejše investicije, ki se jih bomo veselili naslednje leto? Projekt izgradnje nove čistilne naprave v Hor- julu in sortirnice je že v teku. Zemljišča smo odkupili, narejeni so skoraj že vsi idejni projekti. V letošnjem letu bomo za projekt pridobili še gradbeno dovoljenje, jeseni, če bo vse po sreči, se bodo delali nasipi, v naslednjem letu pa bi nova čistilna naprava že morala stati. Denar za to je zagotovljen. Pripravlja se tudi projekt obvoznice, ki bo razbremenila glavno cesto skozi Horjul in stranske ceste, ki danes vodjo od šole do vrtca. Obvoznica se bo gradila od vrtca čez travnik do šole, drugi del poti do Ljubgojne pa se bo uredil kot pešpot, ki bo namenjena otrokom, družinam in starejšim. Projekt naj bi bil zaključen že to jesen. S tem pa se bo razbremenil promet in pot bo varnejša tako za voznike kot za otroke. Tretja večja investicja je ureditev novih učilnic za nižje razrede osnovne šole. Stara telovadnica se bo povsem na novo preuredila v učilnice, vsi tisti kontejnerji, v katerih so danes najmlajši učenci, pa se bodo opustili in jih ne bodo več uporabljali. Denar je zagotovljen in gradbeno dovoljenje je tudi že pridobljeno, tako da računamo, da bi moralo biti vse zaključeno v letošnjem letu. V čem je po vašem mnenju še priložnost za razvoj Občine Horjul? Težko rečem. O podjetništvu sva že veliko govorila. Za kmetjstvo pa nisem strokovnjak. Mislim pa, da bi bile na delu poplavnega območja možnosti za plantaže - za pridelavo in samooskrbo. Mislim, da bi bila to dobra naložba in občina bi jo podprla. Druga stvar, ki bi jo v naši občini še naredil, je manjši hotel s kapacitetami za prenočitev okrog 60 ljudi, ki bi ponujal osnovne storitve. Dejstvo je, da smo blizu Ljubljane in bi lahko tu zadržali mnogo gostov, ki prihajajo v Ljubljano, in teh je vsako leto več. Povezati pa bi se morali s sosednjimi občinami in se stvari lotiti skupaj. Seveda pa bi za to morali v občini pripraviti strategijo in razne programe (ture po naših hribih, zgodovinskih znamenitostih, kolesarske ture ipd.). Vključili bi lahko domačine, ki bi turistom prodajali domače pridelke in izdelke, po katerih je vse več povpraševanja. Resnica je, da je Slovenja ena izmed najboljših destinaci na svetu, kar se tiče možnosti koriščenja turizma, saj imamo na 100 kilometrih praktično vse; imamo toliko naravnih lepot in takšne pogoje za življenje, da kdo drug lahko o tem le sanja. Vem, kako je po svetu, ko ti za visoko ceno ponudijo nič - v primerjavi s tem, kar imamo mi. Pa še slovenska hrana je ena od boljših na svetu, čeprav se v naši občini s tem ne moremo ravno pohvaliti. Morda pa bo tudi za to še čas. Poseben utrip dajejo kraju in lokalni skupnosti tudi društva. V Občini Horjul je kar nekaj društev zelo aktivnih. Odraz tega so tudi številne prireditve in dogodki v občini. Kako spodbujate delovanje društev? Dejstvo je, da moram biti enak do vseh društev, ki delujejo v naši občini, in teh je veliko. Vsak je za nekaj in prav je, da se vsak nekje najde. Delo društev podpiram, saj je prostovoljsko. Na ta način občina živi in tudi kar nekaj prihrani. Lep primer je obnova igrišča, pa tudi občinske prireditve, kjer sodelujejo društva. Pomembno je tudi to, da so v dejavnost vključeni mladi, da imajo delo in odgovornost in tako nimajo časa za neumnosti. S sodelovanjem mladi pridobijo tudi delovne navade, občutek pripadnosti kraju in tudi splošna razgledanost se jim širi. Občina svojo podporo izkazuje tudi z raznimi gestami, kot je bil na primer nakup defibrila-torjev za vsa gasilska društva. Ta strošek niti ni bil majhen, saj smo v slovenskem merilu občina z največjim številom gasilskih društev na prebivalca, društva pa so tudi zelo dobro opremljena. Sicer pa imajo društva na voljo brezplačne prostore v občinski stavbi in prosvetnem domu. Namenja se jim tudi nekaj denarja, in sicer občina prispeva določeno vsoto za vsak dogodek, ki ga društvo na podlagi razpisa prijavi in izvede. Spodbud je kar nekaj in prav je tako, saj so društva aktivna in skrbjo za življenje v občini. Nedavno sta v občinskem prostoru potekali javni obravnavi osnutkov državnega prostorskega načrta za daljnovod in plinovod. Odziv občanov sicer ni bil velik, kolikor pa mi je znano, se zbirajo krogi, ki nasprotujejo S-varianti izvedbe daljnovoda. Kakšno je mnenje občine v obeh primerih? Strokovnjaki, ki so oba projekta predstavili, so profesionalno povedali, kaj načrtujejo in kje, česar v preteklosti nismo bili vajeni. Včasih je bila stvar narejena, nihče ti ni ničesar povedal, kaj šele vprašal, še vzeli so ti. Odnos se mi je zdel korekten in z moje strani oziroma s strani občine ni nobenih pomislekov. Kako pa komentirate stranske oziroma negativne vplive na okolje in prebivalstvo, o katerih se govori in piše? Pri nas dejansko ni nobenih problemov, saj trasi za oba projekta potekata dovolj stran od naseli in dejansko ne ovirata nikogar. Nekje se stvar pač mora izpeljati. Kaj pa se bi zgodilo, če bi rekli, da bodo elektriko izklopili ... Kaj bi bilo pa potem? Po drugi strani se tu pritožujemo, kako je stvar škodljiva, ne zavedamo pa se na primer, koliko strupov pojemo vsak dan z uživanjem hrane, ki ima nešteto E-jev. Jaz bi bil vesel, če bi projekt potekal po mojem zemljišču, saj bi bil upravičen do višje odškodnine, kot je vredno samo zemljišče. Glede na to, da naj bi v tem času varčevala država, posamezni resorji in še kdo ... Kje lahko rečete, da varčuje vaša občina? Jaz varčujem in delam racionalno od prvega dneva županovanja. Vsi vedo, da denar od mene težko dobijo, če gre za projekte in delo potrebujejo, pa nikoli ni problema. Na srečo delam tako že od začetka, ko se je še dalo nekaj privarčevati, danes je namreč to vsak dan težje. Dejstvo je, da ko imaš, moraš delati racionalno. Ko nimaš, ne moreš. Tudi pri sredstvih, ki jih dobimo sofinancirana iz raznih razpisov, je treba denar vselej založiti, šele potem ga dobiš nazaj, in tega marsikatera občina ni zmožna. Pomembno je tudi to, da ljudje na naši občini, naj gre za župana, podžupana, svetnike ali zaposlene, nismo tam zaradi službe, temveč zato, ker delamo za kraj. To je bistvena stvar. Do naslednjih občinskih volitev je še dobrega pol leta. O ukinitvi manjših občin, med katerimi je bila navedena tudi horjulska, ni več govora, kako pa je z vašo odločitvijo - nam lahko razkrijete, ali boste znova kandidirali za župana? Težko rečem. Gotovo pa ne bom pustil občine v roke nekomu, ki bi si tega položaja želel zaradi službe ali lastnih koristi, v tem primeru bom kandidiral tudi sam. Če pa se bo pokazal nekdo, ki mu bom zaupal, ki bo imel že neko kariero in vpliv ter mu bo ta stvar le častna funkcija, kar pomeni, da bo delal za kraj, potem ne bo težav, se bomo hitro dogovorili. Nadja Prosen Verbič Foto: npv Občini Horjul mnenje Računskega sodišča s pridržkom Računsko sodišče, ki nadzira poslovanje proračunskih porabnikov, je pod drobnogled vzelo del poslovanja občine Horjul v letu 2011, in sicer oddajo občinskih poslovnih prostorov v najem, javna naročila ter zadolževanje. Našli so nekaj nepravilnosti, z izjemo teh pa je občina »v vseh pomembnih pogledih poslovala v skladu s predpisi in usmeritvami.« Kot so še zapisali, so že med revizijskim postopkom, kjer je bilo mogoče, odpravili nepravilnosti oziroma sprejeli ustrezne popravljalne ukrepe. Več o tem si preberite na mojaobcina.si/horjul oziroma v naslednji številki Našega časopisa. Andreja Lončar 27. januar 2014 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina Horjul NAŠ ČASOPIS 2i navdušili gledalce Žažar, 28. december in 11. januar - Na oder starega gasilskega doma so žažarski fantje in dekleta postavili igro Kekec pod samotnim breznom, ki je pri odrasli publiki obudila nostalgijo na otroška leta, otroci pa so igro prav tako spremljali z zanimanjem in si poiskali vsak svojega junaka. Zgodba za vse generacije je tudi v Žažar pripeljala veliko mladih in starih, ki so kar štirikrat napolnili dvorano. Ideja o igri je nastala spontano, in sicer na lanskem dopustu žažarskih fantov v Baški. Po besedah fantov tam ne manjka dobre volje in smeha, pa tudi kakšna norčija se kdaj zgodi, in tokrat se je nekdo od njih odločil ter se postavil v vlogo Bedanca in na "štrik" navezal nekaj fantov. Vloga mu je očitno prirasla k srcu, saj je svoje globoke izjave, češ da ne mara postajanja, lenuharjenja in strme-nja v zrak, predstavil še na nekaj gasilskih tekmovanjih in mlajih. Zaobljuba, ne le poročna, temveč tudi Bedančeva, pa je bila izrečena na ohceti Martine in Klemna Jazbar. V igri, ki so jo žažarski fantje in dekleta odigrali svatom v treh ločenih prizorih, je Jernej Vrhovec v vlogi Mišnjeka napovedal predstavo, ki naj bi se zgodila na silvestrovo; zbrane je povabil k obisku, sledila je še nekajkratna potrditev s strani Janeza Trčka v vlogi Bedanca, potem pa je sledil čas za razmislek o obljubi in - akcija. Ker so fantje možje besede, so se hitro lotili dela. V začetku oktobra so imeli sestanek, na katerem so se soglasno odločili, da stvar zastavijo resno in igro postavijo na oder do Silvestra, kot so tudi obljubili. Stekel je pogovor o dodelitvi vlog, o kateri je gonilna sila Janez Trček povedal, da niti ni bilo težko, ker nekateri od njih spominjajo na določene junake, pravzaprav "kot bi jim na čelu pisalo", se je pošalil. A preden so začeli igralske vaje, so morali konkretno urediti dvorano starega gasilskega doma, in dela ni bilo malo - za ves mesec. Zadnjo novembrsko soboto so tako praznovali odprtje, takoj naslednji teden pa so v dvorani že pripravili Miklavžev sprejem. Šele za tem so se začele vaje, sprva kar brez scene, tako, da je gladko stekel tekst. Pozneje pa še s sceno, za katero so porabili kar precej domišljije in idej, saj je bilo treba na izjemno majhnem odru nazorno predstaviti več prostorov. Znašli so se ter izkoristili še klet in predodrje, kar je bilo povsem naravno in še kontakt z gledalci je bil na trenutke tesnejši, kar je igro naredilo še bolj dinamično. Tudi rekviziti in kostumi so se tekom vaj nabirali in prinašali od vsepovsod. Skoraj profesionalno so poskrbeli tudi za svetlobne in zvočne učinke, ki so pripomogli k še boljšemu vživljanju gledalcev v dogajanje nad samotnim breznom. Vadenje od dvakrat do trikrat na teden je zadostovalo, da je vaja na božični dan odlično uspela. Zagona tako ni manjkalo, le še obiskovalce je bilo treba privabiti. A za reklamo so očitno poskrbeli več kot odlično, saj se je dvorana gasilskega doma ob premieri, 28. decembra, do zadnjega kotička napolnila že dvajset mi- nut pred začetkom. A tudi tisti bolj točni oziroma tokrat pozni obiskovalci niso prišli zastonj, počakati so morali le slabi dve uri, na ponovno uprizoritev predstave. Človek bi mislil, da se kaj takega pripeti le ob premieri, a najboljšim se očitno to dogodi večkrat, saj se je zadeva ponovila tudi ob naslednji predstavi, 11. januarja. Vendar se nihče ni pritoževal, saj je bilo tudi za čakajoče dobro poskrbljeno. Ob kuhanem vinu, čaju, prigrizku in klepetu je čas hitro minil. In izplačalo se je počakati, saj so se žažarski fantje in dekleta, z dvema izjemama iz sosednjih vasi, odlično izkazali. Petnajstčlanska igralska ekipa na odru (Kekec - Bernard Trček, Kosobrin - Rudi Šubic, Bedanec - Janez Trček, Mojca - Nives Zamejc, oče - Matej Sotošek, mama - Tina Leskovec, Mišnjek - Jernej Vrhovec, Tinka - Ema Trček, Rožle - Boštjan Končan, nočni čuvaj - Andrej Jazbar, godci - Simon Mole, Gregor Končan, Anže Sotošek in Danijel Sotošek, pripovedovalka - Ana Oblak) in v zaodrju (lučkar - Sebastjan Zamejc, glasba - Simon Mole) je poskrbela, da so se gledalci zabavali in vsaj za uro in pol popolnoma odklopili misel na svoj vsakdanjik. Odrasli so podoživljali otroške dni, otroci pa so si izbirali svojega junaka in pozorno spremljali dogajanje na planini, kjer sta drug nasproti drugega živela dva moža. Dobri mož, zeliščar, po imenu Kosobrin in na drugi strani hudobni lovec po imenu Bedanec, ki si je za deklo vzel prijazno Mojco ... Smeha in dobre volje, predvsem pa navdušenja je bilo veliko, tako na strani gledalcev kot na strani igralcev, ki so bili z igro in odzivom več kot zadovoljni. To jim daje motivacijo za naprej, za gostovanja, o katerih, kot pravijo, sicer še niso razmišljali. A prav bi bilo, da svojo energijo in prešerno voljo ponesejo še v druge, okoliške kraje. Več fotografij si lahko ogledate na www.mojaobcina.si/Horjul Nadja Prosen Verbič, foto: npv Igralska ekipa se želi ob tej priložnosti zahvaliti Društvu podeželske mladine Bobri z Vrhnike za posojeno kravo Liso in Vanji Šubic za odlično doma narejeno "srno", vsem žažar-skim fantom in dekletom in kar vsej vasi, ki je igro sooblikovala, najsibo na odru, v zaodrju ali v dvorani. Kot pravijo sami: "Fajn je blo in res je super delat z ekipo in vasjo, k se razume med sabo in vsak rad pomaga." Božično-novoletni čas je povsem primeren za raznovrstna srečanja, tudi gasilska. Starejši gasilci Gasilske zveze Horjul imajo navado, da se v tem času vsako leto srečajo, poklepetajo ter si voščijo. Tudi letos ni bilo nič drugače. Predsednik Komisije za veterane Janez Šušteršič je uvodoma vse zbrane gasilce in goste pozdravil ter se z minuto molka spomnil preminulih gasilcev. Zatem so zbrane nagovorili gosti. Predsednik GZ Horjul Lado Prebil je delo veteranske komisije pohvalil ter jim zaželel zdravja in uspešnega dela tudi v novem letu. Župan Janko Jazbec pa se je z dovoljenjem navzočih v pozdravnem govoru dotaknil nekaterih večjih projektov, ki jih je občina v preteklem letu izpeljala, ter navedel nekatere, ki jih načrtuje v prihajajočem letu, zaključil pa je z besedami: "Prav je, da se družimo, da smo solidarni in pomagamo drug drugemu, saj se le tako lahko uspešno dela." Sklicatelj Janez Šušteršič je nato spregovoril o delu v iztekajočem se letu ter z zadovoljstvom pohvalil sodelovanje veteranov na slovesnosti ob 130-letnici PGD Horjul in na tekmovanju starejših gasilcev na Lavrici, na kratko je predstavil še plan za prihodnje leto in besede sklenil z božično-novoletnim voščilom. Srečanje se je zaključilo s pogostitvijo, pred tem pa so si zbrani ogledali še fotografije z obeh omenjenih dogodkov ter posnetke z gasilske olimpijade iz leta 2009, kjer so članice PGD Žažar postale olimpijske prvakinje, in še dokaj svež posnetek z gasilske Blagoslov konj je podelil horjulski župnik Janez Smrekar. Blagoslov konj na Štefanovo Blagoslovljena sol in kruh za vsakega konja Vrzdenec, 26. december - Na štefanovo je na Vrzdencu v organizaciji Konjeniškega društva Zelena dolina tudi letos potekal blagoslov konj. Ob godu svetega Štefana, ki naj bi po legendi z znamenjem križa ukrotil divjega konja, s čimer je, kot je v knjigi Praznično leto Slovencev zapisal etnolog dr. Niko Kuret, v očeh ljudstva prevzel zavezništvo nad konji, poteka po mnogih krajih v Slovenji blagoslov konj in živine. Tradicija ima velik pomen tudi v Horjulski dolini. Dokaz tega je bila, kljub nadvse lenobnemu deževnemu vremenu, letošnja za mnoge kar presenetljivo lepa udeležba. Že lokalna cesta iz Horjula je s svojevrstnimi signali nakazovala pot do parkirišča pred Zeleno dolino na Vrzdencu, kjer je zbor in blagoslov potekal. Kljub kislemu vremenu se je zbralo več kot dvajset konj, nekaj konjskih vpreg, konjenikov ter mnogo obiskovalcev. V imenu Občine Horjul je zbrane najprej pozdravil podžupan Franci Pišek ter jim zaželel obilo zdravja in veselja v novem letu. Zatem je horjulski župnik Janez Smrekar, s pomočjo od zgoraj, kot je dejal, podelil blagoslov med konje in njihove lastnike ter "požegnal" tudi sol in kruh, ki so ju konji pozneje dobili za pod zob. Konjerejci pa so iz rok predsednika Konjeniškega društva Zelena dolina, Toneta Zdešarja, prejeli medaljo, kot spomin na konjeniško srečanje na štefanovo 2013. Sledila sta še okrepčilo za konjenike in obiskovalce ter ježa do domačega hleva, kjer je te človeku zelo priljubljene in prijazne živali čakalo varno zavetje. Nadja Prosen Verbič, foto: npv Božično-novoletno srečanje starejših gasilcev Žažar, 8. december - V dvorani gasilskega doma so se decembra v organizaciji Veteranske komisije GZ Horjul na letnem srečanju sestali starejši gasilci. olimpijade 2013, kjer so člani gostujočega društva postali olimpijski podprvaki. Posnetke je komentirala Mojca Jazbar, ki je z navdušenjem predstavila uspehe žažarskih gasilcev, pohvalo pa je dodala tudi predsednica PGD Žažar Katarina Vrhovec, ki je prišla pozdravit gasilce, ki so v Horjulski dolini orali ledino gasilstva. Nadja Prosen Verbič Foto: npv Predsednik Komisije za veterane Janez Šušteršič je poročal o delu starejših gasilcev. Zbrani Horjulci, ki so novo leto pričakali na Občinskem trgu. Skok v novo leto na Občinskem trgu Horjul, 31. december - Kar nekaj občanov Horjula je prihod novega leta pričakalo na Občinskem trgu. Zbrani so si segli v roke, si zaželeli vsega dobrega ter nazdravili z županovim vinom. Množična silvestrovanja na prostem so tudi letos potekala po več slovenskih mestih in krajih. Da je bila udeležba na več koncih boljša od preteklih, je prav gotovo pripomoglo vreme - visoke temperature, ki za ta letni čas sicer niso najprimernejše, a so za marsikoga znosnejše. V Horjulu je, kot že nekaj let zapored, silvestrovanje potekalo na Občinskem trgu, kjer se je zbralo lepo število občanov. Prijetno glasbo je tik pred polnočjo preglasilo glasno odštevanje, zatem pa so nebo razsvetlile pisane barve ognjemeta. Prvo voščilo je vsem zbranim izrekel župan Janko Jazbec, ki je bil letos pokrovitelj silvestrovanja. Zaželel jim je vsega dobrega, poseben poudarek pa je namenil korektnemu sodelovanju, saj bodo le tako lahko tudi v prihodnje uspešno delovali. Veseli in nasmejani so nato nazdravili novemu letu, si privoščili majhen prigrizek ter se rokovali, izmenjali objeme, poljube in dobra voščila z najpogostejšimi željami - po zdravju, ljubezni in sreči. Nadja Prosen Verbič, foto: npv 22 NAŠ ČASOPIS Občina Horjul 27. januar 2014 elektronski naslov: obcina@horjul.si Žive jaslice na Vrzdencu Božična zgodba v ZOO Parku Rožman Vrzdenec, 25., 26. ter 28., 29. december - ZOO Park Rožman nam je tudi letos s postavitvijo živih jaslic v povsem naravnem okolju približal skrivnost božične zgodbe. Kar težko si predstavljamo, kako je svetopisemskima likoma Jožefu in njegovi noseči ženi Mariji iz Nazareta bilo, če sta streho nad glavo iskala v takšnih vremenskih okoliščinah, kakršnim smo bili priče med letošnjimi božičnimi prazniki. A v ZOO Parku Rožman so našli pribežališče in varno zavetje ne le za Sveto družino, temveč tudi za druge svetopisemske igralce in živali, ki so obiskovalcem kljub neprijetnemu deževnemu vremenu s prikazom živih jaslic, postavljenih v okolje zasebnega živalskega vrta, približali skrivnost največjega dogodka v zgodovini človeštva. Na prostoru, kjer domuje in je vse leto na ogled več deset živalskih vrst, so predstavili nekaj svetopisemskih prizorov, v katerih je nastopalo okoli dvajset igralcev. Obiskovalci so lahko spoznali Sveto družino, Svete tri kralje, angele, ki so Pastirci so v zavetju luščili fižol in izdelovali okraske. ___ Sveta družina z živim osličkom z lepo pesmijo naznanjali Jezusovo rojstvo, številne pastirčke, ki so robkali koruzo, zbirali fižol in se greli ob ognju, vojaka oziroma stražarja, kovača ter moža, ki sta prikazovala potek žganjekuhe. Vsem igralcem, ki so s čudovitimi kostumi uprizarjali svetopisemsko božično zgodbo, so družbo delale živali, ki so bile letos dodatno osvetljene s posebnimi svetlobnimi učinki. Te so bile posebno zanimive za mlajše obiskovalce, ki so se radi zadržali pri kozličkih, konjih, lamah, kokoših, kenguruju, pavu, bolj od daleč pa so spremljali medveda, pujse, kozoroge in druge živali. A obiskovalcev se je po besedah Jožeta Rožmanca, ki se s svojo družino v lastnem živalskem vrtu že nekaj let trudi in pripravlja žive jaslice, v štirih dneh zvrstilo bolj malo, vremenu primerno. Kar je škoda, saj je dela, časa in stroškov, ki jih namenijo pripravi, kar nekaj. Najbolj žalostno pa je, da manjkajo navdušeni in veseli obrazi obiskovalcev, ki jim žive jaslice na Vrzdencu pomagajo globlje doživeti božične praznike. "Z zadovoljnimi obiskovalci se naš trud poplača," pravi Rožmanec in doda: "A nič ne de, volje za naslednje leto ni zmanjkalo. Računamo pa, da bo tokrat narava bolj prizanesljiva." Ob tej priložnosti se zahvaljuje vsem, ki so si letos vzeli čas in sodelovali, ter že vabi, da se jim naslednje leto znova pridružijo, v čim večjem številu seveda tudi obiskovalci. Nadja Prosen Verbič, foto: npv Ansambel Nebo Gostitelji večera: Mladi godci V veseli december z Mladimi godci Prvi konec tedna v decembru so Mladi godci organizirali drugi koncert - kot uvod v veseli december skupaj z glasbenimi gosti. Koncert je potekal v dvorani Prosvetnega doma v Horjulu. Pred nabito polno dvorano so Mladi godci predstavili vse glasbene novosti preteklega leta. Slišati je bilo mogoče odlične, tudi nagrajene valčke in polke, ki so jih godci izvrstno odigrali v živo. Posebej so presenetili s priredbami skladb Lojzeta Slaka in Nika Zajca. Občinstvo jih je nagradilo z bučnimi aplavzi. Seveda so fantje poskrbeli tudi za goste, ki so tokrat prišli iz Štajerske in Dolenjske. Iz Štajerske glasbeni prijatelji Ansambel Stil, iz Dolenjske Ansambel Nebo, iz domače Glasbene šole Marolt pa skupina Nimaš za burek. Po končanem uradnem delu, ki je trajal uro in pol, je vsak obiskovalec prejel okrepčilo ter nekaj sladkih dobrot. Za vse strastne oboževalce pa so fantje poskrbeli s čisto novimi plakati, in to kar z lastnoročnimi podpisi. Seveda pa prav kmalu sledi presenečenje v obliki nove CD-plošče, že četrte po vrsti. Ni kaj, fantje iz ansambla Mladi godci so zelo aktivni in prihajajoče poletje so jim že zapolnila igranja. Intervju - Martina Mole Mladoletnim beguncem pomaga pri vključevanju v družbo Martina Mole kot prostovoljka pomaga mladoletnim beguncem, ki pristanejo v Slovenji, pri vključevanju v slovensko družbo. Študij socialne pedagogike ji je omogočil, da se je znebila mnogih predsodkov, s katerimi je sicer prežeta naša družba. "Delo v ženskem zaporu ali psihiatrični bolnišnici, kjer smo delali v okviru študijskega projekta, spremeni pogled na svet," pravi. Mlada Horjulka je tudi v domačem kraju zelo aktivna, med drugim vodi osnovnošolski pevski zbor Iskrice. "V osmih letih je število deklet v zboru zraslo s 5 ali 6 na 20," ponosno pove. Njen poseben hobi pa je prostovoljno delo, v okviru katerega pomaga mladim beguncem, da se lažje privadijo na življenje v naših krajih. Pogovarjali sva se o tem, kako jim lahko kot prostovljka pomaga, ter na splošno, kako živijo. Prostovoljka si že nekaj časa. Kako si začela? Ob koncu tretjega letnika študija socialne pedagogike sta nam predstavnika centra za enake možnosti mladih Fridolin predstavila načrte za delo z mladoletnimi begunci. Tedaj še nista vedela, kako bo vse skupaj potekalo, tako da smo se skupaj podali na ta 'izlet v neznano'. Azilni dom sem od znotraj prvič videla pred dvema letoma. Takrat so bili begunci - večina jih prihaja iz Afganistana in Somalije - stari 16 ali 17 let, danes so že polnoletni. Kako so pristali tam? Večinoma gre za ljudi iz politično nestabilnih držav, ki se v iskanju boljšega življenja po navadi namenijo v severno- in zahodnoevropske države. A mnoge ujamejo na poti, zato v državi, kjer so ujeti, zaprosijo za status begunca ali posebno, subsidiarno zaščito (prejmejo jo posamezniki, za katere je vrnitev v izvorno državo tvegana, na primer zaradi vojnih razmer). Pomembno je razumeti, da je tem ljudem glavni cilj preživetje - v domači državi se jim zdi nevarno in iščejo zavetje. Profesorica na fakulteti nam je nekoč dejala, da življenje ni nekaj, kar nam pripada, temveč se moramo za to boriti. Pri njih se to lepo vidi. Verjetno večina pride iz afriških in azijskih držav ... Res je, v Slovenji je med mladoletniki največ takih iz Somalije ali Afganistana, med starejšimi je tudi veliko beguncev iz držav nekdanje Jugoslavije. V prihodnosti pa se bo verjetno povečalo število prebeglih iz Sirije; število teh že strmo raste v Grčiji in Italiji. Kako jim prostovoljci pomagate? Ti fantje pogosto pridejo sami, nekateri sploh ne poznajo svoje družine in sorod- nikov, saj so bili rojeni sredi vojnega kaosa. Pomagamo jim tako, da jih poskušamo razvedriti in jim pomagati, da za nekaj časa pozabijo na negotovost - naša država jih namreč v večini primerov pošlje nazaj v izvorno državo, kjer pa nimajo prav bleščeče prihodnosti. Kolikim beguncem pomagaš danes? Danes je pod mojim okriljem en fant iz Afganistana, kateremu sem na voljo kadarkoli. Sestaneva se enkrat na teden, večkrat se slišiva tudi po telefonu. Pomagam mu pri vključevanju v družbo, šoli. Slišim pa se tudi z nekaterimi drugimi. Pa vendar so ti fantje v tuji državi, med tujimi ljudi verjetno sprva nezaupljivi. Kako so sprejeli pomoč? Medtem ko so se fantje iz Somalije takoj razveselili družbe in pomoči, so njihovi sovrstniki iz Afganistana potrebovali približno pol leta, da so nas sprejeli. Sprva se niso držali dogovorjenih ur, niso kazali volje do sodelovanja z nami, kar pa se je po nekaj mesecih popolnoma spremenilo. Gotovo je bilo ovira neznanje jezika? Ja, ob prihodu nihče ni znal angleško ali pa so znali le kakšno besedo. Po pravici povedano, ne vem, kako smo se sploh razumeli. Danes begunci iz Afganistana govorijo odlično slovensko, dva že skoraj tekoče, medtem ko imajo fantje iz Somalije težave z izgovorjavo. Z njimi večinoma govorimo v angleščini. Kaj počnete skupaj? Spomnim se, da smo šli ob prvem obisku skupaj na Ljubljanski grad, kjer so se fantje zapletli v manjši incident, tako da je bila izkušnja kar dramatična. Po tem sem se nekaj časa spraševala, zakaj sem se v to podala. Na začetku smo sicer večkrat kuhali tradicionalno hrano, se pogovarjali o običajih. Skupaj smo šli v hribe, plavat, na biljard, v fitnes, enkrat tudi na tek na smučeh. In kako so se odrezali fantje iz Somalije, kjer sneg verjetno ni ravno pogost pojav? Res je, bili so navdušeni, da so lahko preizkusili nekaj novega. Si morda koga povabila tudi v Horjul? Ja, z enim od njih sva šla v živalski vrt na Vrzdencu. Ko sem ga vprašala, kje mu je bolj všeč, v Horjulu ali Ljubljani, je dejal, da si veliko bolj predstavlja življenje v Horjulu, saj je bolj podoben domačemu Afganistanu. Zdaj imaš že kar nekaj izkušenj z delom z begunci. Kaj si se iz tega naučila? Predvsem to, da imamo Slovenci, čeprav je država v krizi in imamo probleme, možnost živeti. Azilantom pa je preživetje in občutek varnosti edina želja. Naša družba jih pogosto napačno označi. Slovenci pogosto mislimo, da so to sami kriminalci, a temu še zdaleč ni tako. Poznam mladoletnika, ki je v Sloveniji naredil osnovno šolo, zdaj je v srednji šoli, hkrati je državni podprvak v gorskem teku. Neka gospa je tudi pripravljena skrbeti zanj in ga financirati, a obstaja velika možnost, da se bo - iz birokratskih razlogov - moral vrniti. V zadnjih desetih letih je v Slovenijo prišlo 481 mladoletnih beguncev, od katerih je status begunca oziroma subsidiarno zaščito prejelo le 28 posameznikov. Dejstvo je, da Slovenija ne more vzeti vseh, a bi si vsaj nekateri zaslužili priložnost. To delo te je popolnoma prevzelo. Je to nekaj, kar si želiš delati tudi v prihodnosti? Vsekakor, pa vendar si od vseh populacij najbolj predstavljam delo s starostniki, ker me navdušujejo. Starejši ljudje imajo polno zanimivih zgodb, polno energije. Pozabljamo, da prav oni v sebi nosijo največ znanja. Mislim, da jih premalo vključujemo v družbo, mi bi se lahko od njih veliko naučili. Ko sem opravljala prakso v Ljubljani, sem videla, kako se z njimi ukvarjajo, jim organizirajo različne dejavnosti. To bi bilo dobro pripeljati tudi na podeželje. Andreja Lončar 27. januar 2014 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina fH Horjul NAŠ ČASOPIS 23 Koncertna in druga dogajanja v ŠP Horjul Športni park Horjul je občanom Horjula ter vsem ljubiteljem dobre mu-zike in raznih drugih dogajanj odprl vrata svoje manjše, večnamenske dvorane; prvič v soboto, 11. januarja, ko je igral duo Walker & Sudar. S svojim fantastičnim nastopom, v preigravanju violine in kitare, podkrepljenem s tradicionalnim prepevanjem škotsko-ir-skih pesmi, sta fanta iz severne Anglije in sosednje Hrvaške številno publiko navdušila, tako da ne dvomimo, da se bo z veseljem vračala na tovrstna druženja. Patrick Walker in Hrvo-je Sudar sta s svojim krajšim nastopom razvedrila tudi starejše v Domu starejših občanov Horjul. Predpremierno pa nam je v prostorih puba 14. decembra godel trio NOREIA. Fantje so prav tako navdušeni nad keltsko-irsko-škotskimi melodijami in so nam kljub maloštevilnemu občinstvu pripravili skoraj dvourni koncert, ki je navzoče prepričal o tem, da imamo v Slovenji mnogo dobrih zasedb, ki s s svojim entuziazmom počasi, a vztrajno polnijo klubske odre. Brencl Banda, štiričlanska etno-avtorska zasedba, nas je obis- kala v soboto, 24. januarja, in s svojimi pestrimi melodijami in besedili ustvarila res domačno vzdušje med vsemi obiskovalci. Kontrabas, harmonika, kitara in violina je bila kombinacija inštrumentov, ki nas je popolnoma navdušila. Osmega februarja, na Prešernov dan, pride v goste skupina SOUL & JAZZ IN JAZ, štiričlanska zasedba odličnih glasbenikov z izjemno vokalistko Anjo Hrastovšek. Skupina se je svojevrstno lotila soul in pop uspešnic, jazz standardov, disco legend in slovenskih zimzelenih uspešnic. Vsi koncertni dogodki v ŠPH temeljijo na prostovoljnem delovanju in prostovoljnih prispevkih, ki so namenjeni zgolj nastopajočim. Tako so koncerti dostopni vsem, željnim dobre muzike in prijetnega druženja. V prihodnje pripravljamo večere stand up komedije, razna predavanja in delavnice. O naših dogajanjih vas bomo sproti obveščali tudi na spletnih straneh občin Horjul in Vrhnika ter na FB-strani Športnega parka Horjul. Ker gre za klubska dogajanja, so prihodi obiskovalcev poljubni, načeloma pa od 19.00 ali 19.30 dalje. Nastopi se začnejo približno pol ure po napovedanem prihodu obiskovalcev. Pri nas nikoli ne zamujate. Naj bo vaše leto radostno in pestrejše tudi z dogajanji v ŠP Horjul. Vabljene vse generacije! Za ŠPH, Marta Vrhovec Božično-novoletni koncert v cerkvi sv. Urha V nedeljo, 29. decembra 2013, ob 18. uri se je v cerkvi sv. Urha že dvanajsto leto zapored odvijal božično-novoletni koncert. Organizacija dogodka je že tretjič potekala pod okriljem Razvojnega društva Urh, Podolnica. Ob koncu leta zima ni kazala svojega belega obraza, namenila nam je le hlad in dežne kaplje, a vendar to ni zmotilo obiskovalcev koncerta, saj so se ga udeležili v še večjem številu kot preteklo leto. Polno cerkev je ob 18. uri nagovorila Kim Košir in za začetek na oder povabila dekliški pevski zbor Plamen, ki deluje že štirinajst let, letos pod vodstvom Neje Zdešar. Prvemu nastopu je sledil otroški zbor Iskrice, ki ga zadnjih nekaj let vodi Martina Mole, na kitari pa jih spremlja Man-ca Keršmanec. Za instrumentalni uvod sta poskrbeli Vlasta Čadež in Maša Prebil, učenki glasbene šole Horjul. Vlasta obiskuje 2. razred violine pod mentorstvom Tine Sekula, Maša pa 3. razred klavirja pod mentorstvom Ilonke Pucihar. Sledil je nastop ženske vokalne skupine Ritem srca, ki smo ji lahko na božičnem koncertu prisluhnili že drugo leto zapored. Pod vodstvom zborovodkinje Martine Kavčnik in ob spremljavi kitarista Primoža Križaja so pevke zapele pesmi Krila, Zvezdna noč in Ritem srca. Učenki Ilonke Pucihar, Neža Končan in Polona Krušič, sta štiriročno zaigrali na klavir. Naslednjo glasbeno točko je pripravila Urška Rožmanc, učenka glasbene šole Logatec, kjer že 6. leto igra citre pod vodstvom Kornelije Lovko. Zapeljala nas je s skladbama Cvetje v jeseni in Rajske strune. Z veseljem smo zopet prisluhnili klavirski harmoni- ki Janeza Dolenca, člana Avsenikove šole iz Begunj. Zaigral nam je Adios nonino Astorja Piazzolle, Madžarsko rapsodijo in Cvrt mahr. Sledil je nastop violinistke Klare Jerovšek, de-vetošolke OŠ Ivana Cankarja na Vrhniki in učenke glasbene šole Ljubljana Vič - Rudnik. Že osmo leto prebira strune violine pri profesorju Dordetu Beraku, zadnje leto pa igra tudi klavir pri profesorici Irini Milivojevič. Sodeluje v komornih sestavih in je članica simfoničnega orkestra na matični glasbeni šoli. Gostuje tudi pri simfoničnih oz. godalnih orkestrih v Ribnici in na Ravnah na Koroškem. Je prejemnica številnih nagrad z domačih (republiških) in mednarodnih tekmovanj. Zaigrala nam je skladbo Salut d'amour, opus 12, Edwarda El-garja. Za prijeten zaključek koncerta je poskrbel Mešani pevski zbor Prosvetnega društva Horjul pod vodstvom Tatjane Štrbenk s pesmimi Božična uspavanka, Poglejte, čudo se godi in Sveta noč. Pri slednji so se zboru pridružili vsi nastopajoči in s svojimi glasovi preplavili cerkev ter k petju pritegnili še poslušalce. Večer smo zaključili ob dobrotah, ki so jih pripravile gospe iz Podolnice, in strnili vtise s prireditve ter se dobre volje odpravili proti domu. Razvojno društvo Urh, Podolnica se vsem donatorjem zahvaljuje za pomoč pri organizaciji in upa, da se bodo poslušalci radi vrnili na koncert ob izteku leta, ki se je komaj dobro začelo. Zasebni Glasbeni center Marolt ODPIRAMO NOV ODDELEK ZA DIATONIČNO HARMONIKO V PODOLNICI PRI HORJULU BREZPLAČNA IZPOSOJA INŠTRUMENTA ZA PRVI MESEC UČENJA VABLJENI K VPISU! INFORMACIJE IN PRIJAVE: bogdanharmonika@gmail.com WWW.FACEBOOK.COM/ZGC-MAROLT TEL.: 041 291 895 Diatonična harmonika za staro in mlado V zadnjih desetih letih je diatonična harmonika dobesedno ob-norela Slovenijo. V času Avsenika in Slaka je veljala za podeželski inštrument. Mladim pa je tovrstna glasba zopet prirasla k srcu s skupino Gamsi, pozneje z Atomik Harmonik, danes pa jo je ob kopici dobrih slovenskih ansamblov mogoče slišati na vsakem koraku. Tudi zavedanje o pomenu te glasbe se je močno okrepilo in tako je našla pot v srca številnih Slovencev. Da se tovrstna glasba razvija še naprej, so zaslužne tudi številne glasbene šole, ki delujejo širom po Slovenji. Ena od teh je Glasbena šola Marolt, ki deluje na območju osrednje Slovenje že več kot 10 let. Mlad kolektiv glasbenikov skrbi, da učenci prejmejo kakovostno znanje. Vzgojili so tudi že dva domača ansambla; zelo znan je Ansambel Mladi godci, kakšno leto pa je na sceni tudi Ansambel Ponos. Da pa leta niso ovira za igranje inštrumenta, dokazuje tudi spodnja fotografija, na kateri sta namlajši in najstarejši harmonikar Glasbene šole Marolt. Prvi je star komaj 6 let, prihaja iz Ljubljane in mu je ime Erik Žontar, drugi pa tudi, zanimivo, prihaja iz Ljubljane in je za svoja leta pravi "kerlc" - 81-letni Ernest Klenovšek. Ernest je v tem letu tudi posnel lastno CD-ploščo. XV. Pohod po poteh Cankarjeve matere Tudi dež ni ovira za - sobe, posvečene Cankarjevi materi, zbirke harmonik in črne kuhinje. Sledil je nagovor podžupana Francija Piška, ki je v domačem kraju pozdravil zbrane, ter ogled jaslic in notranjosti cerkve sv. Kancijana, ki jo krasi dragocena freska svetega pohodnike Horjul, 26. december - XV. Pohod po poteh Cankarjeve matere je zaznamovalo deževno vreme, a to ni bilo ovira za več kot petdeset pohodnikov, ki so dan samostojnosti in enotnosti počastili na ta način. Kozolec toplar, ki stoji pod Železnikovo domačijo na Vrzdencu, je bil tistega deževnega četrtka nadvse primeren kraj za zbiranje udeležencev XV. pohoda. Kava, čaj in sladek prigrizek so se medtem, ko so se pohodniki prjavljali, prav prilegli. Ta čas so nekateri izkoristili še za ogled Železnikove domačije Pohodniki, ki so se podali po poti Cankarjeve matere. Krištofa, zavetnika pohodnikov. V cerkvi je zbrane pozdravil Evgen Simonišek in jim predstavil obnovitvena dela, ki so se opravila ob lanskem praznovanju 280-letnice podružnične cerkve. Po skupinskem fotografiranju so pohodniki odprli dežnike in vzeli pot pod noge. Utrjena pot jih je z Vrzden-ca vodila čez grič proti Žažarju, kjer so imeli pri Činžarjevih prvi postanek. Tam so našli zavetje v stari kmečki hiši s črno kuhinjo, kjer sta jih čakala topel čaj in kuhano vino, z domačo ocvirkovko in drugimi prigrizki pa jih je pogostila gospodinja Mojca. Med okrepčilom so prisluhnili nekaterim vižam hišnega ansambla Prosen, nato pa so jo mahnili naprej. Pri križu na Gradišču nad Žažarjem so planinci Planinskega društva Horjul štafetno palico predali vrhniškim organizatorjem pohoda. Zastava na čelu skupine pohodnikov je nato krenila prek Velike Ligojne do Cankarjeve spominske hiše na Vrhniki, kjer se je XV. Pohod po poteh Cankarjeve matere uspešno zaključil. Nadja Prosen Verbič Foto: npv 24 NAŠ ČASOPIS Občina W Horjul 27. januar 2014 elektronski naslov: obcina@horjul.si Skladno s Proračunom Občine Horjul za leto 2014 (Uradni list RS, št. 110/13), Zakonom o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-ZLS-UPB2, 76/08-ZLS-O, 79/09-ZLS-P, 51/10-ZLS-R, 84/10, 40/12-ZUJF), Statutom Občine Horjul (Uradni list RS, št. 63/10, 105/10, 100/11, 80/13) ter na podlagi Pravilnika o sofinanciranju prireditev na občinskem trgu (Uradni list RS, št. 28/12), Občina Horjul objavlja JAVNI RAZPIS O SOFINANCIRANJU PRIREDITEV NA OBČINSKEM TRGU V LETU 2014 • PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet razpisa je sofinanciranje javnih prireditev, ki se v letu 2014 odvijajo na Občinskem trgu v Horjulu. Namen razpisa je sofinancirati prireditve in dogodke, ki se bodo odvijali na Občinskem trgu ter s tem pospešiti druženje občanov na trgu. • POGOJI Upravičenci do sredstev so društva, zavodi ter drugi izvajalci, ki delujejo na področju kulture, športa, izobraževanja, kmetijstva, humanitarne dejavnosti, turizma in podobnih dejavnosti, ki zadovoljujejo interese občanov s sedežem v in izven Občine Horjul. Opravičljivi stroški na tem razpisu so stroški priprave, izvedbe in promocije prireditve ter zavarovanje le-te, ter drugi stroški, ki so neposredno dokazljivo vezani na izvedbo prireditve, ki se v letu 2014, od 01.01.2014 dalje, odvijajo na Občinskem trgu v Horjulu. Pravico do sofinanciranja imajo tisti, ki izpolnjujejo sledeče p°g°je: • dogodek se odv^a na Občinskem trgu v Horjulu, • organizatorji imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizac^ske pogoje za realizac^o načrtovane prireditve, • posamezna prireditev je lahko iz proračuna financirana le enkrat letno, prireditev, ki je iz občinskega proračuna že pridobila sredstva na kakšen drug način ni opravičena do sredstev na tem razpisu. Prednost pri sofinanciranju bodo imele prireditve z vsebinami: • organiziranje in izvedba promoc^skih in turističnih prireditev z namenom povečanje prepoznavnosti občine ter pospeševanja turizma občine, • prireditve na področju ohranjanja kulturne in naravne dediščine, • izobraževanje občanov v obliki organiziranja raznih delavnic, predavanj, predstavitev, razstav, kot so oblikovanje izdelkov domače obrti, potopisna predavanja na prostem, predstavitve turističnih krajev in območ^, sodelovanje in izmenjava izkušenj z drugimi društvi, ustvarjalne delavnice, • organiziranje tržnih dni ter pomladanskega in jesenskega sejma. Izvajalci prireditev lahko pr^av^o na ta razpis največ petnajst različnih prireditev na leto. Prejete vloge ovrednoti občinska uprava Občine Horjul, katera tudi potrdi izbor programov in izvajalcev. Občina Horjul si pridružuje pravico, da določene prireditve ne bo sofinancirala. • MERILA Višina sofinanciranja posameznega programa je odvisna od skupnega seštevka na podlagi spodnjih meril: A. - Vlagatelju, ki prihaja iz Občine Horjul in hkrati vključuje več kot 90 % nastopajočih iz območja Občine Horjul (dosežena morata biti oba pogoja), se za pripravo, izvedbo in promoc^o prireditve dodeli 120 €. - Vlagatelju, ki ne prihaja iz Občine Horjul oz. na prireditvi več kot 90 % nastopajočih ne prihaja iz Občine Horjul, se za pripravo, izvedbo in promoc^o prireditve dodeli 50 €. B. - Za prireditve v trajanju do 1 ure se dodeli 30 €, - Za prireditve v trajanju med 1 in 3 urami se dodeli 50 €, - Za prireditve v trajanju nad 3 ure se dodeli 60 €. Zneska dodeljena na postavki A in B se med seboj seštejeta. Največji možni znesek sofinanciranja na prireditev po tem razpisu znaša 180 €/prireditev. • NAČIN POŠILJANJA IN VSEBINA VLOG Izpolnjeno vlogo vlagatelji pošljejo priporočeno po pošti, ali oddajo neposredno na sedežu občine, na naslov: Občina Horjul, Občinski trg 1, 1354 Horjul, opremljena s pripisom »Javni razpis - PRIREDITEV NA TRGU«. Na hrbtni strani mora biti označen naslov pošiljatelja vloge. Za vsako prireditev mora vlagatelj izpolniti svojo vlogo, katere lahko pošlje tudi v skupni kuverti. Vloge se odpirajo po vrstnem redu prejetja. Odpiranje vlog ni javno. Popolne vloge se razvrst^o po datumu in uri prejetja. Vlagatelje nepopolnih vlog se pozove, da v roku 8 dni vlogo dopoln^o. Pravočasno dopolnjene vloge se uvrst^o na seznam glede na čas prejema dopolnitve. Pr^ave prispele po zaprtju razpisa in prepozno prispele dopolnitve ne bodo obravnavane. V primeru, da je v seznam popolnih vlog uvrščeno več vlog kot je na voljo sredstev se sredstva razdel^o vlogam glede na datum in uro prejema in razpoložljiva sredstva. Vloga se šteje za popolno, če je izpolnjena na obrazcih razpisne dokumentac^e, je razumljiva in ima priložene vse potrebne priloge. Prispele vloge bo pregledala in strokovno ocenila občinska uprava Občine Horjul. Predlagatelji morajo oddati pr^avo izključno na predpisani vlogi, prhava mora vsebovati vse zahtevane priloge, ki so v razpisnem obrazcu. Pr^av, ki ne bodo oddane na predpisanem obrazcu, komis^a ne bo upoštevala. Predlagatelji bodo pisno obveščeni o izidu razpisa. Sredstva bodo nakazana na podlagi predloženih zahtevkov za izplačilo ter poročil o izvedbi prireditve. •VIŠINA SREDSTEV Sredstva bremen^o proračunsko postavko 0411 Občinske prireditve in promote, v proračunu občine Horjul za leto 2014. Okvirna višina razpisanih sredstev je 5.000 €. • OBDOBJE PORABE SREDSTEV TER ROK ZA PREDLOŽITEV VLOG Dodeljena sredstva na podlagi tega razpisa morajo biti porabljena v letu 2014. Sredstva so namenska in morajo biti porabljena za prireditev za katero so bila dodeljena. Zadnji dan za predložitev zahtevka za izplačilo je 24.12.2014. Razpis je odprt do porabe sredstev oziroma najdlje do 31.12.2014. Datum in uro zaprtja razpisa bosta objavljena na spletni strani Občine. • RAZPISNA DOKUMENTACIJA Razpisna dokumentac^a je objavljena na občinski spletni strani: http://www.horjul.si. Zainteresirani pa jo lahko dvignejo tudi na sedežu Občine Horjul, Občinski trg 1, 1354 Horjul, v času uradnih ur in sicer v ponedeljek, sredo in petek od 8 do 12 ure, ter v sredo od 14 do 16.30 ure. Dodatne informac^e se lahko pridobi po elektronski pošti na naslov urska.marolt@horjul.si ali obcina@horjul.si oz. po telefonu 01/ 75 91 123, kontaktna oseba je Urška Marolt. Št.: 41010-0001/2014-2 Horjul, 17. 01. 2014 Občina Horjul Župan Janko Jazbec Poklicna tržnica na Osnovni šoli Horjul Horjul, 18. november - Osnovna šola Horjul je bila tistega ponedeljka polna mladostne vedo-željnosti in razigranosti, v njej se je namreč od-viiala Poklicna tržnica, na kateri je sodelovalo kar trideset srednjih šol in štiri osnovne šole (OŠ Brezovica, OŠ Dobrova, OŠ Horjul in OŠ Polhov Gradec). Zavedanje, da je odločitev o izbiri srednje šole zelo pomembna za vsakega osnovnošolca, saj ne vpliva le na nadaljnja leta šolanja, ampak pogosto kroji življenje posameznika kar večino njegove delovne dobe, je tisto, kar je po besedah ravnatelja Primoža Garafola v vodstvu Osnovne šole Horjul spodbudilo razmišljanje, iz katerega je vzklila ideja o nekoliko drugačni izvedbi informativnega dne za horjulske osnovnošolce. Na osnovno šolo so povabili predstavnike različnih srednjih šol, ki so devetošolcem neposredno predstavili njihove programe, način dela, šolske in obšolske dejavnosti ter druge zanimivosti in posebnosti. Ideja, ki so jo prvič izvedli v lanskem letu, je presegla pričakovanja. Sledila je le še odločitev o vsakoletni izvedbi Poklicne tržnice. Ravnatelj Primož Garafol idejo opisuje tako: "Lani se je porodila zamisel, da bi na OŠ Horjul povabili različne srednje šole, ki bi se predsta- Informativni dan na OŠ Horjul je bil izjemno dobro sprejet in bo postal tradicionalen. Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna se je predstavila z opremo, ki jo učenci potrebujejo pri praktičnem delu. vile devetošolcem. Ker je bil odziv učencev in staršev pozitiven, smo se odločili, da s takšnim načinom nadaljujemo. Tako smo v ponedeljek, 18. 11. 2013, na Osnovni šoli Horjul znova pri- pravili predstavitev srednjih šol. Med seboj smo se letos povezale sosednje šole (Polhov Gradec, Dobrova, Brezovica in Horjul) ter skupaj pripravile Poklicno tržnico." Povabilu za predstavitev na Poklicni tržnici se je odzvalo trideset srednjih šol z vsemi svojimi programi. Med predstavniki šol, poleg profesorjev so jih predstavljali tudi dijaki, ter med bodočimi srednješolci in njihovimi starši je potekala izmenjava podatkov, informa-ci, vtisov. Med vrvežem, ki je nastal med stojnicami, so si obiskovalci lahko ogledali praktične predstavitve, okusili ali preizkusili izdelke, dobili dodatne informac^e v publikac^ah ali prejeli odgovore na vprašanja. Tako profesorji kot d^a-ki srednjih šol so devetošolcem prisluhnili in jim posredovali vse informac^e, ki so jih želeli. Da je pristop k projektu res pravi in blizu tako staršem in učencem kot učiteljem, profesorjem in diiakom, se je pokazalo z letošnjo odlično udeležbo. Zadovoljstvo je bilo čutiti na vseh straneh, tudi na strani ravnatelja, ki je ob tem dejal: "Srednjih šol je bilo veliko, še posebej pa me veseli, da so te predstavitve dosegle svoj namen in svoje bodoče d^ake; obisk učencev in njihovih staršev je bil namreč zelo številčen, kar je potrdilo ustreznost in zaželenost tovrstnega načina. Dogodek je bil zelo živahen in želim, da bi se takšna predstavitev nadaljevala tudi v prihodnjem šolskem letu. Prepričan sem, da tovrsten prikaz programov učinkovito dosega posameznike in jim srednješolske programe tudi bolje predstavi. Zagotovo so učenci in njihovi starši dobili veliko koristnih informaci in bo izbira nadaljnje poti za marsikoga lažja." Nadja Prosen Verbič, foto: npv Mesec december v našem vrtcu Pogled proti gozdu nas že spominja na bližajočo se pomlad. Veselimo se je že, sprašujemo pa se, kje se zadržuje zima s snegom in svojimi čudovitimi čari. Se kolo časa vrti v napačno smer oziroma se vrti prehitro? Pa vendar nam je bilo v decembrskih dneh podarjenih kar nekaj čudovitih dni s soncem, ivjem in slano. Zadnji mesec v letu so zimske dejavnosti nadomestile ustvarjalne delavnice, v katerih so otroci skupaj s starši izdelovali voščilnice, okraske za smrečico in druge uporabne izdelke. Tako kot vsako leto se je delavnic udeležila večina staršev. Otroci so ob skupnem ustvarjanju uživali ter spoznavali pomen sodelovanja in dobrega počutja ob druženju z odraslimi v vrtcu. Tudi brez gledaliških predstav v tem času ne gre. Obiskalo nas je gledališče Fru-Fru s predstavo Krtek Zlatko. Na lep jesenski dan je krtek Zlatko pokukal iz krtine, pa mu je na glavo priletela potička nepriietnega vonja. Na vsak način je hotel izvedeti, kako se je ta potička znašla na njegovi glavi. Iskal je krivca in ga našel. Kuža brez gospodarja mu jo je spustil na glavo. Ta zgodbica nas je seznanila s pravilom, da sod^o kužki na vrvico in da je treba za njimi pobirati potičke. Obiskali so nas koledniki iz šole in nam z glasbo in petjem zaželeli vse dobro v novem letu. Otroke je glas inštrumentov spodbudil k po-zibavanju, petju in plesu. S koledniki je prišel težko pričakovani dedek Mraz. Stari mož s sivo brado in kučmo na glavi je obiskal vsako skupino. V darila na saneh so bile uprte oči čakajočih otrok. Po obdarovanju je dedek Mraz z otroki poklepetal in z njimi zapel. Ostani zdrav, dedek Mraz, saj moraš v naslednjih letih obiskati in obdarovati še veliko otrok! Vanja Šubic Božično-novoletno praznovanje v Centru starejših Horjul Leto 2013 je bilo v Centru starejših Horjul veselo in živahno. Prepričan sem, da so bili vsi elementi za zadovoljevanje temeljnih človekovih potreb v starosti popolnoma izpolnjeni. Zato moram pohvaliti celoten kolektiv Centra, ki je kljub povečanju števila stanovalcev v letošnjem letu vložil ogromno dela in truda, da so v celoti izpolnili potrebe stanovalcev. Čez leto se je razvrstilo veliko različnih dogodkov, od sladolednega in kostanjevega dneva do družabnih petkov, filmskih torkov, igranja tombole, obiskali so nas različni pevski zbori, ansambli, mažoretke, ogledali smo si nastop osnovne šole in vrtca in drugo. Moram reči, da sem se z užitkom udeleževal vseh dogodkov. In tako kot vsako leto so v Centru starejših Horjul tudi letos pripravili božično-novoletno prireditev za vse stanovalce in naše svojce. Prejšnje leto je bilo veselo, zato sem nestrpno pričakoval, kako bo praznovanje videti letos. Nihče nam nič ni hotel povedati. Že pri kosilu smo opazili spremembo, jedilnica je bila praznično okrašena in postregli so nam bogato praznično kosilo. Nato smo se vsi preselili v avlo Centra, kjer je bil že pripravljen prostor za zabavo. Vse se je začelo z vljudnim nagovorom podžupana, sledil je še nagovor direktorice Centra. Zaželela sta nam vse dobro v novem letu, direktorica je dodala še nekaj besed o dogajanju v Centru skozi leto in nam zaželela, da bi v zdravju in sreči skupaj praznovali še veliko takih novih let. ansambla Jurčki, ki so tako lepo zaigrali, da se je pelo in plesalo. Zame je bil 18. 12. 2013 eden izmed lepših dni. Stanovalec B. A. M. Nato je sledilo veliko presenečenje. Na odru sta se pojavila naša čistilka Mirjam in negovalec Almir ter nam v polurnem skeču narisala nasmehe na obraz. V tem trenutku sem pogledal obraze drugih stanovalcev in žareli so tako kot moj. Nato je sledilo novo presenečenje. Glavni kuhar Tadej se je pojavil pred mikrofonom, in to ne s kuhalnico, ampak s kitaro v roki, in nam od srca zaigral in odpel nekaj lepih pesmi. Presenečenj še kar ni bilo konec. Naslednja je na oder stopila naša priljubljena medicinska sestra Barbara in nam ravno tako odpela nekaj čudovitih pesmi. Nato pa so na oder prišli še člani Rajko Šestega januarja, na praznik Svetih treh kraljev, je minilo leto, odkar si nas zapustil. Sprašujemo se, zakaj. To veš samo ti, mi pa vemo, da te pogrešamo, hkrati pa se ti zahvaljujemo, ker si veliko dobrega naredil za gasilce, za svojo družino, za vas in še za mnoge druge, skratka, bil si med prvimi, ko je bilo treba priskočiti na pomoč. Velikokrat si v šali dejal - lepo je biti sosed. Veliko let si bil pobudnik in organizator izletov na Krk, poskrbel si za naše želodčke in dobro voljo. Tako si bil pobudnik tudi za ogled "lučk" v Ljubljani, da smo spili kakšnega "kuhančka" pred novim letom. Ko je prišla jesen, smo se nekateri z avtomobili odpravili tudi v Goriška brda na trgatev. Vsako leto je bila nekaj posebnega, tudi za gostitelja, g. Mavriča, ki nam je v vinogradu stregel z dobro kapljico. Na velikonočno soboto popoldne smo se sestajali na določenem mestu, kjer smo obujali stare običaje in pokali z "movtarko". Zvok tvojega avtomobila je bil kot ura. Ni se bilo treba vprašati, koliko je ura - aha, Rajko gre v službo, deset čez sedem je. Še dolgo zatem sem pogrešal zvok avtomobila, vendar ga ni bilo. Rajko, hvala ti za vse, mi ti pa obljubimo, da se bomo nate spomnili, kjerkoli bomo nadaljevali druženje. Sosedje - prijatelji 27. januar 2014, NC_št. 412. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 25 Pogovor z županom Francem Setnikarjem »Država bi se lahko zgledovala tudi po naši občini« Župan Občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar opravlja funkcijo župana prvi mandat. Po njegovi oceni je občina na zelo dobri poti, saj je v preteklem letu zaključila kar nekaj večjih investicijskih in drugih projektov, nedokončanih pa prav tako ostaja še nekaj. Pred nekaj meseci so minila tri leta, odkar ste jeseni 2010 nastopili v funkciji župana. V kakšni kondiciji ste Občino Dobrova - Polhov Gradec prevzeli in v kakšni je danes? Ob prevzemu funkcije župana je občina zaključevala velik gradbeni projekt, in sicer gradnjo OŠ Polhov Gradec. Ta projekt je bilo treba zaključiti. V kakšni kondiciji pa je občina danes - lahko rečem, da v zelo dobri. Za vse investicije, ki jih izvajamo, so sredstva zagotovljena in vsi izvajalci so vselej tudi plačani. Nobenemu od izvajalcev ni treba čakati na plačilo. To je ena od najpomembnejših stvari - da tisto, kar naročiš, lahko tudi plačaš, da ljudje, ki delajo, vedo, za kaj delajo, in nimajo težav ne z dobavo materiala ne z nadaljnjim plačilom zaposlenih. Dejstvo je, da v kolikor se stvari ne plačujejo, se slaba volja prenaša na zaposlene, družine, na vzdušje v občini. Skratka, ni tako, kot bi moralo biti. Kateri so večji projekti, ki so občino pestili v preteklih letih in jih je uspešno rešila? Omenil sem že izjemno zahteven projekt, OŠ Polhov Gradec, ki je bil ob zaključku zelo problematičen, saj je šlo tik pred tem podjetje Konstruktor v stečaj. Dela so se sicer zaključila, vendar je bilo treba odpraviti še kar nekaj napak. Nekaj stvari je sicer še potrebnih popravila in te se počasi rešujejo. Naslednji projekt, ki je pokazal, kaj pomeni javno naročilo za investitorja, je projekt kanalizacije Brezje. Tu občina sicer ni bila neposredni naročnik, kajti šlo je prek Holdinga Ljubljana, za sam projekt pa je skrbelo podjetje Vodovod - Kanalizac^a. Občina je tu poskrbela le za dodatna dela - preplastitev drugega dela ceste ter ureditev pločnika in javne razsvetljave. Pri tem projektu se je jasno videlo, kako je, če je podjetje, ki je dobilo projekt v izvajanje, v težavah in ne more samo in s podizvajalci izpeljati projekta, ker tega finančno ne zmore. Zato se je projekt toliko časa vlekel. Ce bi to ne bilo javno podjetje, temveč podjetje v zasebni lasti, bi se izvajalec lahko zelo hitro zamenjal. Pri javnem naročniku pa se to stežka zgodi, saj to pomeni prekinitev projekta vsaj za eno leto - postopek in birokrac^a sta pač zelo zahtevna. To je ena od poglavitnih reči, ki bi jo država v okviru javnih razpisov morala rešiti. Da se naredi se-lekciia podjetii, ki so projekt sposobna voditi in ga financirati, kajti nastane lahko zelo velik problem. In naj za nameček rečem, tako kot sem omenil že v začetku, da sem človek, ki ni rad komu dolžan, in tako politiko vodim tudi na občini. Tako lahko mirno rečem, da nobeno podjetje ni bilo nikoli v finančnih težavah zaradi naše občine. Za zgled, kako se lahko projekt dobro in hitro izpelje, je pločnik Razori-Podsmreka, pri gradnji katerega smo imeli zelo dobrega izvajalca. Temu primerno je bilo tudi obnašanje ljudi na gradbišču, kjer se je jasno videlo, da nihče ni stal, kot da ne bi vedel, kaj delati, ampak so bili vsi polno zaposleni. Ta projekt je bil fantastič- no izveden - v vseh predpisanih rokih, hitro in kakovostno. Ena izmed dolgotrajnih zgodb, ki se je v lanskem letu zaključila, je zgodba sprejema občinskega prostorskega načrta, ki je tudi v javnosti dvignila nekaj prahu. Zadeva je potihnila - so se stvari uredile? Res je. Eden od dolgoletnih projektov je bil sprejem OPN-ja. Prostorskega akta, ki je bil v javnosti zelo odmeven. Osem let je trajalo, da smo sprejeli ta akt, pridobiti smo morali pozitivna mnenja petdesetih soglasodajalcev in nosilcev. V šestem mesecu smo vsa soglasja pridobili, akt je bil sprejet in v avgustu je začel veljati. Takrat se je sicer vsul plaz pritožb, kaj vse je občina pri tem naredila narobe. Ampak akt je narejen dobro, vsebuje vse tiste sestavine in pomanjkljivosti preteklih aktov. Res je, da je marsikdo nezadovoljen, saj mu s svojim predlogom ni uspelo. Kar nekaj je takih z nelegalno gradnjo, ki jim prav tako ni uspelo, pa vendar - niso se oglasili tisti, ki jim je na ta način uspelo legalizirati objekt, in tudi teh ni malo. Prostorski akt je živ akt, ki ga je treba vseskozi spreminjati, prilagajati, novelirati, slediti razvoju. Tako je že odločeno, da bomo v letošnjem letu ponovno odprli spremembo prostorskega akta, kajti nekatere stvari, ki so bile želene in potrebne pred osmimi leti, so se danes izkazale kot drugačne. Naslednji problem se je pojavil z uvedbo davka na nepremičnine: veliko ljudi v preteklem obdobju ni spremljalo, kaj se z njihovo nepremičnino dogaja, in ti so zdaj postali bolj pozorni ter so ugotovili, kakšno je realno stanje. V tem aktu se namreč še vedno najde kar nekaj zazidljivih območii, na katerih ni mogoče graditi, ali zaradi konfigurac^e terena ali zaradi kulturno-varstvenih omejitev. V zvezi s tem smo na občino prejeli že kar nekaj pobud za povrnitev območja nazaj v primarno kmetiisko rabo in to je tudi eden od razlogov, da bomo akt znova spreminjali. Če prav razumem, govorite o ponovni razgrnitvi OPN? Pa se vam zdi, da je to primerno, glede na dolgotrajnost postopka? Absolutno, ko se govori o spremembah prostorskega akta, se govori tudi o novi razgrnitvi. Kar pa se tiče dolžine postopka, upam, da bo kratkotrajnejši. Že v samem začetku bomo v nalogi jasno napisali, zakaj je prišlo do ponovne razgrnitve. Tako ne bo znova preobilice vlog, tudi takih, ki pravzaprav nimajo nobenega pogoja za spremembo, temveč bodo sodelovali le tisti, pri katerih so spremembe možne. Računamo, da en tak postopek ne bi smel trajati več kot eno leto. V šolsko infrastrukturo se je v preteklosti vložilo veliko sredstev, saj je šlo za izgradnjo oziroma popravilo pravzaprav vseh šolskih objektov v občini. Čemu pa boste na področju šolstva in predšolskih otrok v prihodnje namenjali posebno pozornost? Na področju šolstva sta se v preteklih letih, tudi že pred mojim mandatom, izvedli dve večji investic^i, in sicer OŠ Dobrova in OŠ Polhov Gradec, ki je bila zaključena pod mojim županovanjem. Kar je pri polhograjski šoli še treba urediti, je njena zunanja ureditev, kjer se trenutno z lastnikom zemljišča dogovarjamo za odkup. Tudi na POŠ Crni Vrh se je zamenjalo celotno stavbno pohištvo ter streha in fasada, obnovljeno je bilo tudi šolsko igrišče. Dela na POŠ Šentjošt, ki so se zaključila v lanskem letu, so bila prav tako kar velik zalogaj, saj je tudi tu šlo za celostno obnovo stavbnega pohištva, strehe, fasade, igrišča in dovozne ceste. V vsem tem času pa nismo pozabili na sam program, najsibo v vrtcih ali šolah. Za vse programe so bila vsako leto zagotovljena sredstva: v vrtcih za nabavo igrač in za drugo nemoteno delovanje; enako v šolah, kjer sicer velik del financ prispeva ministrstvo, občina pa poskrbi za stvari, ki spadajo v nadstandard. Tudi v prihodnje se stanje ne bo spremenilo. Za ta namen bo šlo kar nekaj sredstev, kajti prepričan sem, da so sredstva, ki se vlož^o v vzgojo in šolanje otrok, najbolje naložena sredstva. To je morda edina pot, ki nas lahko izvleče iz krize - da izšolamo ljudi, ki bodo vedeli, da je treba delati, da brez dela država ne more uspeti, da je treba razvrati nove produkte in jih prodajati ne le na domačem, temveč tudi na tujem trgu. To je tudi rešitev za državo. Omenili ste podjetniško miselnost, ki je za stanje države in domala tudi občine zelo pomembna. Kako je s tem v naši občini? Občina sama pri spodbujanju podjetništva težko kaj posebnega naredi. Vse, kar se odv^a okrog podjetništva, se odv^a okrog države, ki pobere tudi vse davke. Občina lahko podjetnikom pomaga le v smislu olajšanja stvari pri pridobivanju prostora, kjer lahko podjetništvo opravljajo. Rekla sva, da je sprememba prostorskega akta trajala osem let, kar je morda koga tudi odgnalo. A v spremenjenem aktu smo mislili tudi na podjetnike. Ena od pomembnejših sprememb, ki se z novim OPN-jem predvideva, je, da se podjetnikom, ki bodo želeli opravljati dejavnost v naši občini, zago-tov^o primerna mesta. Nova podjetja bi pomenila tudi nova delovna mesta. Kako pa je z brezposelnostjo v naši občini? Za zdaj je brezposelnost v naši občini zelo nizka, giblje se pod 5 %. Pozna se, da okrog 70 % naših občanov vsak dan migrira v sosednje občine, največ v prestolnico, nekaj na Vrhniko in drugam, preostalih 30 % pa je samozapos-lenih oziroma je zaposlenih v podjetjih v naši občini. To me veseli, saj se ni treba ukvarjati še s težko socialno problematiko zaposlovanja. A realnost je takšna, da velikih podjeti v naši občini ni pričakovati, kajti ta se rada približujejo mestom in avtocestam. Naša občina je najbolj primeren kraj in hkrati največja priložnost za manjše podjetništvo, za manjše proizvodne obrate, storitveno dejavnost in vsekakor za turizem. To so nekateri od programov, ki jim je treba v prihodnje nameniti več pozornosti in jim hkrati pomagati, da se bodo normalno razv^ali. Rekli ste, da je turizem vreden večje pozornosti. Zdi se mi, da Občina Dobrova - Polhov Gradec tej panogi že zdaj daje kar veliko težo. Na kaj ste mislili? Na področju turizma poskušamo, kot že ves čas, v prvi vrsti spodbuditi gostince in turistične kmetje, da bi tej dejavnosti namenili pomembnejše mesto in potemtakem prispevali tudi k prepoznavnosti. Omogočili smo jim že prisotnost na raznih sejmih. Na sveže je bila izdana brošura, v slovenskem in angleškem jeziku, v kateri so predstavljene naše kmetje, njihove dejavnosti in izdelki oziroma pridelki. Vredno je omeniti še blagovno znamko Dobrote Blagajeve dežele, v sklopu katere se trž^o izdelki in pridelki domačega porekla. Potem pa gre tu za razv^anje turizma prek polhograjske graščine. Tu vidim največjo priložnost za razvoj turizma v naši občini. Iz tega želimo narediti zgodbo, ki bi se razvila v mnogo več, kot je. Želimo, da polhograjski grad ne bi ostal le muzej, temveč bi se v njem odv^alo več programov. Eden od teh, za katere bi želeli, da se še nadgradiio, so poroke. Dobro se je že uveljavil program Caj z grofom Blagajem, pa tudi drugi programi bi bili zanimivi tako za domače kot tuje goste, katere bi prek Turizma Ljubljana in drugih turističnih ponudnikov poskušali vključiti in privabiti. Hkrati pa bomo poskušali ves čas apelirati na naše gostince in turistične kmetje, da bi se odločili za dodatno dejavnost; tu mislim predvsem na nudenje prenočišč ali kako drugo turistično ponudbo, ki jo poleg kmet^stva še lahko organizirajo. V tujini in tudi že marsikje pri nas to velja za uspešno prakso. To je ena od odličnih priložnosti, tudi za dodaten vir zaslužka. Kar nekaj besed ste namenili polhograjski graščini. Kako je z lastništvom? Je res, da se občina pogaja, da bi postala lastnica graščine? Res je, da na temo polhograjske graščine v tem času potekajo zelo intenzivni pogovori z ministri, tako prejšnjim kot novim; dogovarjali smo se v smeri, da bi občina graščino, tako kot jo je izgubila, morda tudi dobila nazaj. Prepričan sem namreč, da bi se, v kolikor bi občina postala lastnik graščine in njene okolice, v tem prostoru marsikaj že zgodilo. Kot dober gospodar bi bolje skrbeli za objekt. Cesto, ki pelje čez grajsko dvorišče, bi bilo treba na vsak način umakniti, obstoječo pa obnoviti; tudi streha na graščini je dotrajana in potrebna obnove, prav tako še marsikaj na objektih okrog gradu. Dejstvo je, da so bili in še bodo odprti razpisi, na katere bi se občina kot lastnik graščine lahko pr^avila in kandidirala, vendar zaradi lastni- 26 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec štva tega za zdaj še ne moremo storiti. Prepričan sem, da je na področju turizma v graščini mogoče narediti mnogo več. Naj pri tem omenim še, da je po sprejetju prostorskega akta tudi del zemljišča nasproti graščine - Pristava - spremenjen v zazidljivo območje. Tako je tudi poseg za sedaj zazidljiv in za naslednje leto se načrtuje obnova tega objekta, če se bo zanj dalo pridobiti sredstva. Vanj bi dodali tudi neko vsebino, ki bi poživila dogajanje v grajskem parku in bi prispevala k lepšemu videzu. Če sva že govorila o rešenih problematikah - prav gotovo obstaja še kaka črna pika, ki bi jo želeli odpraviti oziroma zaključiti? Ena od takšnih je prav gotovo mrliška vežica v Polhovem Gradcu. Ta projekt se izmika že lep čas, pa vendar se zdi, da smo vse bližje njegovi realizaciji. V občini imamo pet pokopališč, od tega imamo na dveh pokopališčih mrliško vežico, in sicer na Dobrovi in v Dvoru, medtem ko jih v Polhovem Gradcu, na Črnem Vrhu in v Šentjo-štu še ni. Na vseh treh pokopališčih smo pridobili zemljišča. Za vežico na Črnem Vrhu in v Šentjoštu je projekt tik pred izdajo gradbenega dovoljenja in bomo v kratkem šli v razpis za izbiro izvajalca gradnje. V Polhovem Gradcu pa je bil prav tako narejen velik korak. Po 30 letih iskanja rešitve, kje v kraju postaviti vežico tako, da bi ugodili vsem tistim, ki morajo izdati soglasje, da se pridobi zemljišče in da je prostor primeren, smo končno našli ustrezen kraj. Na kraju so zahtevali arheološko izkopavanje, v začetku v izjemno velikem obsegu, kar naj bi stalo pol milijona evrov, zdaj pa nam je skozi vsa pogajanja uspelo prostor omejiti in v novembru smo podpisali pogodbo s podjetjem, ki izvaja arheološke raziskave, katerega strošek je bil ocenjen na okrog 25 tisoč evrov. Ta arheološka izkopavanja se bodo zaključila predvidoma konec aprila. V petek se je zaključil tudi postopek zbiranja ponudb za izdelavo projektne dokumentacije, in sicer na osnovi idejnega projekta, ki ga je zavod za varstvo kulturne dediščine že potrdil, v enem tednu pa bomo podpisali pogodbo z enim od birojev za izdelavo projekta, za katerega ocenjujemo, da bo za izdelavo in pridobitev gradbenega dovoljenja zadostovalo 60 koledarskih dni. Tako računamo, da gremo spomladi v razpis za izgradnjo mrliške vežice v Polhovem Gradcu in bomo tako končno izvedli projekt, ki smo ga težko pričakovali toliko let. Tudi lastništvo in uporabnost Kulturnega doma Jakoba Trobca sta bila pogosto predmet razprave. Kulturni dom Jakoba Trobca je prišel nazaj v last župnije Polhov Gradec. V domu se bodo dejavnosti odvijale enako kot prej; prostori krajevne skupnosti v njem ostajajo in tako mala kot velika dvorana se bosta uporabljali enako kot do zdaj. Te stvari so dogovorjene in se bodo v skladu s tem tudi izvajale. Kdaj pa lahko pričakujemo rešitev vprašanj, povezanih s športnim centrom Gabrje? Za športni center v Gabrju so bila lani odkupljena skoraj vsa zemljišča, razen majhnega delčka, za katerega upam, da nam ga v roku meseca ali dveh z odkupom uspe rešiti. V letošnjem letu se bo tako pripravil idejni projekt. Društva, ki na njem delujejo, vse svetnike in odbore smo že večkrat pozvali, naj podajo predloge, na podlagi katerih se bo izdelala naloga oziroma idejni projekt za športnorekrea-cijski center Gabrje. Kako pa je s projekti trgovin na Dobrovi in v Polhovem Gradcu, ki glede na trenutno velikost nikakor ne zadostujejo velikosti kraja in številu njegovih prebivalcev? V Polhovem Gradcu je bil izdelan in sprejet podroben prostorski načrt, tako za območje podjetništva, kjer je bila nekoč Hoja, in na drugo stran, za trgovino. Lastnik zemljišča se strinja z odkupom in trenutno se išče investitor, ki bo zgradil trgovino. Žal pa je čas tak, da nobeden od trgovcev nima denarja, vsi čakajo, da bi stavbo zgradil nekdo drug in bodo sami le najemodajalci. V tem času se pogovarjamo tudi s trgovci, ki bi tu odprli franšizno trgovino. Dejstvo pa je, da so bile takšne investicije zanimive pred petimi leti, danes so veliko manj. Na Dobrovi pa je bila izdelana natečajna naloga za urbano ureditev tega območja, in sicer, da se na območju, kjer je danes kmetijska zadruga in trgovina, naredi nov objekt, ki naj bi vključeval vse te vsebine. V lanskem letu je bil sicer objavljen razpis za javno-zasebno partnerstvo. Čeprav je bilo zanimanja kar nekaj, se ni nihče prijavil, saj smo zahtevali popolno finančno pokritje. Ne bi namreč dovolil, da gremo v investicijo in bi sredi gradnje denarja zmanjkalo. Obstaja pa tudi možnost, da bi občina naročila projekt in ga skupaj z zadrugo ter potencialnimi kupci prostorov, ki so izrazili zanimanje, poskušala tudi izpeljati. Pravzaprav je to, da bi bila občina skupaj s partnerji tudi investitor, ena od najbolj realnih možnosti. Se še katera investicija planira za letošnje leto? Prostorski akt zajema tudi projekt dovoza do OŠ Dobrova s Polhograjske ceste, v sklopu katerega bi potekala tudi izgradnja obračališča in parkirišča pri šoli. V kratkem se bomo z lastnikom zemljišča poskušali dogovoriti in sprejeti neki kompromis glede odkupa zemljišča, ki še ni v lasti občine. To bo treba rešiti čim prej, predvsem zaradi varnosti otrok in voznikov. Dokončati bo treba tudi dela na projektu vodovod Praproče-Zalog, v okviru katerega so se večja dela izvedla že lani. Letos se bo projekt zaključil in tako bodo lahko tudi krajani Pra-proč, Zaloga in okolice končno uživali kakovostno pitno vodo. Trn v peti je tudi nadvse slaba lokalna cesta Dobrova-Polhov Gradec. Se lahko v bližnji prihodnosti nadejamo kakšne rekonstrukcije? Vsak dan lahko po različnih medijskih kanalih poslušamo, kako država nima denarja. Sicer so pritiski z naše strani na Direkcijo RS za ceste veliki. Skoraj bi si upal trditi, da če bi se občina rekonstrukcije lotila sama, bi bilo to že narejeno, v smislu, da bi občina financirala državno cesto, za kar pa vemo, da je nemogoče. V preteklosti je bilo veliko govora o kolesarski stezi, ki bi pomenila večjo varnost za voznike in kolesarje, posebno v poletnih mesecih, ko je teh v prometu ogromno. Kako kaže na tem področju in kje se zatika? S kolesarsko stezo smo se v preteklosti na splošno že veliko ukvarjali. Gre namreč za projekt, ki ga občina sama ne more izpeljati. Obljubljeno imamo, da bomo dobili soglasje, da se steza lahko naredi ob strugi Gradaščice, in služila bi tako za kolesarsko stezo kot za urejanje struge Gradaščice. Veliko se pogovarjamo in verjamem, da bomo pridobili še kakšno soglasje sosednjih občin, da bi poskušali nastopiti skupaj in pridobiti kakšna tuja, evropska sredstva. Kolesarska steza in cesta Dobrova-Polhov Gradec sta dva od ključnih projektov, ki jih je treba izpeljati, da se poveča mobilnost tako občanov kot turistov, predvsem pa varnost vseh. Pa se vam zdi, da bodo vsi našteti projekti glede na občinski proračun izvedljivi? Dejstvo je, da ste našteli kar nekaj projektov, ki bodo za proračun pomenili velik zalogaj. Pričakujemo še kakšne druge spodbude, iz Evrope morda? Mislim, da so to popolnoma izvedljive zadeve, večinoma sicer z denarjem iz proračuna, nekaj tudi z denarjem iz razpisov, za katerega že vemo, da ga dobimo. Eden od teh projektov je projekt rekonstrukcije ceste in izgradnje pločnika na Črnem Vrhu. Nekaj je še drugih sredstev, nekaj pa bo lastnih. V tem obdobju smo bili s pridobivanjem sredstev zelo omejeni, saj smo vselej presegali merila. Smo v osrednji Slovenji in tepe nas razvitost. Ne nazadnje pa mislim, da se s premišljeno in dobro politiko da tudi s proračunskim denarjem občine kar nekaj narediti. Nedavno sta na Dobrovi potekali javni obravnavi osnutkov državnega prostorskega načrta (DPN) za daljnovod in plinovod. Razpravi sta bili kar bučni in mnenje krajanov Dobrove in okolice je bilo jasno, ustanovila se je celo civilna iniciativa, ki nasprotuje izvedbi daljnovoda skozi našo občino. Tudi vi ste bili na obravnavah jasni, kljub temu pa vas prosim za javno stališče občine do predlaganih DPN. Mnenje občine, kar se tiče teh dveh državnih projektov, ni popolnoma nič drugačno kot pred leti, ko smo že razpravljali o posegih države v naše območje. Že takrat smo jasno povedali, da skozi občino in skozi kraj Dobrova daljnovod, kot se predvideva, ne more iti. Zahtevali smo, naj se daljnovod prestavi izven urbanih območij, v kolikor pa jim te rešitve ne uspe najti, predlagamo, naj prevzamejo južno varianto kot primernejšo, ta se vsemu temu tudi OŠ Polhov Gradec Vabilo k vpisu v prvi razred osnovne šole za šolsko leto 2014/2015 Vpis v 1. razred osnovne šole za šolsko leto 2014/2015 bo potekal v sredo, 5. februarja, v četrtek, 6. februarja, v ponedeljek, 10. februarja, in v sredo, 12. februarja 2014, in sicer: V OSNOVNI ŠOLI POLHOV GRADEC: - v četrtek, 6. 2. 2014, od 8. do 14. ure - v ponedeljek, 10. 2. 2014, od 8. ure do 16.30 V PODRUŽNIČNI ŠOLI ČRNI VRH: - v sredo, 5. 2. 2014, od 9.30 do 13. ure V PODRUŽNIČNI ŠOLI ŠENTJOŠT: - v sredo, 12. 2. 2014, od 8. do 13. ure NČ_št. 412., 27. januar 2014 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si izogne. Te zahteve smo podali že leta 2010, v lanskem letu nekajkrat, opravili smo tudi sestanke na ministrstvu. Vse bomo naredili, da tega 400-kilovatnega daljnovoda tukaj ne bo. Ta daljnovod v ta prostor ne sodi. Tudi glede plinovoda so bile pred leti podane zahteve, naj se izgradnja umakne iz urbanih območij; da se morajo vsem tistim, ki se precej približajo, izdati vsa soglasja in da morajo tudi oni pridobiti vsa soglasja lastnikov zemljišč, na katera posegajo, ter povrniti vso nastalo in dolgoročno škodo. Ker gre za podjetniško dejavnost, smo zahtevali tudi rento za občino, saj ji bo s tem onemogočena prosta izbira za širjenje v smeri razvoja. Tudi od tega ne bomo odstopili. Zavedati se morajo, da je občina zakonsko določeni upravljavec prostora. Poklepetala sva že o mnogih področjih - ostala nama je kultura. Glede na to, da občani radi pohvalijo vašo prisotnost na domala vseh prireditvah in dogodkih v kraju, lahko rečemo, da s tem na neki način podpirate kulturo in posledično delovanje naših društev. Kakšen je vaš komentar? Na vsak način se mi zdi, da je kultura eden od zelo pomembnih dejavnikov življenja v kraju. Predvsem z razvitim kulturnim življenjem, razvitimi društvi in njihovim aktivnim delovanjem se, tako kot pri preostalih društvih, krepi medsebojno sodelovanje, v samo okolje se vnaša pozitivna energija. Vsako tako delovanje je lahko močno, saj smo le skupaj lahko močni. En sam ne pomeni nič, skupno delo pa je zagotovilo, da projekt uspe. Da se udeležujem vseh teh prireditev, je pravzaprav tudi moja naloga, s tem ponudim tudi zgled in namenjam vso podporo vsem tem društvom, ki se trudijo in v svojem prostem času pripravljajo dogodke, ki so izjemno pomembni za življenje in energijo kraja. Tako se tudi drugi projekti v občini lažje izpeljejo. Na dogodkih je tudi čas za sproščen pogovor in izmenjavo misli, idej, besed in takrat pogosto najdemo rešitev za marsikateri problem. Glede na to, da se pogovarjava v času, ko naj bi varčevala država, posamezni resorji in tako naprej ... Kje lahko rečete, da varčuje Občina Dobrova - Polhov Gradec? Mislim, da smo na občini, kar se tiče varčevanja, največ naredili s skrbnim vodenjem projektov - da s projekti ravnamo premišljeno, da se izvajajo po optimalni ceni, so dobro narejeni, da nastajajo le neizogibni stroški, najsibo na področju vzdrževanja vodovodov, cest ali pri gradnji objektov. Ne nazadnje je eden od velikih pokazateljev skrbnosti tudi to, da so stroški javnih uslužbencev, za katere vsak dan poslušamo, da so nepotrebni, na tisti realni ravni. Tudi po številu zaposlenih na občini, glede na število prebivalcev, smo eni izmed najboljših v Slovenji. Mislim, da bi se država lahko zgledovala tudi po naši občini. Nadja Prosen Verbič Foto: npv Vpis je obvezen za otroke, ki bodo v koledarskem letu, v katerem bodo začeli obiskovati šolo, dopolnili starost 6 let. Letos bomo vpisovali otroke, rojene v letu 2008. K vpisu pridite skupaj z otrokom, saj je to zanj pomemben dogodek. Dragi otroci, vašega obiska se že veselimo! Šolska svetovalna delavka: AlbinaJermanSlabe Ravnatelj: mag. Jernej Klemen Izvajanje ankete o zadovoljstvu uporabnikov storitev Ena od najpomembnejših nalog Občine Dobrova - Polhov Gradec je urejanje in upravljanje vsebin javnega pomena v kraju in prizadevanje za čim boljše življenjsko, bivalno, ustvarjalno in delovno okolje njenih občanov. S svojimi zaposlenimi si vseskozi prizadevamo za kakovostno izvajanje postopkov ter dostopnost in prijaznost za uporabnike storitev, z anketo o zadovoljstvu pa želimo preveriti, v kolikšni meri občini to uspeva. Uporabnike storitev obveščamo, da bo Občina Dobrova - Polhov Gradec do 28. marca 2014 izvajala anketo o zadovoljstvu občanov in preostalih uporabnikov storitev z delom občinske uprave. Anketni vprašalniki so na voljo v sprejemni pisarni občine, nekateri pa ste jih prejeli tudi po pošti. Izpolnjene vprašalnike lahko oddate v označeni nabiralnik v sprejemni pisarni ali vrnete v priloženi kuverti na naslov Občine Dobrova - Polhov Gradec. Vprašanja se nanašajo predvsem na kakovost dela, čakalno dobo in vzrok zanjo, možnost pridobivanja informacij in pomen določenih lastnosti zaposlenih. Rezultati ankete bodo po obdelavi podatkov dostopni na spletni strani Občine Dobrova - Polhov Gradec. Občina Dobrova - Polhov Gradec 27. januar 2014, NC_št. 412. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 27 Brunarica Grič lani pridobila laskavi naziv Brunarica Grič na Šentjošt privablja vse več zahtevnih kulinaričnih gostov, ki o njej, njenih jedeh ter mladem, ambicioznem in kreativnem kuharju širijo le najboljše besede. Gostilna si je lani pridobila naziv najboljše slovenske brunarice, oktobra pa je sodelovala na Tednu restavracij 2013, kjer so se s svojimi specialitetami predstavile le vrhunske slovenske restavracije in gostilne. Odlični komentarji na njeno kulinariko so našli mesto v slovenskem dnevnem časopisju in na mnogih spletnih portalih, saj so jo okusili tudi pravi slovenski kulinarični mojstri in dobrojedci. Kako in zakaj je gostilna doživela takšen dvig kakovosti in kakovosti jedi ter si posledično ustvarila dobro ime tudi med najzahtevnejšimi gosti, boste lahko prebrali v intervjuju z lastnikom in hkrati glavnim kuharjem gostilne, Luko Koširjem, in to že v naslednji številki Našega časopisa. Do ta- krat pa le nekaj Lukovih zanimivih izjav iz pogovora: "Nikoli nisem hotel biti le povprečen kuhar." "Naša posebnost je, da se jedilni list začne sestavljati z gostovo rezervacijo. Ko gost rezervira mizo, se šele začne konstruktivno formuliranje jedilnega lista." "V 95 % delamo le z lokalnimi surovinami, kar v Slovenji pomeni, da jih pridobimo znotraj naše občine." "Lahko rečemo, da je večina surovin biološko pridelanih; za to sicer nimamo certifikata, lahko pa to gostom dokažemo, in sicer tako, da pogledajo čez rob, na njivo in se prepričajo, kje kaj raste pri nas doma." "Poseben izziv v kuhinji mi pomenijo bolj zahtevni, manjši kosi živil, saj je v njihovo porabo in prodajo treba več vložiti - več tehnik, barv, linij, daje krožnik zanimiv." "Da smo prišli do te faze, kjer smo danes, je trajalo kar nekaj časa. Trdoživ in vztrajen moraš biti, imeti moraš realne cilje, predvsem pa moraš biti prepričan, da boš uspel." Nadja Prosen Verbič Prevetrimo z glasbo Javni zavod Polhograjska graščina vabi mlade, da se prijavijo na prvi pevski festival Mladi veter, ki bo potekal v nedeljo, 15. junija, v Polhovem Gradcu. Festival je namenjen mladim (osnovnošolcem, srednješolcem ...) od 10. leta naprej, ki z veseljem stopijo na oder in pokažejo svoj pevski talent. Za avdicijo, ki bo potekala v nedeljo, 2. marca, v Pol-hograjski graščini, kandidat pripravi 3 skladbe slovenskega avtorja (slovenska popevka ali skladba katere druge slovenske popularne zasedbe). Med prijavljenimi bomo izbrali 15 najboljših pevcev, ki bodo junija nastopili na koncertu ob spremljavi profesionalne glasbene skupine. Rok prijave je ponedeljek, 10. februar. Izpolnjeno prijavnico, ki jo najdete na spletni strani zavoda (grad-polhovgra-dec.si) pošljite na naslov: Polhograjska graščina, Polhov Gradec 61, 1355 Polhov Gradec. Za dodatne informacije pišite na e-naslov p.gras-cina@volja.net ali pokličite na tel. št. 041 201 080. Veselimo se skupnega ustvarjanja! Javni zavod Polhograjska graščina Zaključna delavnica Živimo zdravo Prednovoletno srečanje članov društev Vabimo vas na zaključno delavnico Živimo zdravo, ki bo v soboto, 1. februarja, ob 9. uri v Polhovem Gradcu. V avli OŠ Polhov Gradec bo med 9. in 12. uro predavanje o nordijski hoji (predavala bo Barbara Sluga), ki ga bo spremljal praktičen preizkus po bližnjih polhograjskih hribih. (Udeležence naprošamo, naj, če je mogoče, s seboj prinesejo svojo športno opremo, nekaj parov palic za nordijsko hojo pa bo na voljo tudi za izposojo.) Obenem bomo podelili priznanja stalnim udeležencem delavnic Živimo zdravo. Vsak udeleženec prejme topel obrok in pijačo. V športni dvorani OŠ Polhov Gradec bo med 9. in 11. uro druženje ob gibanju s poudarkom na športnem plezanju s Plezalnim klubom Grif. Ogledali si boste lahko lutkovna filma Ostal bom zdrav in Ciste roke za zdrave otroke ter se podali na čarobno potovanje z glasbo okoli Vabimo vas, da se pridružite v projektu Živimo zdravo 12. delavnica Živimo zdravo, Preprečevanje in zgodnje odkrivanje raka ter ponovitev meritev dejavnikov tveganja, bo 30. januarja 2014 ob 18. uri v avli Osnovne šole Polhov Gradec. sveta. Avtor predstave Andrej Stermecki poje, pleše, se oblači v ljudska oblačila in igra na 24 različnih avtohtonih glasbenih inštrumentov z vseh koncev sveta. V predstavi prikaže okoli 50 etnoloških eksponatov (orodje, orožje, nakit, obuvala, pokrivala, klobuke, pahljače ipd.); z značilnimi živalicami iz pliša prikaže življenje in običaje zanimivih ljudstev s petih celin sveta. Animira otroke in odrasle za nastop na modni reviji ljudskih oblačil ter sodelujoče na koncu nagradi s pisanjem njihovih imen v štirih eksotičnih pisavah ... Obisk delavnice je BREZPLAČEN. Vabimo vas, da se nam pridružite. Nacionalni inštitut za javno zdravje in Občina Dobrova - Polhov Gradec Polhov Gradec, 10. december - V dvorani polhograjskega gasilskega doma so se na povabilo župana Franca Setnikarja zbrali člani odborov za družbene dejavnosti in turizem ter predstavniki kulturnih, športnih in turističnih društev v občini. V prvem delu je župan Franc Setnikar zbrane lepo pozdravil in se jim zahvalil za udeležbo, pozdravom sta se pridružila tudi Ana Zor-c, predsednica Odbora za družbene dejavnosti, in Stanislav Dvanajščak, predsednik Odbora za gospodarstvo, turizem, kmetijstvo in gozdarstvo. "Prav je, da se vsaj enkrat na leto srečamo ljudje, ki skrbimo, da je življenje v občini čim bolj prijazno občanom," je med drugim dejal župan in poudaril, da si želi, da bi se v prihodnje društva še v večji meri povezovala ter združevala ideje, ki ustvarjajo uspešno delo. V poročilu je povzel nekatere večje projekte, ki so se izpeljali lani, ter navedel nekaj tistih, ki se za leto 2014 načrtujejo na področju turizma in družbenih dejavnosti. Pohvalil je vsa kulturna, športna in turistična društva ter njihove aktivne člane za njihov prispevek pri razvoju turizma in družbenih dejavnosti v občini ter zagotovil, da se sredstva za njihovo delovanje ne bodo zmanjševala. V drugem delu so se oglasili predstavniki štirinajstih udeleženih društev, predstavili svoje dejavnosti in projekte ter pripomnili nekatere želje in težave, s katerimi se srečujejo. Navedli so ne- kaj dobrih praks, pri katerih se je skupno delovanje društev izkazalo kot zelo pomembno in uspešno. Najpogostejša težava, ki se pojavlja v več društvih, pa je, kot kaže, apatija mladih oziroma problematika pridobivanja naslednikov, ki bi z enako zagnanostjo nadaljevali začrtano in že utečeno, uspešno delo društev v Občini Dobrova - Polhov Gradec. Sledilo je še voščilo župana ob bližajočih se božičnih in novoletnih praznikih ter neformalno druženje s pogostitvijo. Nadja Prosen Verbič, foto: npv S Tjašo Jerman, dr. med., se bomo pogovarjali, kako zmanjšamo tveganje za nastanek nekaterih vrst raka, ter o pomenu zgodnjega odkrivanja raka in predrakavih sprememb (znano je, da zgodaj odkrito rakavo obolenje lažje pozdravimo, včasih pa lahko odkrijemo in odstranimo že predrakave spremembe, tako da se rak sploh ne razvije). Pojasnili bomo pomen ude- ležbe v državnih programih za zgodnje odkrivanje raka (Svit, Zora, Dora). Z opazovanjem svojega telesa lahko tudi sami odkrijemo sumljive spremembe - prikazali bomo, kako samopregledovanje izvedemo. Kot na 2. delavnici Živimo zdravo bomo opravili meritve dejavnikov tveganja. Delavnica je v celoti brezplačna. Za dodatne informacije se lahko obrnete na Sandro Nartnik; tel. št.: 01/360 18 00, elektronski naslov: sandra. nartnik@dobrova-polhovgra-dec.si. Vabimo vas, da se nam pridružite. Zbrani so uživali v zvokih izbranih melodij. Krišof Janša (bariton) in Borut Dolinar (harmonika) sta občinstvo uspešno spodbudila k skupnemu prepevanju. v Županov sprejem starostnikov Občina je tudi letos pogostila in s kulturnim programom razvedrila najstarejše občane. Ob pestrem kulturnem programu, polnem humornih vložkov, so upokojenci uživali v medsebojnem druženju. Marsikateri udeleženec je izkoristil priložnost in poklepetal z znanci, ki jih že dolgo ni videl, pa tudi z drugimi navzočimi. Z veseljem so poklepetali tudi z županom, ki je vsem skupaj zaželel še obilico srečnih in zdravih let. Silvestrovanje prav za vse Polhov Gradec, 31. december - Prizorišče letošnjega novoletnega praznovanja je bilo na avtobusni postaji v Polhovem Gradcu, kjer je Občina Dobrova - Polhov Gradec skupaj s KD Gregor Rihar pripravila pester program za vse generacije. Otroci so se skoka v novo leto veselili že v popoldanskih urah. Zajček in klovn sta najprej razveseljevala otroke v otroškem živžavu, kjer se je plesalo in pelo. Nato so se prepustili čarovniškim trikom in mojstrovinam, ki jih je prikazal čarovnik Grega, ter se nekaterih od njih tudi naučili. S pesmijo Ringa ringa raja, dedek Mraz prihaja pa so otroci priklicali še tretjega decembrskega moža - dedka Mraza. Ta je pridnim otrokom razdelil bombone in čarobne palčke, najpogumnejši pa so mu kar prek mikrofona zapeli pesmico. Dogajanje je iz otrok izvabilo polno smeha, veselja, radosti in razigranosti ter poskrbelo za žar v njihovih očeh. Naj jih vse to spremlja tudi v prihodnjem letu, so želje organizatorja pa tudi staršev. Za vse odrasle in malo starejše otroke pa se je silvestrovanje začelo dobri dve uri pred polnočjo. Takrat so s prizorišča dogajanja začeli zveneti zvoki ansambla Fantje z vasi, ki je z veselo množico praznoval vse do jutra. Tik preden se je leto prevesilo, je vse zbrane nagovoril tudi župan Franc Setnikar, ki jim je zaželel, naj se vse, kar je bilo v preteklem letu slabega in obremenjujočega, pozabi, vse tisto lepo pa naj ostane in jih spremlja tudi v letu 2014. Sledilo je skupinsko odštevanje, zatem pa čudovit ognjemet s Severjevega griča, ki je trajal kar nekaj minut. V soju žarometov so si zbrani segli v roke, nazdravili s penino ter si zaželeli predvsem zdravja, ljubezni, sreče in, času primerno, uspeha tudi na poslovnem področju. Nadja Prosen Verbič, foto: npv Zbranim je prvi voščil župan Franc Setnikar ter jim zaželel vsega dobrega. Odpiranje penin, trki, objemi in lepe želje so zaznamovali prve minute leta 2014. 28 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec NC_št. 412., 27. januar 2014 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Akademiku dr. Jožetu Trontlju v spomin Nenadni odhod in lepota, zgoščena v človeški osebnosti - oboje človeka sili k molku. Besede se - prešibke, nezadostne - izmikajo. To občutje ne pojenja niti po mesecu in pol, odkar dr. Jožeta Trontlja ni več med nami. Kako tudi ne, saj za sabo ob duhovnem bogastvu pušča veliko vrzel, ki je nihče ne bo mogel zapolniti. Tako blagodejno je bilo živeti z občutkom, da znanost in umetnost nista povsem prepuščeni poljubnosti, da nekdo zasla-nja hrbet etiki, vredni svojega imena, da nekdo bdi nad svetlimi stebri naše civilizacije. Varnost je vela iz široke pahljače; tisti, ki jih skrbi polis, so imeli zadoščenje, da vsaj katera od najvišjih funkcij v državi ni prepuščena komurkoli, na drugem, intimnem robu iste pahljače pa so ljudje v naših dolinah in vsi, ki so ga poznali, vedeli: "Kadar bo hudo -, dr. Trontelj je strokovnjak in vedno vsakomur rad pomaga ..." Polovico dolenjskih in po četrt štajerskih oziroma notranjskih korenin se je leta 1939 rodil v Kamniku. Maturiral je na klasični gimnaziji v Ljubljani, potem pa seje kljub ljubezni do filozofije odločil za študi medicine. Po diplomi se je specializiral za nev-rologijo in leta 1972 doktoriral, tri leta za tem pa si je dom že poiskal v Polhovem Gradcu. Kljub profesuri, vrhunskemu znanstvenemu in raziskovalnemu delu na področju klinične nevrofiziologije in kljub neštetim drugim obveznostim je vseskozi ohranjal stik z bolniki. Inštitut za klinično nevrofiziologijo, ki ga je vodil, spada med najboljše na svetu, pri čemer sam velja za očeta mikroelektromiografije. Podobno zgoščeno bi lahko povzeli njegovo delovanje na področju bioetike, znotraj katerega je skoraj dve desetletji vodil državno komisijo za medicinsko etiko, obenem pa je bil član neštetih domačih in mednarodnih forumov. Od leta 2002 je bil v vodstvu Slovenske akademije znanosti in umetnosti, vse od leta 2008 tudi njen predsednik. Za svoje delo je prejel vrsto najprestižnej-ših nagrad, priznanj in odlikovanj. A kljub osupljivemu življenjepisu je njegova bogata in čista osebnost tista, ki šteje in ki daje bežno nakazanim življenjskim dosežkom podstat, obenem pa presežen lesk. Zlepa ni najti človeka, v katerem si taka veličina in tako pristna skromnost podajata roko. Kljub razumevanju nekaterih najzapletenejših stvari našega stvarstva je ostajal preprost in tih. In kljub bojevanju z najtemačnejšimi silami tega sveta je ohranil vero v svetlo plat vsakega človeka. Družina s hčerjo in sinovoma je bila vseskozi njegov ljubeč pristan, čeprav ji ni mogel posvetiti toliko časa, kot bi rad. Tudi za štedilnik je stopil, če je utegnil, in to je bil zanj praznik. Večinoma pa je poklone namenjal svoji soprogi Tatjani. Neskončno je cenil dejstvo, da je bila tudi pri službenih in drugih obveznostih njegova tesna sodelavka. Vzplamtel je ob neodgovornem odnosu do narave in, kot bi bil pesnik, govoril o prodovih, brzicah, tolmunih, mrtvicah in zato-kih, o postrvih lipanih in klenih, o pupkih, močeradih in vodnih žuželkah. Podobno kot do narave tudi do materinščine ni prenašal grdega odnosa. Čeprav iskriv in sproščen sogovornik, je vedno skrbno negoval svoj jezik. Obžaloval je, da mu zmanjkuje časa za branje celo strokovne literature, kaj šele leposlovja. Bil je nosilec najvidnejših odgovornosti v državi, vendar se deročemu nasprotnemu toku navkljub ni bal spregovoriti o "hudem moralnem bremenu slovenske nerazčiščene preteklosti". Trdil je, da ostajajo "preslišani in v pozabo odrinjeni kriki nedolžnih žrtev vsa povojna desetletja glasnejši kot samozadovoljne besede različnih elit" in da "očiščenja brez priznanja krivde in vsaj moralne poravnave ne more biti". Svojo modrost je plemenitil z modrostnimi vrhunci celotnega človeštva in jo je takole zaokrožil v nekem pogovoru: "Z vsem srcem upam, da se ne motim: ni toliko pomemben cilj, kot je pomembna smer, pot proti cilju. Kot rečejo angeli v sklepnem prizoru Goethejevega Fausta, velikega iskalca: 'Wer immer strebend sich bemüht, den können wir erlösen.' - Kdorkoli se zares potrudi, je lahko odrešen." Rad je imel našo dolino in naše ljudi. "Vsakokrat, ko se s soprogo peljeva domov, naju pogled na našo vas in na najin dom že z vrha klanca iz Srednje vasi navda s tistim posebnim sproščenim notranjim mirom." Nekega decembrskega jutra se je - zgaran od neprestano prenatrpanih urnikov - iz svoje ljubljene vasi, iz svojega ljubljenega doma kot običajno odpravljal na delo. A utrujeno srce mu ni pustilo... O zadnjem smislu ni nikoli veliko govoril. Zanj je živel in delal. In nenadoma je legel v njegovo mehko naročje. Lenart Rihar Obnovitvena dela v cerkvi sv. Neže v Brezju V nedeljo, 27. oktobra 2013, je bil opravljen blagoslov obnovitvenih del senski dan je zbral ljudi, ki so napolnili cerkev pri popoldanski sv. maši. domači, dobrovski župnik Alojzij Golob, maševal pa je g. Miro Šlibar. Ponosni domačini in tudi drugi so se veselili velike pridobitve. Med obnovo so izvajalci v zvoniku postavili novo hrastovo konstrukcijo za zvonove, izvedli elektrifikacijo zvonov in vzpostavili nov mehanizem za stolpno uro. Za bitje ure so vključili nova kladiva. Posodobitev je prinesla tudi avtomatizacijo zvonjenja in bitja ure. V cerkvi so položili nov tlak, tako imenovani klinker. Zidove so obnovili s sanirnim ometom. Za vzpon na cerkveni kor so izdelali nove hrastove stopnice, na koru pa položili nov hrastov tlak. Cerkev so prebelili z apnenimi barvami. Prepleskali so vsa okna in omare v zakristiji. Strokovno so obnovili glavni oltar sv. Neže. Zunaj, pod zvonikom so položili nov granitni tlak. v cerkvi sv. Neže v Brezju. Lep je-Blagoslov izvedenih del je opravil Po slovesnosti je bilo ob cerkvi družabno srečanje, obiskovalce so pričakale okusne dobrote domačih gospodinj ter rujna kapljica domačega vina in sok. Slovesni dogodek in dobra volja sta ljudi povezala v prijetne razgovore, pridni domačini in drugi posamezniki pa so obudili hvaležen spomin na vloženi trud. RK AG Zgodovina slovenskega alpinizma izpod peresa V 1 v našega občana Ljubljana, 24. december - Tik pred božičnimi prazniki je v dvorani Zemljepisnega muzeja v Ljubljani potekala predstavitev monografije Zgodovina slovenskega alpinizma, katere soavtor je dr. Peter Mikša, zgodovinar in alpinist, ki zadnjih nekaj let z družino živi na Babni Gori pri Polhovem Gradcu. slovenski alpinizem česa podobnega še nima. Lotila sva se torej nečesa, česar ni naredil še nihče," je pojasnil dr. Peter Mikša, avtor knjige. Mag. Urban Golob, soavtor, pa je dejal: "Zase lahko še dodam, da sem čutil nekakšno moralno obvezo, da vrnem alpinistom tisto, kar sem v dolgih letih plezanja dobil od njih in alpinizma." Tudi iz teh dveh razlogov sta avtorja, prvi zgodovinar in drugi sociolog, knjigo poskušala narediti zanimivo in berljivo tako za vsakega ljubitelja gora kot za same alpiniste, ki bi jo znali uporabljati tudi kot učbenik, sta še pojasnila na novinarski konferenci. Svoj pogled pa so dodali tudi ikona slovenskega alpinizma Tone Škarja in avtor dodatnega besedila o triglavski steni, ki je po njegovo zgodovina alpinizma v malern, dr. Aleksander Bjelčevič ter Miha Lampreht, alpinist, publicist in novinar, ki je novinarsko konferenco tudi povezoval. Alpinizem je torej ena izmed športnih dejavnosti, ki ima med Slovenci dolgo in bogato tradicijo. V svetovni strokovni javnosti pa slovenski alpinizem velja celo za eno izmed alpinističnih velesil. In ker je ta knjiga ena prvih tovrstnih knjig v svetu, tudi med državami z razvito alpinistično tradicijo, lahko rečemo, da orje ledino tudi na tem področju. Ta ekstremni šport pa je priljubljen in dobro poznan tudi med Polhograjci, predvsem po zaslugi Pavleta Kozjeka, v Polhovem Gradcu rojenega izjemnega alpinista, ki je v slovenskem alpinizmu pustil bogat pečat oziroma, če uporabljamo besede avtorjev, "pomemben steber slovenskega alpinizma". Njegov prispevek je odslej zabeležen tudi v knjigi Zgodovina slovenskega alpinizma. Nekaj več o plezalnih stenah in pohodnih turah v Polhograjskih dolomitih ter o pohodniški kulturi Slovencev in seveda kakšno podrobnost več o novi knjigi Zgodovina slovenskega alpinizma boste v intervjuju z dr. Petrom Mikšo lahko prebrali v eni od naslednjih številk Našega časopisa. Nadja Prosen Verbič, foto: npv Na predstavitvi knjige so sodelovali drvAleksander Bjelčevič, dr. Peter Mikša, mag. Urban Golob, Tone Škarja in Miha Lampreht (od leve proti desni). Monografija je luč sveta ugledala z uradno predstavitvijo v Zemljepisnem muzeju, in to na predvečer božiča. Tako je bil za vse alpinistične navdušence povsem prazničen že ta dan, saj Slovenja kljub izjemno bogati alpinistični zgodovini vse do danes ni imela knjige, ki bi na enem mestu povzela razvoj slovenskega alpinizma od prvih dokumentiranih poskusov osvajanja gorskih sten pa vse do drznih vzponov sedanjih generacij, ki še osvajajo najvišje kotičke tega "nekoristnega" sveta. Zdaj jo ima - knjigo, ki ni bogata le po vsebini, temveč tudi s fotografijami, ki jih zajema. Na okoli 240 straneh je namreč objavljenih nekaj več kot 230 fotografij, nekatere od njih so širši javnosti tudi prvič na ogled. Želja po izdaji knjige je v obeh avtorjih tlela že več let, motiva za začetek pisanja pa sta bila dva. "O alpinizmu je bilo pri nas napisanih že kar nekaj knjig, a zgodovinopisje in »Motor, moj najljubši prijatelj« Tako bi svoj motor lahko opisal naš krajan - Leon Košir. Že kar nekaj let dopust preživlja tako, da se s svojim motorjem odpravi na potepanje po Evropi. Tako nam je v sodelovanju s KD Crni Vrh v besedi in sliki pripravil potopisno predstavitev z naslovom Motoristična potepanja po Evropi. Bila je sobota, 23. novembra 2013, ko se je dvorana Doma krajanov Crni Vrh napolnila z ljubitelji motorjev in vsemi drugimi, ki jih zanima, kako je, ko človek prepotuje Evropo po dolgem in počez s svojim dvokolesnim jeklenim konjičkom. Fotografije, ki smo jih videli, so navdušile prav vse in vsakega posebej. Leon Košir je prepotoval že kar precejšen del Evrope - Romunijo, Albanijo, švicarske Dolomite, eno od najzahtevnejših potovanj pa je bilo na Nordkapp - najsevernejšo točko Evrope, kjer je v 21 dneh prevozil približno 12.000 kilometrov. Za piko na i k vsem doživetjem pa je Leon prinesel na ogled zbirko kamenčkov in peska, ki jih prinaša iz vseh prečudovitih delov Evrope. Katja Skopec Popravek V pretekli številki Našega časopisa (411) je bil na 37. strani objavljen članek o izšlem Malem klekljarskem slovarju iz žirovskih del Tončke Stanonik. Pomotoma je bil v pretekli številki pri članku o skupini medvedkov naveden napačen avtor. Pravi je: Skupina Medvedki. 27. januar 2014, NC_št. 412. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 29 Angelski zvoki orgelskih piščali na Dobrovi V soboto, 30. novembra 2013, ob 18. uri je bil v župnijski cerkvi na Dobrovi orgelski koncert s predstavitvijo obnovljenih in restavriranih Milavčevih orgel. mesecu maju ali oktobru. Domači župnik ni skrival navdušenja nad prijateljem Tonetom Potočnikom in njegovim igranjem na orgle; nad temi smo se čudili vsi, ki smo imeli priložnost slišati spretno igranje na "kraljico inštrumentov". Da si zasluži to ime, potrjuje s svojim zvokom, mehaniko in fizično obsežnostjo. Za obnovo in rekonstrukcijo orgel je odlično poskrbel Boštjan Cerne, pozlatitev pa je lepo opravil Rudi Polner. Na koncertu smo uživali v harmoničnih glasovih orgel in ob zanimivi spremni besedi, ki je natančneje opisovala ta največji in najbolj zapleten glasbeni inštrument. Slišali smo preludije, hvalnice in različne variacije, ob zaključku pa hvalnico Kristusu Kralju vesolja našega skladatelja Matije Tomca. R. Kržič Foto: R. Kržič Profesor Tone Potočnik je z rokami in nogami iz orgel uigrano izvabljal melodije; kot organist je bil zelo telesno angažiran pri igranju. Župljani Dobrove smo ob tej priložnosti še posebno natančno odkrivali in prepoznavali bogastvo obnovljenih orgel v domači Marijini cerkvi. Slišali smo vrhunsko preigravanje po črno-belih tipkah in lesenih orgelskih pedalih. Koncert je bil posvečen jubileju - minilo je 100 let, odkar je strokovnjak Ivan Milavec naredil odlične orgle. Na Dobrovi imamo prevmatske orgle, mešičke torej odpira zrak, pri mehanskih orglah pa to naredi mehanika. "Orgle igrajo vse, se veselijo, plešejo in jokajo ..." je ponosno in veselo povedal domači župnik Alojzij Golob. V vsakem obdobju cerkvenega leta na svoj način izvabljajo melodije, posebej v adventu, božičnem času, ob postu, velikonočnem času, v Ob tej priložnosti je potekal tudi pregled gasilnih aparatov, ki jih imajo skoraj vsa gospodinjstva in nam služijo kot pripomoček za gašenje začetnih požarov. Z udeležbo smo bili zelo zadovoljni. Prišlo je kar veliko otrok s starši, ki so z velikim zanimanjem sledili predstavitvi uporabe orodja in vozil. To so pripravili naši gasilci operativci. Prikazali so tudi, kako se rokuje z brenta-čami, kar so otroci tudi preizkusili. S curkom vode so s police zbijali PVC-steklenice, kar se jim zdelo zelo imenitno. Za nagrado so se z orodnim vozilom in kombijem popeljali kar nekaj kilometrov naokrog. Všeč jim je bilo tudi prižiganje signalnih in utripajočih luči ter različnih zvočnih alarmov, ki se uporabljajo na poti do morebitnih nesreč. Pravo veselje je bilo opazovati te mlade na-dobudneže, kako so uživali, ko so vse to spoznavali v živo. Upamo, da bodo nekoč postali dobri in srčni gasilci, ki bodo pripravljeni pomagati ljudem, če bodo v nesreči. Poleg pregledov gasilnih aparatov, ki jih je servisiral strokovnjak na tem področju, je poveljstvo organiziralo praktični prikaz gašenja požara z aparatom na prah. Otroci in odrasli so se lahko natančno poučili, kako poteka to zahtevno opravilo. Naši gasilci so v domu namenoma hranili aparata, ki se nista servisirala kar nekaj let. In kaj se je izkazalo? Eden se je zelo težko aktiviral, drugi pa je bil popolnoma neuporaben. Prah se je sprijel in ampula je bila popolnoma brez pritiska. To dokazuje, kako je pomembno je, da vsaj enkrat na leto pregledamo gasilni aparat, da bo gotovo deloval, če ga bomo potrebovali. Vse udeležencem, ki so se na akcijo odzvali, se vsi gasilci prav lepo zahvaljujemo. Se posebej pa staršem, ki so svoje otroke pripeljali na dan odprtih vrat našega PGD Hruševo. Priporočamo se tudi za nasled- KD Gregor Rihar ob slovenskem kulturnem prazniku v soboto, 8. februarja, vabi na prireditev z naslovom Tistega lepega dne. Gost dogodka bo snemalec Ivo Belec. Lep vabljeni! Pohvale najuspešnejšim gasilcem Dobrova, 13. december - V kulturnem domu na Dobrovi so se ob zaključku leta zbrale najboljše tekmovalne enote regije Ljubljana I, ki so za svoje uspehe s strani vodij regije prejele pohvale in posebna priznanja. Dan odprtih vrat PGD Hruševo V nedeljo, 17. novembra lani, je upravni odbor Prostovoljnega gasilskega društva Hruševo v gasilskem domu organiziral dan odprtih vrat. Naš namen je bil, da (predvsem mladini in njihovim staršem) prikažemo orodje in opremo, ki sta nam na voljo ob posredovanju pri nesrečah, kot so požari in poplave, ter raznih drugih nevšečnostih, ko je treba reševati ljudi oziroma jim pomagati. Leto 2014 je bilo za regijo Ljubljana I na področju tekmovanj eno od uspešnejših v zgodovini, za kar so posebej zaslužni gasilci, ki so s trdim delom, vztrajnostjo in neomajno voljo pokazali, kaj zmorejo. Med gosti je bil k besedi najprej povabljen Alojzij Kosec, v regiji odgovoren za tekmovanja, ki je med drugim nekoliko provokativno dejal: "Zavedajte se, da nikoli niste tako dobri, da ne bi mogli biti še boljši." Za njim sta spregovorila Iztok Zajc, podpovelj-nik Gasilske zveze Slovenje in poveljnik regie Ljubljana I, ter Franc Bradeško, predsednik regie Ljubljana I. Dejala sta, da sta na rezultate tekmovalnih enot gasilske regie Ljubljana I ponosna in povsod z zanosom predstavljata regijo, zbranim gasilcem pa sta zaželela, da bi izkušnje, ki so jih pridobili na vajah in tekmovanjih, s pridom uporabljali tudi v trenerskih vrstah. Uradni del sta popestrila moški pevski zbor Dobrova pod vodstvom Boruta Dolinarja, ki je zapel nekaj dogodku primernih pesmi, ter harmonikar. Namen srečanja je bila podelitev priznanj najboljšim tekmovalnim enotam, in sicer za uspehe na državnih tekmovanjih in gasilski olimpijadi. Priznanja za dosežene uspehe na državni ravni so prejeli: ekipa pionirk PGD Bizovik za 2. mesto na državnem kvizu gasilske mladine; ekipa pripravnikov PGD Pijava Gorica za 1. mesto na državnem tekmovanju v ori- lične dosežke na olimpijadi pa so priznanja prejeli: ekipa PGD Šentjošt za 60. mesto na gasilski olimpijadi v kategoriji članov A; ekipa PGD Zbilje za 4. mesto na gasilski olimpijadi v kategoriji mladink ter ekipa PGD Zažar - za 1. mesto v pokalnem tekmovanju GZS, za 2. mesto v Zbrane najboljše tekmovalne enote regije Ljubljana I na podelitvi priznanj. entaciji; ekipa PGD Zadobrova - Sneberje - Novo Polje za 2. mesto na državnem kvizu gasilske mladine v kategoriji pripravnikov; ekipa PGD Polje za 1. mesto na Pokalnem tekmovanju GZS za starejše gasilke; ekipa Sinkov Turn za 3. mesto na Pokalnem tekmovanju GZS v kategoriji članov A. Za od- spajanju sesalnega voda GZS ter za 2. mesto na olimpijadi v kategoriji članov A. Srečanje se je zaključilo v sproščenem vzdušju; gasilci so si izmenjali čestitke, poklepetali in si voščili vsega dobrega v prihajajočem letu. Nadja Prosen Verbič Foto: npv nja leta in upamo, da ob takih priložnostih morda pridete še v večjem številu. Enemu od naših sokrajanov, podjetniku, je bila naša gesta tako všeč, da nas je častil z odlično pečenim odojkom, za kar se mu lepo zahvaljujemo. Zahvala gre tudi vam, dragi naši sokrajani iz Hruševega, Sela, dela Gabrja, Osredka in Hrastenic, ki nas podpirate ob prireditvah in ob obisku naših gasilcev za božič in novo leto. Za PGD Hruševo: Janez Zadnikar Prvo prednovoletno srečanje gasilk v Polhovem Gradcu Zadnji mesec leta je priložnost, da se srečamo, pogledamo nazaj in si zaželimo vse dobro za leto, ki prihaja. Prav s tem namenom smo se v začetku decembra srečale tudi gasilke - članice iz gasilskih društev naše Gasilske zveze Dolomiti. lja in velika mera vztrajnosti. Zagotovilo za uspešno delo v društvu so naši medsebojni odnosi, ki morajo temeljiti na vrednotah, kot so medsebojno spoštovanje, pogum, prijateljstvo, humanost in predvsem skupen cilj. Na to temo je Maria Kunstelj izvedla delavnico. Nagovorila nas je s pomočjo izbranih videopos-netkov, katerih namen je bil, da se nas s svojo vsebino dotaknejo in o njih razmislimo ter nauke ponesemo s seboj tudi v vsakdanje življenje. Njeno delavnico lahko povzamemo z naslednjimi mislimi: "V življenju marsikdaj ni dobro prehitro soditi", "V še tako brezizhodnem položaju moramo iskati rešitve in upati", "Porazi in neuspehi nas lahko tudi okrepijo, da postanemo še boljši", pa tudi "Cloveška bližina in toplina je marsikdaj pomembnejša kot vsa zdravila". Ob zaključku večera smo si gasilke podarile drobne pozornosti in izvedle srečelov presenečenja. Organizatorke se zahvaljujemo prav vsaki članici, ki si je vzela čas, da se je udeležila srečanja in s svojo pomočjo prispevala k izvedbi našega srečanja. Prvo srečanje gasilk naj bo tako spodbuda, da ta srečanja postanejo tradicija. Ana Oblak PGD Zalog Teja Laznik PGDPolhovGradec Marjeta Urbančič PGD Brezje Po zgledu okoliških društev in gasilskih zvez, kjer imajo srečanja gasilk že daljšo tradicijo, je bila podana pobuda za organizacijo srečanja tudi v okviru naše gasilske zveze. Ideja je zaživela in gasilke iz društev naše občine smo se srečale v soboto, 7. decembra 2013, v dvorani gasilskega doma v Polhovem Gradcu. Druženje, spoznavanje, izmenjavanje izkušenj, izobraževanje, predvsem pa zahvala za aktivno delo v gasilstvu v preteklem letu je bilo vodilo za organizacijo srečanja. Zbralo se nas je kar več kot 40 gasilk. V uvodnem delu so nas pozdravili gostje, tov. Marjan Peklaj, predsednik Gasilske zveze Dolomiti, tov. Anica Tomšič, dosedanja predsednica članic pri GZ Dolomiti, in tov. Maria Kunstelj iz PGD Sinkov Turn, ki opravlja tudi nalogo predsednice Komisije članic regie Ljubljana I. Pridružil pa se nam je tudi župan Občine Dobrova - Polhov Gradec, g. Franc Setnikar. Vsi skupaj so poudarili po- men dela članic v gasilstvu. S svojim delom in aktivnostmi pomembno prispevamo k učinkovitejši in večji požarni varnosti okolja, v katerem živimo in delujemo. Želja je, da bi vztrajale in z veliko volje aktivno delovale tudi v prihodnje. Pod točko "uporabno in koristno'' se nam je predstavila ga. Barbara Kavčič iz Ljub-gojne, ki je svojo delavnico poimenovala Bio/eko/green ali po domače: "Dobra stara kmečka pamet". Barbara je radovedna in zgovorna. Nadvse ceni delo in znanje naših mam in babic, ki so marsikatero tegobo premagale s tem, kar nam narava sama ponuja na domačem vrtu, v našem najbližjem gozdu ali travniku. Predstavila je izdelavo domače kreme za obraz, domačega dezodoranta in mila iz domačih sestavin. Za pokušino in spodbudo nam je podarila vzorčni primer doma pripravljenega mila in dezodoranta. Pravi še, da znanje ne pride čez noč, potrebna je volja, že- 30 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova | ffc P tt g d NC_št. 412., 27. januar 2014 - loihov Gradec elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Praznični koncert Godbe Dobrova - Polhov Gradec Polhov Gradec, 15. december - V dvorani KD Jakoba Trobca je v prazničnem decembru Godba Dobrova - Polhov Gradec pripravila tradicionalni koncert. in odžene temačno razpoloženje. Vokalistka Kaja Rihter in Aleš Ogrin na klaviaturah, sicer člana orkestra Slovenske vojske, pa sta z nekoliko drugačnim izborom skladb povedala, da bi bilo brez glasbe življenje ena sama napaka. Z njima bi se tisti večer najverjetneje strinjali vsi, tisti na odru in v dvorani. Publika je bila namreč nad nastopajočimi navdušena, kar je bilo mogoče zaznati v bučnih aplavzih, ki se kar niso in niso hoteli končati. Ti so se večkrat ponovili tudi, ko je predsednik Godbe Dobrova - Polhov Gradec Borut Dolinar stopil na oder ter predstavil nekatere letošnje dosežke in načrte za prihodnje leto, ob koncu pa še javno pozdravil najbolj sveže člane in jim čestital. S pr^etnim sporočilom je ob koncu povezo-valka Anamar^a Cuden zbrane pospremila na njihove domove oziroma kdo ve kam, dejala je: "Lepo je, ko začutimo življenje, ko imamo občutek, da imamo nekje svoje mesto, pa naj si bo doma, v šoli, službi ali v godbi - veliko sonca in pr^ateljskih vezi na vsakem vašem koraku vam želim." Nadja Prosen Verbič, foto: npv Nove članice so za spodbudo iz rok predsednika prejele nagelj. Godba Dobrova - Polhov Gradec je sredi decembra pripravila praznični koncert. Dobri dve leti je šele minilo, odkar je ideja o domači, "občinski" godbi izbruhnila na dan, in kaj hitro sta idejni vodji, Borut Dolinar in Matej Rihter, ki sta tudi ustanovitelja, prešla k dejanjem. Godba Dobrova - Polhov Gradec je bila tako ustanovljena aprila 2011 in v tem kratkem času je s svojimi inštrumenti in glasbeno žilico vanjo vstopilo že triindvajset članov, ki danes ubrano soustvarjajo glasbo za različne priložnosti. Godba je namreč prisotna na domala vseh prireditvah v občini in tudi širše. Tradicionalni praznični koncert, ki so ga letos pripravili drugič, tokrat v Polhovem Gradcu, je bil izjemno dobro obiskan. Glasbene ustvarjalce na trobilih in pihalih so prišli poslušat in spodbujat njihovi bratci in sestrice, očki in mamice, možje in žene, dedki in babice, stri- ci in tete ter pr^atelji. Ti so za trenutek odplavali stran od vsakdanjih težav ter se prepustili čudovitim zvokom, ki so jih v okviru prazničnega repertoarja pričarali člani godbe in njihovi gosti. Pevci ansambla Bitenc, ki so z godbo tudi sicer tesno povezani, so poslušalce pobožali s svojimi šarmantnimi glasovi in jim poskušali s hudomušnimi besedili dokazati, da glasba lahko olajša srčno napetost Praznični december in Črni Vrh Veseli december je za nami in kar pogumno smo že zakorakali v novo leto. Prazničnih dni je konec, bleščice in soj prazničnih luči počasi ugašajo. Začelo se je v četrtek, 5. decembra 2013, ko je naše otroke spet obiskal sveti Miklavž, kar na njihovih domovih, saj jim je tako obljubil že prejšnje leto. Prišel je v spremstvu angelčkov in nagajivih parkeljnov ter otrokom razdelil simbolična darila, nato pa se znova vrnil ponoči in izpolnjeval skrite otroške želje, ki so jih otroci pisali v pisma, namenjena Miklavžu. Ker dnevi hitro minevajo, je kar kmalu prišel prvi sveti večer, 24. december, ko smo verniki obiskali polnočno mašo tudi na Crnem Vrhu. Letos je bilo vreme kar naklonjeno vsem tistim, ki pridejo iz malo bolj oddaljenih krajev kar peš, saj še nismo imeli prave zime, ki bi pokaza- la svoje zobe. Polnočno mašo smo zaključili tudi s krajšim ognjemetom. Prižgali smo nebeško luč novorojenemu detetu in s tem pokazali naklonjenost prav Njemu. Tudi letos je v naši cerkvi jaslice izoblikovala in postavila Simona Košir ob pomoči drugih prostovoljk, katerim velja velika zahvala. Božič je družinski praznik, ki ga preživimo karse-da v miru in povezanosti med seboj. Je čas radosti in veselja! V božičnem času je tudi nedelja svete Družine, ki je namenjena predvsem otrokom. Blagoslov otrok je bil del te svete maše, poleg tega pa so prejeli podobice z molitv^o za družine. Katja Skopec Koncert Cvetje v jeseni s citrarko Tanjo Zajc Zupan Po dvajsetih letih različnih nastopov širom Slovenje in v tujini ter po 40 letih filma in glasbe Cvetje v jeseni se bo v Kulturnem domu na Dobrovi v petek, 31. januarja 2014, ob 18. uri predstavila citrarka Tanja Zajc Zupan z gosti. Tanja je skozi leta igranja izoblikovala svoj prepoznaven zven. S citrami je posnela več instrumentalnih albumov z glasbo iz priljubljenega repertoarja svetovne in slovenske glasbene zakladnice. Jeseni 2013 je izdala ponatis prve zgoščenke iz leta 1994, Od tod do večnosti, ki jo bogatiio Pesem ptic trnovk, Larina pesem, Mistralova hči, Spanish eyes, My way in druge. Na koncertu bosta ob citrah zapela Sti-ški kvartet in Teja Saksida. Večer bo vodila Tanjina hči Ana, s katero bo glasbenica izvedla tudi edinstveno točko Cvetje v jeseni, v kateri Ana ob glasbi citer interpretira odlomek iz filma. Pridružil se bo še sin Domen, ki bo Tanjo nekaj pesmi spremljal s kitaro in nastopil skupaj s svojo najstniško skupino Dark Heart. Slišali bomo slovenske ljudske in na- rodnozabavne pesmi, slovenske po- pevke, dalmatinske pesmi in evergrine. Vstopnice so na voljo v Kašči Mrlačnik in Aljaž baru Dobrova. Vljudno vabljeni. J* H- \ * Tanja Zajc Zupan (foto: Vito Tofaj) Kuharski tečaj Praznične jedi Društvo kmečkih in podeželskih žena Dobrova - Polhov Gradec in Horjul je 19. novembra v Osnovni šoli Dobrova organiziralo kuharski tečaj na temo prazničnih jedi. Tečaj je tako kot do zdaj vodil kuharski mojster Robert Merzel. G. Merzel nam je najprej predstavil ja približno 30 minut. Ponudimo s cvetačni narastek. Za pripravo tega potrebujemo dve žemlji, ki ju narežemo na kocke in te namočimo v 2 dl mleka. Posebej zmešamo 5 dag masla in 3 rumenjake ter iz beljakov stepemo trd sneg. Razcvetka-no glavo cvetače skuhamo ter jo damo v zmes žemelj, masla in rumenjakov, snega in 1 dl kisle smetane. Začinimo, nežno premešamo ter nadevamo v pomaščene in z drobtinami posute majhne modelčke. Pečemo pri 160 stopinjah Celzi- smetanovo, paradižnikovo omako, zelenjavnim ragujem ... Poleg cvetačnega narastka je kuhar pripravil dobrote, kot so kari z rižem, svinjski file s priželjcem v mrežici, čebulna refoškova marmelada, svinjska ribica s kremnim sirom in zelišči v testu ter kostanjeva tortica s čokolado in kak^em. Recept, ki se mi je zdel še posebej zanimiv in nevsakdanji, je čebulna refoškova marmelada. Kilogram čebule, narezane na rezine, praži- mo na 1 dl olja in 80 dag sladkorja, dodamo 4 dl rdečega vina (refošk) in 1 dl balzamičnega kisa. Pražimo do želene gostote oz. mehkobe ter solimo. Zelo dobro se tale "marmelada" prileže kot priloga mesu in krompirju ali rižu oz. poljubno, glede na vaš okus. Vse jedi so bile nekaj posebnega, bilo jih je imenitno pogledati in še bolje - pokusiti. To pa je le del spe-cialitet, ki jih spoznavamo. Ce jih želite spoznati kaj več, se nam pridružite na naslednjem kuharskem Dekleta in žene v polni gospodinjski učilnici OŠ Dobrova ali katerem drugem tečaju. jema predsednica društva Ivanka Dobrodošle tudi nove članice - Kokelj. leta niso pomembna. Prijave spre- Andreja Dolinar 27. januar 2014, NC_št. 412. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 31 Pesem miru Na god sv. Štefana, 26. decembra, ko praznujemo dan samostojnosti in enotnosti, je v Kulturnem domu Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu potekala tradicionalna Pesem miru. Prireditev, ki jo pripravljamo v okviru TD Briše, je bila zelo dobro obiskana. Kot po navadi smo prisluhnili petju polhograjskih pevskih zborov in skupin. Med nami so bili: Moški pevski zbor TD Briše, Cerkveni mešani pevski zbor, Mladinski pevski zbor Višajčki, Mešani pevski zbor Gregor Rihar, Družinski kvartet 3+, Ženski pevski zbor Danica in nekaj Brišanov, ki so zapeli pesem Fantov z vseh vetrov - Slovenija je domovina tvoja. To so ti Bri-šani prepevali v času osamosvojitve Slovenje. Sedem preteklih prireditev je povezoval in vodil domačin Marjan Bradeško, ki smo ga tokrat srečali v drugi vlogi - bil je naš gost. Povezovanje prireditve pa smo zaupali Teji Laznik. S slovensko himno nas je Moški pevski zbor TD Briše popeljal v praznični večer, na katerem smo se spomnili tudi desetletnice smrti dr. Jožeta Pučnika, ki mu je naša domovina Slovenia veliko pomenila. Navezanost na domovino in domači kraj pa je bilo čutiti tudi iz besed gosta, domačina Marjana Bradeška, ki rad pove, da je Škrabov izpod Boršta. Povedal nam je tudi, da si je že kot majhen deček želel postati pilot, ko je s starši in z bratoma od doma opazoval letala. Pot ga je ponesla drugam, postal je magister računalništva. Danes je njegova služba povezana s pogostimi po- tovanji z enega na drug konec sveta. Te razdalje premaguje seveda z letali - tako so se mu na neki način uresničile mladostne sanje o letenju. Marjan rad spoznava druge kulture, pri tem pa se mu zdi še posebej pomembno, da smo spoštljivi do kulturne drugačnosti - le tako lahko pričakujemo, da bodo tudi drugi cenili to, kar je nam dragoceno. V pogovoru z njim smo spoznali, da se mu zdi še posebno dragocena pisana beseda - čeprav je pisanje le njegov konjiček. Med drugim objavlja razne potopise s svojih poti, ki ji opremi s fotografijami, za Planinski vestnik, kjer je sourednik, piše o gorah, za revijo Podjetnik o poslu in prodaji ... Tudi v našem župnijskem glasilu Pot lahko večkrat preberemo kakšen njegov članek. Izdal pa je tudi že dve knjigi - Povejte z veseljem (o javnem nastopanju) in Privlačna Slovenja, ki sta jo skupaj z ženo Mojco, profesorico angleščine, zapisala v slo- venskem in angleškem jeziku. Marjan Bradeško vseskozi gleda naprej, ne zmanjka mu idej, izvedeli smo, da bo v letu 2014 izšla še ena njegova knjiga. Tudi mi vsi se sprašujemo, kaj nam bo prineslo novo leto. Verjamem, da lahko prav vsak od nas nekaj naredi, da bo več medsebojne povezanosti. Ena od oblik je tudi prepevanje v različnih skupinah. S pesmjo se ohranja domača beseda in se izkazuje tudi čast domovini. Ob koncu prireditve Pesem miru sta nas nagovorila še župan Franc Setnikar in župnik Bogdan Oražem s prebranim odlomkom Pavčkovega razmišljanja o domovini. Del pesmi Sveta noč, ki jo je na violino zaigrala Regina Laznik, pa je vabil vse pevce na oder, da smo to lepo božično pesem odpeli skupaj. Jelka Koprivec Praznični december v vrtcu Dobrova in Brezje Kot vsako leto so tudi letos v našem vrtcu potekale različne dejavnosti, ki so popestrile dogajanje v predprazničnih dneh meseca decembra. Vsi oddelki vrtca smo organizirali Dan odprtih vrat, kamor smo povabili starše, stare starše in sorodnike otrok. Izdelovali smo različne laternice in novoletne okraske, ki so popestrili tradicionalni božični pohod po vasi, do športne dvorane pri osnovni šoli Dobrova, kjer je potekalo novoletno srečanje s programom, ki ga vsako leto priredi Sklad vrtca Dobrova. O programu lahko več preberete v posebnem članku. Sredstva vsako leto namenimo nakupu različnih didaktičnih igrač in športnih rekvizitov. Ob tej priložnosti se delavci in vodstvo vrtca zahvaljujemo vsem staršem, ki že nekaj let aktivno sodelujejo v skladu vrtca in se res trudijo obogatiti program našega vrtca - s prostovoljnim delom, prispevki in spretno organizacijo srečanj. Zahvala gre tudi preostalim staršem, ki pridno zbirajo sredstva za donacjo, in vsem sponzorjem, ki so s svojmi prispevki ali izdelki sodelovali pri izvedbi sre-čelova. Kulturno dogajanje v vrtcu smo popestrili z zunanjo lutkovno predstavo in s šolskim lutkovnim krožkom, ki nam pod mentorstvom vzg. Antonije Bozovičar večkrat na leto predstavi zanimive lutkovne igrice. Obdaril nas je tudi dobri stari dedek Mraz, ki nas je obiskal po skupinah, otroci pa so mu v zahvalo zapeli nekaj pesmic in obljubili, da bodo v naslednjem letu še bolj pridni. Izdelovali smo tudi različne novoletne voščilnice, sadili božično žito v okviru projekta Mali vrtičkarji, prepevali in poslušali božične pesmi, krasili smrečice in tako dočakali leto 2014 - v upanju, da bo za vse nas zdravo in uspešno. Vzgojiteljica Irena Tomšič Decembrska presenečenja v 1. triadi OS Dobrova Tudi v letošnjem šolskem letu smo učiteljice 1. triade za otroke organizirale decembrska presenečenja. Tokrat smo imeli štiri presenečenja. Kar takoj na začetku decembra smo okrasili šolo. Otroci so izdelali okraske, ki smo jih nalepili na šolska okna in tako pričarali praznično vzdušje. Četrtega decembra smo odšli v Ljubljano, v Cankarjev dom, kjer smo si ogledali baletno predstavo Pepelka. Po predstavi smo bili povabljeni v Štihovo dvorano, katere posebnost je, da je amfiteatrsko zasnovana. Prijazen in zabaven kustos nam je predstavil zanimivosti o Cankarjevem domu in odgovarjal na vprašanja otrok. V petek, 13. decembra, pa so se učilnice prve triade spremenile v pravi Kolosej. V šestih "dvoranah" so se vrteli različni filmi. Otroci so sami izbrali film, ki so si ga želeli ogledati. Glede na odzive so bili vsi filmski okusi zadovoljeni. Sledilo je še zadnje presenečenje, ki pa je bilo sestavljeno iz dveh delov. Najprej so otroci iz kvašenega testa oblikovali vsak svojega pujska za srečo. Medtem ko so se pujski pekli, smo si ogledali predstavo šolske dramske skupine z naslovom Zeleni fantek. Po končani predstavi so nas slastne vonjave pritegnile nazaj v učilnice, kjer smo se posladkali s pujski. Tako so se decembrska presenečenja zaključila, z njimi pa tudi koledarsko leto. Polni dobrih vtisov smo začeli delo v novem letu. Tatjana Diaci, Andreja Mutec Sklad vrtcev Dobrova in Brezje s Piko Nogavičko 12. decembra 2013 smo na Dobrovi spet razveselili vrtčevske otroke. Na Božično-novoletni prireditvi, kjer smo s prodajo peciva in naravnih sokov ter z bogatim srečelovom in donacijami podjetij zbirali sredstva za Sklad vrtcev Dobrova in Brezje, nas je obiskala Pika Nogavička. Prireditev se je začela s tradicionalnim pohodom z lučkami, ki jih otroci skupaj z vzgojiteljicami in starši vsako leto izdelajo v ta namen. Pot iz vrtca do športne dvorane je tako razsvetlilo nekaj sto lučk, ki so jih ponosno nosili otroci. Pika Nogavička nas je pričakala v svoji vili Cira-Cara. Pred vilo so otroci okrasili smrečice z okraski, ki so jih izdelali v vrtcu, nato pa jim je navihana Pika Nogavička predstavila svojo šolo. Skupaj so se učili slovenščine z zabavnimi rimami, matematike s čokoladnimi cekini in glasbe, pri čemer jih je naučila gusarsko pesem in jih povabila na Pikine karaoke. Seveda ni pozabila na dolge odmore in sladko malico med poukom. Piko Nogavičko in otroke pa je z obiskom presenetil Božiček, ki se je pripeljal na saneh, s svojim jelenčkom Rudolfom in malimi škratki. Otroci in Pika so mu obljubili, da bodo pridni še naprej, in si s tem prislužili slastne bombone. Medtem ko so otroci poplesavali s Piko, so starši pridno kupovali srečke in v zameno dobili boga- te dobitke našega srečelova. Otroci in starši so se lahko posladkali s slastnimi, okusnimi roladami, ki so jih spekle pridne kuharice vrtcev in OŠ Dobrova, ter se ogreli s čajem. Tokrat smo si lahko prav tako ogledali izdelavo svežih in zdravih napitkov iz sadja in zelenjave, ki sta jih na prireditvi velikodušno pripravila zakonca Barbič, in jih tudi pokusili. S prodajo napitkov sta obogatila naš sklad, za kar se jima zahvaljujemo. Sklad vrtca Dobrova je v svojem dveletnem mandatu 2012-2014 organiziral tri prireditve, v okviru katerih se je skupaj zbralo 4.857,09 evra sredstev, od tega kar 2.214,74 evra na tokratni, decembrski prireditvi. Sredstva smo namenili nakupu učnih pripomočkov in igral ter za subvencije spomladanskega tabora starejših skupin (za otroke iz socialno šibkih družin). Kaj vse smo v letu 2013 že kupili z zbranimi sredstvi in kako otroci z veseljem uporabljajo nove pridobitve, so si obiskovalci prireditve lahko ogledali na velikem plakatu, nalepljenem na steni dvorane. Vseh deset vrtčevskih skupin se je na plakatu predstavilo s fotografijami otrok med igro ali telovadbo. Plakat, ki je še vedno na ogled v vrtcu Dobrova, bomo objavili tudi na spletni strani vrtca. Sklad je vrtcu Dobrova in enoti Brezje med drugim omogočil tudi nakup štirih novih fotoaparatov, ki bodo vzgojiteljicam oziroma vzgojiteljem v pomoč pri dokumentiranju izletov, športnih dni, prireditev in posebnih dogodkov, pa tudi pri prikazu vsakodnevnih vrtčevskih aktivnosti naših otrok. Ob uspešno izvedeni Božično-novo-letni prireditvi 2013 bi se radi zahvalili vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v okviru prireditve. Ob tem prisrčna hvala: staršem, predvsem tistim, ki so nam tudi pomagali pri delu na prireditvah in zbiranju dobitkov; vzgojiteljicam in vzgojiteljem za pomoč na prireditvi; vodji vrtca, ge. Mojci Kogoj, za vso podporo in pomoč pri organizaciji; ge. Simoni iz agencije Lukas za animacijo s Piko Nogavičko; otrokom in učiteljici ge. Antoniji Bozovičar iz OŠ Dobrova; kuharjem in kuharicam našega vrtca in OŠ Dobrova za čaj in rolade; hišnikoma in čistilkam OŠ Dobrova; ravnatelju g. Viljemu Kovačiču; g. Milanu Set-nikarju za ozvočenje; podjetju Faraon Design, d. o. o., za brezplačen tisk plakata; ge. Oven Barbič in g. Barbiču iz družbe Nutrilab, d. o. o., za pripravo in sestavine naravnih sokov, Občini Dobrova-Polhov Gradec za uporabo Športne dvorane; ter vsem donatorjem in sponzorjem, podjetjem in posameznikom, ki so darovali sredstva in bogate dobitke za srečelov. Še posebno se zahvaljujemo donatorjem: Vzajemni, d. v. z.; Metrelu, d. d.; NLB, d. d.; JA-NE, d. o. o.; TROL, d. o. o.; KS Dobrova in neimenovani fizični osebi. Zaradi res številnih sponzorjev, ki ste nam pri tokratni prireditvi priskočili na pomoč, vseh na tem mestu nismo mogli našteti. Zato pa bomo seznam in prejete logotipe objavili na spletni strani našega vrtca. Vsem res iskrena zahvala! Ko smo na vas, spoštovani starši, donatorji, sponzorji in občani, naslavljali prošnje za pomoč, smo zapisali, da se "trudimo, skupaj z vami" ... zdaj, po zaključku prireditve, pa lahko z gotovostjo rečemo, da se "veselimo, skupaj z vami". Iskrice v očeh naših otrok povedo vse! Naj vas vse dobro spremlja tudi v letu 2014! Sklad Vrtca Dobrova, Brezje P i pv* Jt i I * f w VIh J 32 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec NC_št. 412., 27. januar 2014 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si OŠ Polhov Gradec Intervju z gospo Marijo Merljak Letošnji dan šole smo namenili predvsem prehranjevanju. Ves teden smo se veliko pogovarjali o hrani in o tem, koliko pojemo, zato smo na dan šole organizirali delavnice in pripravili najrazličnejšo hrano. Ugotovili smo, katera hrana nam prinaša dobro voljo, znanje in katera premaga stres. K vsemu temu odkrivanju je veliko pripomogla gospa Marija Merljak, ki nam je dan popestrila z izvrstnim predavanjem. Kaj menite o trditvi "Skrita moč hrane''? To je pravzaprav pravi naslov, ker vključuje tiste stvari oziroma jedi, ki jih ljudje, mogoče tudi šolarji, sploh nismo poznali. Moč hrane velja tudi za tiste stvari, ki nam dajejo dobro voljo, dobro mišljenje; vpliva na inteligenco, česar do zdaj nismo prav dobro izpostavili. Včasih so ljudje vedeli, katera živila so za dobro voljo, odpravo stresa, pamet, in so bili veliko bolj povezani s to skrito močjo hrane. Mi smo to malo pozabili in zdaj ste prav vi začeli to obujati, jaz pa sem samo srečna, da lahko to pozdravim. Zanima naju, kdo je kulinarik in kdo nutricist? Kulinarik je tisti, ki se z vidiki oblikovanja, izvrševanja obrokov in kuhanja nekje ukvarja profesionalno. Lahko bi mu rekli tudi kulinarični mojster. Naziva nutricist v Sloveniji pravzaprav ni. Dodelijo si ga lahko samo tiste osebe, ki so opravile nu-tricistični tečaj v tujini. V Slovenji ni fakultete, ki bi za ta naziv predavala. Pravi naziv za človeka, ki se ukvarja s prehrano, je univerzitetni diplomirani inženir živilske tehnologije; da pa dobiš ta naziv, moraš obiskovati biotehniško fakulteto. Kdor ima ta naziv, ve, kako se hrana, ki jo zaužiješ, v tvojem telesu razgrajuje in kako jo telo sprejme. Živilski tehnolog ve, kako je sestavljena prehrana, pozna živilske zakonitosti pri dietah, kako izbirati hrano in kakšni so tehnološki postopki. V tem nazivu se skriva veliko matematike, fizike, kemije in biologije, kar se učiš v prvem in drugem letniku, zato da znaš osnovne stvari. V tretjem in četrtem letniku pa je veliko ved fiziologije, tako da vemo vse tisto, kar se dela z vidika tehnologije različnih prehran. Živilske tehnologe zanima predvsem postopek, kako hrana pride iz vrta v lonce, kaj se z njo tam dogaja in tudi kaj se z njo zgodi, ko jo človek zaužije. Ta poklic je lahko prisoten v bolnišnici, tovarnah, kjer pridelujejo hrano, inšpekciji in še bi lahko naštevala. Sama sem se še posebej specializirala v pre-hranskem svetovanju. Kdaj ste se odločili, da bo vaše življenje prepleteno z zdravo hrano? Ko sem bila stara pet let, sem vedno rada pomagala in zdravila sorodnike ter ljudi okoli sebe. Zdravila sem jih z raznimi zemljami, rožami in zelišči. Moja igra je bila vedno prepletena z neko naravo in kuhanjem. Opazovala sem ljudi in predmete okoli sebe ter jih med seboj povezovala. Znanci in prijatelji so mi velikokrat rekli, da bom zdravnica. Res je, da sem bila sprejeta na medicino, a sem veliko razmišljala in ugotovila, da bom več naredila, če bom poskušala človeka ohranjati zdravega, kot pa če bi zdravila bolnega. Rada bi preprečila bolezni, kar je po mojem mnenju veliko bolj pozitivno. Kaj je za vas zdrava prehrana? Zdrava prehrana zame pomeni, da ješ vsega po malem in hrano med seboj mešaš. Pomembno mi je, da vzameš hrano z domačega vrta oziroma od bližnjega kmeta in da uživaš pridelke, ki rastejo v določenem letnem času. Če na hitro povzamem, je najpomembnejše, da uživaš lokalno, sezonsko in vsega po malo. Po drugi strani pa se mi zdi zelo pomembno, da se človek posluša, kar pomeni, da zaužije hrano, ki si jo zaželi v tistem trenutku. Ali je dobra odločitev, da se je na naše šole in v vrtce enkrat letno uvedel Tradicionalni slovenski zajtrk - podpirate to odločitev? To odločitev zelo podpiram, res pa je, da če človek uživa samo zajtrk, je to premalo. Kaj pa kosilo? Problem je, da so zajtrk osvojili, kaj pa naprej? Tradicionalni slovenski zajtrk je po mojem mnenju absolutno premalo. Marijo Merljak sta spraševali Maša Setnikar in Ana Rihar, 9. b. Pohodniške poti Običajno ob koncu leta v mislih obnavljamo pomembnejše dogodke preteklega leta, zato je prav, da tudi pohodniki Društva upokojencev Dobrova naredimo kratek pregled naših pohodniških poti v jesenskem času. Septembra smo odšli na Vremščico, razpotegnjeni greben, ki se razteza od Divače do Pivke. Najvišji vrh, Velika Vremščica, je eden zadnjih tisočakov na slovenski planinski transverzali. Iz Senožeč smo se povzpeli skozi gozd in prišli na obširno travnato planoto; z najvišjega vrha je bil lep razgled na vse strani. Nekoč so bili tu obširni pašniki, danes pa pasejo drobnico. Ob vrnitvi smo se ustavili še na ovčereji, kjer smo v sirarni lahko kupili njihov domači sir. Na planoti je menda najlepše v maju, ko travnike okrasi pisano cvetje. Morda bi Drugi oktobrski pohod pa je bil v deželo oglarstva, na Dole pri Litji. Oglarjenje ima v teh krajih dolgo tradicijo in je še vedno sestavni del življenja domačinov. Pot nas je vodila skozi vasi, mimo krajev, kjer so bile nekoč kope, ter mimo domačij, kjer se še vedno ukvarjajo s pridobivanjem oglja. Na oglarski domačiji Brinovec na Slavini nam je mladi gospodar podrobno predstavil delo oglarjev in lahko smo si ogledali kopo, ki so jo prav takrat razdirali. Delo oglarjev je zahtevno, vendar v teh oddaljenih krajih nudi priložnost dodatnega zaslužka. Pohod smo morali obisk te gore ponoviti spomladi. Zaradi obilice snega je načrtovani februarski pohod po Polhograjskem hribovju odpadel, izpeljali smo ga oktobra. S Crnega Vrha smo šli po poti treh občinskih meja in se prek vasice Selo povzpeli na najvišji vrh v Polhograjskem hribovju, na Tošč. Na vrhu se je megla razkadila, pozdravilo nas je toplo jesensko sonce in nas spremljalo pri spustu v dolino. zaključili v vasici Dobovica, ki leži na obširni planoti s pogledom na bližnji dolenjski Triglav - Kum. Novembra smo se odpeljali na Notranjsko. Namenili smo se povzpeti na vrh Svete Trojice nad Pivko. Pohod smo začeli v vasi Trnje. Steza se je počasi dvigala skozi gozd, le zadnje travnato pobočje je bilo malce bolj strmo. Na vrhu nam je jasen sončen dan omogočal pogled daleč naokrog, od bližnjega Snežnika pa vse do zasneženih vršacev v daljavi. Pod vznožjem gore, v dolini pa sta se v soncu lesketali gladini Petelinjega in Palškega jezera, dveh od sedmih pre-sihajočih jezer v tej dolini, ki se ob deževju za kratek čas napolnijo z vodo. Z vrha smo se spustili v dolino, obšli Petelinje jezero in pohod končali v Slovenski vasi. V decembru smo odšli na Kras. Pohod smo začeli nekaj sto metrov od nekdanjega mejnega prehoda Fernetiči in hodili po kraški gmajni, porasli z grmičevjem, in med številnimi vrtačami. Z vrha hriba Medvejek se nam je odprl širok pogled proti Tržaškemu zalivu in na kraške vasi na obeh straneh meje. Po rahlem spustu smo se povzpeli na sosednji hrib, Repentabor, kjer stoji znano romarsko svetišče. Zaradi svoje lege je bil Repen-tabor v zgodovini pomembna obrambna točka. O burni zgodovini pričajo obrambni stolp in ostanki obrambnih obzidij. Po spustu v dolino nas je pot peljala skozi kraške vasi. Na svoji poti smo lahko videli veliko opuščenih pa tudi še delujočih kamnolomov. Prebivalci teh vasi so bili znani kamnoseki in na pročelju marsikatere hiše ali pa na vaškem znamenju smo lahko občudovali delo teh kamnoseških mojstrov. Pohod smo zaključili v Sežani, zadovoljni, saj ga je topel sončen dan še polepšal. Srečo v novem letu pa smo si zaželeli na našem prvem, že tradicionalnem ponovo-letnem srečanju na Vrheh, najvišjem dobrovskem vrhu. To srečanje je običajno najštevilčnejše, saj bližina hriba in ne preveč zahteven vzpon privabita tudi manj utrjene pohodnike. Kar nekajkrat smo zaradi slabe vremenske napovedi pohod prestavili, toda bilo je vredno, saj sončen dan vsakemu pohodu doda piko na i. I. Ž. Vabimo vas na prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo 7. februarja ob 18. uri v kulturni dvorani na Dobrovi. V gosteh bomo imeli tudi Godbo Dobrova-Polhov Gradec ter OŠ Dobrova. Po prireditvi si vzemite čas za druženje ob dobri kapljici. KUD Dolomiti Dobrova obrova V petek, 13. decembra 2013, smo pripravili tradicionalni novoletni sejem, katerega izkupiček vsako leto namenimo nakupu pripomočkov, ki pripomorejo k lepši likovni podobi šole. t L Tradicionalni Priprave na novoletni sejem na naši šoli se vsako leto začnejo že približno dva meseca prej. Vodja projekta, ga. Maja Fonda Cirman, v sodelovanju z drugimi učitelji izbere materiale, iz katerih se bodo izdelovali različni izdelki, in povabi učence, da vsak dan po pouku pomagajo pri njihovi izdelavi. Še posebno m • • ustvarjalni so učenci v oddelkih podaljšanega bivanja. Vendar pa učenci ne izdelujejo vsak svojega izdelka, temveč gre za manufaktur-no izdelavo, kjer zaradi čim večje in hitrejše produkcije vsak prispeva k eni fazi nastajanja končnega izdelka. Letos so učenci pletli kape, broške, izdelovali novoletne okraske, na OŠ voščilnice, ikebane, stojala za nakit, ptičje hišice, glinene podstavke in še marsikaj drugega. V petek, 13. decembra, smo se tako v avli šole zbrali učenci, starši in drugi sorodniki ter učitelji. Začelo se je s slovesnim odprtjem novoletnega sejma, ki so ga pospremile zanimive pevske in plesne točke. Nato so bili vsi gostje povabljeni k ogledu res pisane ponudbe najrazličnejših uporabnih in dekorativnih izdelkov, ki so nastali pod spretnimi prsti naših učencev. Marsikdo je našel kaj zase oz. za svoje bližnje, in tako so učenci na svojih stojnicah prodali večino izdelkov. Sejemsko dogajanje so popestrile raznovrstne dejavnosti, ki so se odvijale na različnih lokacijah po šoli, npr. lutkovna igrica, limbo ples, angleški skeči, nastopi v francoščini ... Obiskovalci so se lahko tudi posladkali s slastnimi palačinkami in piškoti ter se pogreli ob kakavu, kavi ali čaju. V sklopu novoletnega sejma in še nekaj dni po njem pa je na naši šoli in v enoti vrtca Brezje potekala tudi dobrodelna akcija Anina zvezdica. S pomočjo staršev in otrok smo zbrali 335 kg hrane. Zbrali smo raznovrstno, zdravo hrano in kar nekaj kakovostnih domačih izdelkov. Kar pa je za mesec obdarovanja najvažnejše - zbrali smo veliko slad-kari in tako razveselili najmlajše ter polepšali praznike marsikateri slovenski družini. Veseli nas, da je bil sejem dobro obiskan, ter se zahvaljujemo vsem, ki ste se v prazničnem decembru družili z nami in prispevali k uspešnosti dobrodelne akcije. Živa Mrzlikar Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 33 27. januar 2014, NČ_št. 412. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 77/07 - UPB1, in spremembe), Zakona o varstvu kulturne dediščine (Ur. l. RS, št. 16/08 in spremembe), Statuta Občine Dobrova - Polhov Gradec (26/12), Letnega programa za kulturo 2014 in Odloka o proračunu Občine Dobrova - Polhov Gradec za leto 2014 (Ur. l. RS, št. 1/13) objavlja Občina Dobrova - Polhov Gradec J A V N I R A Z P I S ZA SOFINANCIRANJE OBNOVE OBJEKTOV NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE V OBČINI DOBROVA - POLHOV GRADEC V LETU 2014 1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je sofinanciranje obnove objektov nepremične kulturne dediščine v Občini Dobrova - Polhov Gradec v letu 2014. Register nepremične kulturne dediščine se vodi pri Ministrstvu za kulturo in je dostopen na spletni strani http://rkd.situla.org/ 2. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU Na razpis se lahko prijavijo lastniki ali upravljavci spomenikov s področja nepremične kulturne dediščine na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec. Spomeniki državnega pomena v lasti Republike Slovenje in upravljavci spomenikov državnega in lokalnega pomena, ki imajo z Občino Dobrova - Polhov Gradec sklenjene neposredne pogodbe, niso upravičeni do sofinanciranja po tem razpisu. Drugi pogoji: - gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja, - za objekt morajo biti ob prijavi na razpis priloženi kulturno-varstveni pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenje, OE Ljubljana, - predlagatelj mora imeti zagotovljena delna lastna finančna sredstva. 3. MERILA ZA DODELITEV SREDSTEV Iz proračuna Občine Dobrova - Polhov Gradec se sofinancira do 30 % vrednosti investicje. Pri vrednotenju vlog bodo upoštevana naslednja merila: Splošna določila razpisa: Projekt investicje ustreza splošnim določilom, če: - je objekt vpisan v Register nepremične kulturne dediščine (5 točk), - je celovit in zaokrožen, tehtno vsebinsko obrazložen in utemeljen po posameznih fazah (5 točk), - je realno ovrednoten in ima uravnoteženo finančno zgradbo (5 točk), - zagotavlja soudeležbo predlagatelja z lastnimi ali pridobljenimi sredstvi iz drugih virov (5 točk). Prednostna določila razpisa: Projekt investicje ustreza prednostnemu kriterju, če: - je objekt vpisan v Register nepremične kulturne dediščine (5 točk), - gre za nujne projekte obnove, katerih odložitev bi povzročila nadaljnjo škodo na objektu (25 točk), - gre za sanacjo stavbnega pohištva: menjava oken in vrat (15 točk), - gre za sanacjo zunanjih ometov (fasada) (15 točk), - gre za sanacjo strešnih konstrukcj, streh - kritin in kleparska dela (15 točk). 4. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV Sredstva bremenjo proračunsko postavko proračuna Občine Dobrova - Polhov Gradec: 18002 Obnova zaščitenih in drugih kulturnih spomenikov v višini 2.000,00 EUR. DOLOČITEV VREDNOSTI SOFINANCIRANJA POSAMEZNEGA PROJEKTA predračun x odstotek sofinanciranja x število dodeljenih točk / maksimalno število možnih točk = vrednost prijavljenega projekta po določilih Odobrena sredstva projekta = sredstva določena v proračunu / skupna vrednost vseh prijavljenih projektov po določilih x vrednost prijavljenega projekta po določilih 5. OBDOBJE ZA PORABO DODELJENIH SREDSTEV Dodeljena proračunska sredstva morajo upravičene osebe porabiti do 1. 12. 2014, to je tudi rok, ko mora upravičenec občinski upravi posredovati končno poročilo o porabi sredstev z zahtevanimi prilogami. 6. NAVODILA ZA IZDELAVO PRIJAV Prjava na javni razpis mora biti izdelana na obrazcu Prjava na javni razpis za sofinanciranje obnove objektov nepremične kulturne dediščine v letu 2014 v Občini Dobrova - Polhov Gradec. Razpisna dokumentacja je od dneva objave javnega razpisa do zaključka tega javnega razpisa dostopna v sprejemni pisarni Občine Dobrova - Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova ali na spletni strani www. dobrova-polhovgradec. si 7. NAČIN IN ROK ZA ODDAJO PRIJAV Upoštevane bodo popolne pisne prjave, ki bodo prispele po pošti na naslov Občina Dobrova - Polhov Gradec, Stara cesta 13, 1356 Dobrova, ali bodo do tega roka oddane v sprejemni pisarni Občine Dobrova - Polhov Gradec. Na ovojnici vlagatelj navede: »Javni razpis nepremična kulturna dediščina - NE ODPIRAJ«. Na hrbtni strani ovojnice mora biti označen naziv in naslov vlagatelja. Vloge, ki bodo poslane z napačno izpolnjeno ovojnico, se zavrže. Rok za oddajo vlog: 28. februar 2014. 8. ODPIRANJE PONUDB IN OBVEŠČANJE O IZIDU JAVNEGA RAZPISA Odpiranje in pregled vlog Odpiranje pravočasno prispelih vlog bo 17. marca 2014 v prostorih Občine Dobrova - Polhov Gradec. Na odpiranju vlog sme prisostvovati vsaka oseba, ki kandidira na razpisu. Prispele vloge bo pregledala in strokovno ocenila komisja, ki jo imenuje župan Občine Dobrova - Polhov Gradec. Vlagatelji ne morejo prisostvovati pripravi in sprejemanju poročila za odpiranje vlog ter pri ocenjevanju in vrednotenju vlog ter sprejemanju poročila na strokovni komisji. S sklepom župana se zavrže vloge: - ki so prepozno prispele, - ki je ni vložila upravičena oseba, - nepopolne vloge, ki jih v navedenem roku vlagatelj ne dopolni ali jih dopolni neustrezno in zavrne vloge: - ki so neutemeljene, - z nasprotujočimi podatki v vlogi in prilogah, - vsebinsko neustrezne vloge, - ki ne bodo izpolnjevale pogojev za prijavo. Popolnost in dopolnitve vlog Vloga se šteje za popolno, če je razumljiva in ima priložene vse priloge. Vlagatelje nepopolnih vlog komisja v roku 8 dni od odpiranja pisno pozove k dopolnitvi nepopolnih vlog. Rok za dopolnitev vlog je 5 dni. Dopolnitve, poslane po roku, se ne upoštevajo. 9. OBVEŠČANJE O IZBORU O dodelitvi sredstev odloča na predlog strokovne komisje župan oziroma oseba, ki jo pooblasti župan. Vlagateljem, katerih vloge izpolnjujejo predpisane pogoje iz predpisov in javnega razpisa in so za namen zagotovljena sredstva, župan izda odločba o izboru. V obrazložitvi odločbe o izboru je utemeljena odločitev in v primeru pozitivne odločitve opredeljena višina dodeljenih sredstev, namen in upravičeni stroški, za katere so sredstva namenjena. Rok za izdajo odločbe o izboru je 30 dni od ugotovitve vseh dejstev. Odločbo o izboru občinska uprava posreduje prejemnikom sredstev in jih pozove k podpisu pogodbe. Za prejemnike sredstev, ki se v roku 8 dni od prejema poziva ne odzovejo, se šteje, da so umaknili vlogo za pridobitev sredstev. 10. PRITOŽBA NA ODLOČBO Zoper odločitev v odločbi o pravici do sredstev lahko upravičenec vloži pritožbo na naslov občine v roku 8 dni od prejema odločbe. Pritožba ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji. V pritožbi mora natančno opredeliti razloge, zaradi katerih je pritožba vložena. Predmet pritožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje vlog. O pritožbi mora biti odločeno v petnajstih dneh s sklepom. 11. SPREMLJANE NAMENSKE PORABE SREDSTEV Namensko porabo sredstev za sofinanciranje obnove objektov nepremične kulturne dediščine v letu 2014 v Občini Dobrova - Polhov Gradec spremlja komisja. Namenskost porabe lahko ugotavlja tudi nadzorni odbor občine. Upravičenec je dolžan vrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obresti, ki se obračunavajo od dneva plačila upravičencu do dneva vračila sredstev v primerih, ko se ugotovi: - da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena, - da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke, - da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova ponovno pridobil finančna sredstva, - druge nepravilnosti pri uporabi sredstev. 12. INFORMACIJE Informacje, povezane z javnim razpisom, je mogoče dobiti na Občini Dobrova - Polhov Gradec, tel. 01/3601-800, in sicer ob ponedeljkih in petkih od 8. do 12. ure ter sredah od 8. do 12. ure in od 14. do 16. ure. Vprašanja je mogoče posredovati tudi po elektronski pošti na naslov info@dobrova-polhovgradec.si Datum: 14. 1. 2014 Številka: 430-0003/2014-3 Župan Občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar l.r. Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007 - UPB2, 76/2008, 79/2009, 51/2010), Statuta Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 26/2012) in Odloka o proračunu Občine Dobrova - Polhov Gradec za leto 2014 (Uradni list RS, št. 1/2013) Občina Dobrova - Polhov Gradec objavlja naslednji JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov društev upokojencev v Občini Dobrova - Polhov Gradec v letu 2014 1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov društev upokojencev, katerih vsebina vključuje: - administrativno delovanje društva (stroški dela ter materialni stroški administrativnih, finančnih in računovodskih del ...), - aktivno in kakovostno preživljanje prostega časa, - organizacjo družabnih in drugih oblik društvenih dejavnosti (pohodi, srečanja .), - skrb za lastno zdravje, - kulturno izražanje in kreativnost, - športne aktivnosti. 2. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU Na javni razpis se lahko prjavjo pravne osebe, ki izvajajo programe društev upokojencev in izpolnjujejo naslednje pogoje: - imajo sedež na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec, - svojo dejavnost izvajajo na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec, - prjavjo program, ki je predmet razpisa, - redno delujejo najmanj eno leto, - opravljajo dejavnost na neprofitni osnovi, - imajo urejeno evidenco o članstvu in zagotovljene temeljne pogoje za realizacjo prijavljenih programov, - ne prijavljajo programov z enako vsebino na drug javni razpis Občine Dobrova - Polhov Gradec za sofinanciranje v letu 2014. 3. MERILA ZA DODELITEV SREDSTEV Pri vrednotenju vlog bo upoštevano naslednje merilo: - število aktivnih članov (članov s plačano članarino) s stalnim prebivališčem v Občini Dobrova - Polhov Gradec v letu 2014. 4. OKVIRNA VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV Višina sredstev, namenjenih za sofinanciranje programov društev upokojencev, v letu 2014 znaša 7.000,00 EUR. 5. NAVODILA ZA IZDELAVO PRIJAV Prijava na javni razpis mora biti izdelana na obrazcu Prijava na javni razpis sofinanciranje programov društev upokojencev v Občini Dobrova - Polhov Gradec v letu 2014. Razpisna dokumentacja je od dneva objave javnega razpisa do zaključka tega javnega razpisa dostopna v sprejemni pisarni Občine Dobrova - Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova, ali na spletni strani www.dobrova-polhovgradec.si 6. NAČIN IN ROK ZA ODDAJO PRIJAV Upoštevane bodo popolne pisne prjave, ki bodo prispele po pošti na naslov Občina Dobrova - Polhov Gradec, Stara cesta 13, 1356 Dobrova, ali bodo do tega roka oddane v sprejemni pisarni Občine Dobrova - Polhov Gradec. Na ovojnici vlagatelj navede: »Javni razpis sofinanciranje programov društev upokojencev v letu 2014 - NE ODPIRAJ«. Na hrbtni strani ovojnice mora biti označen naziv in naslov vlagatelja. Vloge, ki bodo poslane z napačno izpolnjeno ovojnico, se zavrže. Rok za oddajo vlog: 28. februar 2014. 7. ODPIRANJE PONUDB IN OBVEŠČANJE O IZIDU JAVNEGA RAZPISA Odpiranje in pregled vlog Odpiranje pravočasno prispelih vlog bo 17. marca 2014 v prostorih Občine Dobrova - Polhov Gradec. Odpiranje vlog ni javno. Prispele vloge bo pregledala in strokovno ocenila komisja, ki jo imenuje župan Občine Dobrova - Polhov Gradec. S sklepom župana se zavrže vloge: - ki so prepozno prispele, - ki je ni vložila upravičena oseba, - nepopolne vloge, ki jih v navedenem roku vlagatelj ne dopolni ali jih dopolni neustrezno in zavrne vloge: - ki so neutemeljene, - z nasprotujočimi podatki v vlogi in prilogah, - vsebinsko neustrezne vloge, - ki ne bodo izpolnjevale pogojev za prijavo. Popolnost in dopolnitve vlog Vloga se šteje za popolno, če je razumljiva in ima priložene vse priloge. Vlagatelje nepopolnih vlog komisja v roku 8 dni od odpiranja pisno pozove k dopolnitvi nepopolnih vlog. Rok za dopolnitev vlog je 5 dni. Dopolnitve, poslane po roku, se ne upoštevajo. 8. OBVEŠČANJE O IZBORU O dodelitvi sredstev odloča na predlog strokovne komisje župan oziroma oseba, ki jo pooblasti župan. Vlagateljem, katerih vloge izpolnjujejo predpisane pogoje iz javnega razpisa in so za namen zagotovljena sredstva, se izda odločba o izboru. V obrazložitvi odločbe o izboru je utemeljena odločitev in v primeru pozitivne odločitve opredeljena višina dodeljenih sredstev, namen in upravičeni stroški, za katere so sredstva namenjena. Rok za izdajo odločbe o pravici do sredstev je 30 dni od ugotovitve vseh dejstev. Odločbo o izboru občinska uprava posreduje prejemnikom sredstev in jih pozove k podpisu pogodbe. Za prejemnike sredstev, ki se v roku 8 dni od prejema poziva ne odzovejo, se šteje, da so umaknili vlogo za pridobitev sredstev. 9. PRITOŽBA NA ODLOČBO Zoper odločitev v odločbi o pravici do sredstev lahko upravičenec vloži pritožbo na naslov občine v roku osem dni od prejema odločbe. Pritožba ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji. V pritožbi mora natančno opredeliti razloge, zaradi katerih je pritožba vložena. Predmet pritožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje vlog. O pritožbi mora biti odločeno v petnajstih dneh s sklepom. 34 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec 10. SPREMLJANE NAMENSKE PORABE SREDSTEV Namensko porabo sredstev za sofinanciranje dejavnosti društev v Občini Dobrova - Polhov Gradec spremlja komisija. Namenskost porabe lahko ugotavlja tudi nadzorni odbor občine. Upravičenec je dolžan vrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obresti, ki se obračunavajo od dneva plačila upravičencu do dneva vračila sredstev v primerih, ko se ugotovi: - da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena, - da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke, - da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova ponovno pridobil finančna sredstva, - druge nepravilnosti pri uporabi sredstev V primerih iz prejšnjega odstavka upravičenec ne more pridobiti sredstev za dobo petih let. 11. INFORMACIJE Informacije, povezane z javnim razpisom, je mogoče dobiti na Občini Dobrova - Polhov Gradec, tel. 01/3601-800, in sicer ob ponedeljkih in petkih od 8. do 12. ure ter sredah od 8. do 12. ure in od 14. do 16. ure. Vprašanja je mogoče posredovati tudi po elektronski pošti na naslov info@dobrova-polhovgradec.si Datum: 14. 1. 2014 Številka: 430-0002/2014-3 Župan Občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar l.r. Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/07 - ZLS-UPB2 s spremembami), Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 77/07 s spremembami), Zakona o športu (Ur. l. RS, št. 22/98 s spremembami), Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Ur. l. RS, št. 2/04 s spremembami), Statuta Občine Dobrova-Polhov Gradec (Naš časopis št.: 252/99, 351/08), Pravilnika o sofinanciranju dejavnosti in programov društev v občini Dobrova-Polhov Gradec (Ur. l. RS, št. 32/09 s spremembami) in Odloka o proračunu Občine Dobrova-Polhov Gradec za leto 2014 (Ur.l. RS, št. 1/13 s spremembami) objavlja Občina Dobrova-Polhov Gradec J A V N I R A Z P I S ZA SOFINANCIRANJE DELOVANJA DRUŠTEV NA PODROČJU KULTURE, ŠPORTA IN TURIZMA V OBČINI DOBROVA-POLHOV GRADEC V LETU 2014 1. PREDMET RAZPISA Sofinanciranje programov društev na področju kulture, športa in turizma v Občini Dobrova-Polhov Gradec v letu 2014. 2. UPRAVIČENCI DO SREDSTEV Upravičenci do sredstev so društva, ki delujejo na področju kulture, športa in turizma s sedežem v občini Dobrova-Polhov Gradec. 3. POGOJI IN OMEJITVE ZA SOFINANCIRANJE Sofinanciranje kulturnih programov Vrste pomoči in opravičljivi stroški: 1.1 Administrativno delovanje društva stroški dela in materialni stroški administrativnih, finančnih in računovodskih del, stroški zavarovanj 1.2 Izvedba kulturnih programov stroški najemnin objektov, stroški udeležbe na nastopu, stroški povezani z založništvom, stroški strokovnega izpopolnjevanja, izobraževanja in usposabljanja strokovnega kadra, stroški izvedbe delavnic, stroški zavarovanja 1.3 Priprava, izvedba in promocija kulturne prireditve stroški priprave, izvedbe in promocije prireditve, zavarovanje Pogoji in omejitve: - da je kulturni program ali kulturna prireditev, ki kandidira za sofinanciranje iz javnih sredstev, pripravljena in izvedena na ne-profitni način, namenjena širši javnosti in izkazuje nek širši javni interes, - kulturni programi oziroma kulturne dejavnosti, potekajo redno, organizirano in ustrezno strokovno vodeno, vsaj devet (9) mesecev v letu, izvajalec je v preteklem letu redno predstavljal svoj program na javnih prireditvah (pogoj za sofinanciranje: najmanj 2 nastopa) v občini, - kandidata na izobraževanje, usposabljanje ali izpopolnjevanju predlaga in prijavi osnovna kulturna organizacija oz. izvajalec, - kandidat se zaveže, da bo po končanem usposabljanju, izpopolnjevanju ali izobraževanju najmanj 3 leta deloval v Občini Dobro-va-Polhov Gradec kot strokovni delavec pri izvajalcu letnega programa kulture, - da društvo izvaja dejavnost v kulturi, kamor prijavljajo kandidata za usposabljanje ali izpopolnjevanje, - sofinancirajo se prireditve, ki so organizirane na območju občine Dobrova-Polhov Gradec, - da bodo sodelovali na prireditvah, ki jih bo organizirala občina, če bodo k temu pozvani, - kulturni projekti, ki jih društvo organizira za svoje člane in druge udeležence v obliki delavnic, izobraževanj, usposabljanj in izpopolnjevanj mora imeti vsaj 10 obiskovalcev. Niz delavnic izobraževanj, usposabljanj in izpopolnjevanj s področja kulture lahko predstavlja daljši sklop izobraževanja, kjer vsaka delavnica, izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje predstavlja določeno podtemo izobraževanja kot zaključene celote, - kot prireditev se upošteva samostojna izvedba najmanj 12. pesmi oz. 10. skladb, oz. 45 minut programa, - kot predstava (celovečerno gledališko delo) - premiera se upoš- teva samostojna predstava v dolžini najmanj 45 minut , v primeru lutkovne skupine najmanj 30 minut, (krajša gledališka dela se vrednotijo samo v primeru sodelovanja na prireditvi), ponovitve predstav se upoštevajo kot nastopi, - za javni nastop šteje prireditev, namenjena širši javnosti, z dokazljivo javno objavo, - promocijski material (CD, video, DVD, knjiga, zbornik, brošura) mora biti izdan v seriji s pridobljenimi pravicami institucij npr. NUK, SAZAS, AAS..., - opravljanje dejavnosti na neprofitni osnovi pomeni, da dejavnosti in programu ni moč pripisati pretežno komercialnega namena in člani izvajalske skupine ne prejemajo plačila. Sofinanciranje športnih programov Vrste pomoči in opravičljivi stroški: 2.1 Administrativno delovanje društva stroški dela in materialni stroški administrativnih, finančnih in računovodskih del, stroški zavarovanja 2.2 Izvedba športnih programov stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objektov za vadbo, organizacija športnih tekmovanj, stroški zavarovanj 2.2.1 Interesna športna vzgoja predšolskih otrok, šoloobveznih otrok, mladine in študentov stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objektov za vadbo, zavarovanj 2.2.2 Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami (z motnjami v razvoju) stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objektov za vadbo, zavarovanj 2.2.3 Športna vzgoje otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objektov za vadbo, organizacija športnih tekmovanj, stroški zavarovanja 2.2.4 Šport invalidov stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objektov za vadbo, organizacija športnih tekmovanj, stroški zavarovanja 2.2.5 Športna rekreacija stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objektov za vadbo, stroški zavarovanja 2.2.6 Izobraževanje, usposabljanje in spopolnjevanje strokovnih kadrov v športu stroški izpopolnjevanja, izobraževanja, usposabljanja ali pridobivanja licenc amaterskih strokovnih kadrov, aktivnih članov društva 2.3. Priprava, izvedba in promocija športne prireditve stroški organizacije prireditve, stroški sodnikov, pomožnega osebja, stroški panožne zveze, stroški pokalov, diplom, stroški zavarovanja 2.4 Vzdrževanje objektov in prostorov za izvajanje športne dejavnosti stroški povezani z obratovalnimi stroški in investicijami v objekte 2.4.1 Vzdrževanje objektov in prostorov za izvajanje športne dejavnosti, ki zajemajo stroške električne energije, ogrevanja, odvoza odpadkov, vodarina, kanalščina, idr. 2.4.2 Investicijsko vzdrževanja objektov in opreme v lasti ali najemu upravičenca. Pogoji in omejitve: - kandidata na izobraževanje, usposabljanje ali izpopolnjevanju predlaga in prijavi osnovna športna organizacija oz. izvajalec, - kandidat zaveže, da bo po končanem usposabljanju, izpopolnjevanju ali izobraževanju najmanj 3 leta deloval v Občini Dobrova-Pol-hov Gradec kot strokovni delavec pri izvajalcu letnega programa športa, - stroški organizacije prireditev in nastopov na teh prireditvah, ki se financirajo iz drugih proračunskih postavk občinskega proračuna, niso upravičen strošek, - sofinancirajo se prireditve, ki so organizirane na območju občine Dobrova-Polhov Gradec, - stroški tekočega in investicijskega vzdrževanja objektov in opreme v lasti ali najemu vlagatelja niso upravičeni, v kolikor je iz prejetih vlog razvidno, da vlagatelj za izvajanje dejavnosti zaračunava najemnino, - na prireditvi mora biti poskrbljeno za strokovno vodenje in varnost vseh udeležencev, - da bodo sodelovali na prireditvah, ki jih bo organizirala občina, če bodo k temu pozvani. Sofinanciranje turističnih programov Vrste pomoči in opravičljivi stroški: 3.1 Administrativno delovanje društva 3.1.1 Število članov, sodelovanje povezovanje, spletna stran društva, pridobivanje sredstev stroški dela in materialni stroški administrativnih, finančnih in računovodskih del, stroški zavarovanja, stroški vzdrževanja spletne strani, stroški oblikovanja spletne strani, stroški zakupa prostora na serverju 3.1.2 Strokovno izpopolnjevanje, usposabljanje in izobraževanje članov društva in priprava in organizacija delavnic stroški strokovnega izpopolnjevanje, usposabljanje in izobraževanje članov društva, stroški priprave in organizacije delavnic, kot so stroški strokovnega kadra za izvedbo, stroški najema prostora, stroški obveščanja, stroški materiala za delavnice 3.1.3 Priprava in tisk promocijskega gradiva stroški oblikovanja, priprave besedil, prevodov, odkup slikovnega gradiva, stroški tiska 3.2 Priprava, izvedba in promocija turistične prireditve stroški izvajalcev na prireditvi, stroški najema prostora, stroški promoviranja prireditve, stroški materiala za izvedbo prireditve, stroški zavarovanja 3.3 Priprava, izvedba in udeležba na sejmih stroški udeležbe na sejmu, stroški organizacije sejma stroški, osebja, ki predstavlja ponudbo v času sejma, stroški promoviranja sejma 3.4 Priprava turističnih programov in vzdrževanje objektov turistične infrastrukture NČ_št. 412., 27. januar 2014 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si stroški priprave programov, stroški izobraževanja kadra za izvajanje programov, stroški trženja programa, stroški nakupa klopi, smetnjakov in drugi materialni stroški povezani z vzdrževanjem objektov turistične infrastrukture Pogoji in omejitve: - oblikovanje promocijskega materiala mora biti skladno s celostno podobo občine, - da bodo sodelovali na prireditvah, ki jih bo organizirala občina, če bodo k temu pozvani, - prireditev se organizira na območju občine Dobrova-Polhov Gradec, - stroški vzdrževanja objektov turistične infrastrukture, ki jih uveljavljajo vlagatelji morajo biti usklajeni z letnim programom za turizem in občinskim proračunom za tekoče leto in zgrajeni skladno z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja, - objekti, v katerih se izvaja pridobitna dejavnost niso upravičeni do sofinanciranja, - na prireditvi mora biti poskrbljeno za strokovno vodenje in varnost vseh udeležencev. 4. MERILA Kulturni programi 1.1. Administrativno delovanje društva Elementi za vrednotenje Število točk 1 Število aktivnih članov, ki so občani občine Dobrova-Polhov Gradec do 30 članov aktivnih članov s plačano članarino 10 od 31-60 članov aktivnih članov s plačano članarino 20 nad 61 članov aktivnih članov s plačano članarino 35 2 Vključenost mladih med 14. in 20. letom Do 6 mladih med 14. in 20. letom 5 Od 7 do 10 mladih med 14. in 20. letom 10 Nad 11 mladih med 14. in 20. letom 15 3 Društvo se predstavlja na svetovnem spletu Društvo ima svojo spletno stran, ki je redno vzdrževana in ažurirana 2 1.2 Izvedba kulturnih programov Elementi za vrednotenje Število točk 1 Dejavnost oz. sekcije društva - glasbena 30 - gledališka, lutkovna 30 - plesno-folklorna 30 - likovna, filmska, fotografska 20 - druge vsebine s področja kulture 20 2 Stroški najemnin objekta (do 80-ur za posamezni program, ki se izvaja v organiziranih skupinah) 1 točka/uro/ skupino 3 Nastop na območju Občine Dobrova-Polhov Gradec 3 točki/ nastop 4 Nastop na prireditvi na območju Slovenje 6 točk/ nastop 5 Nastop na prireditvi v tujini 9 točk/ nastop 6 Doseganje rezultatov na tekmovanjih ali selekcijah (za vsako doseženo prvo, drugo ali tretje mesto) medobmočnem tekmovanju 1 na državnem tekmovanju 2 na mednarodnem tekmovanju 3 7 Založništvo (CD, knjiga) 10 točk/ izdelek 8 Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje, delavnice amaterskih strokovnih kadrov, ki so člani društva in se izobražujejo, itd na področju kulturnih programov, ki jih izvaja društvo, 10 točk/ izobraževanje/ osebo 9 Delavnice, izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja, ki jih društvo organizira za svoje člane in druge udeležence 10 točk/ Izobraževanje kot zaključeno celoto 1.3. Priprava, izvedba in promocija kulturne prireditve Število točk/ prireditev 1 Organizacija lastne prireditve, 100% nastopajočih je iz občine Dobrova-Polhov Gradec 14 Organizacija lastne prireditve, od 50 do 99% nastopajočih je iz občine Dobrova-Polhov Gradec 10 Organizacija lastne prireditve, do 49% nastopajočih je iz občine Dobrova-Polhov Gradec 5 2 Objava v koledarju prireditev 2 3 Objava na občinski spletni strani 2 4 Objava v Našem časopisu 2 5 Prireditve, ki se izvajajo od 6 do 10 let zaporedoma, se korigira s faktorjem 1,3 Prireditve, ki se izvajajo več kot 10 let zaporedoma, se korigira s faktorjem 1,5 Športni programi 2.1. Administrativno delovanje društva Elementi za vrednotenje Število točk 1 Število aktivnih članov, ki so občani občine Dobrova-Polhov Gradec do 30 članov aktivnih članov s plačano članarino 10 od 31-60 članov aktivnih članov s plačano članarino 20 nad 61 članov aktivnih članov s plačano članarino 35 27. januar 2014, NC_št. 412. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec Vključenost mladih med 14. in 20. letom 2 Do 6 mladih med 14. in 20. letom 5 Od 7 do 10 mladih med 14. in 20. letom 10 Nad 11 mladih med 14. in 20. letom 15 3 Društvo se predstavlja na svetovnem spletu Društvo ima svojo spletno stran, ki je redno vzdrževana in dopolnjevana 2 2.2 Izvedba športnih programov 2.2.1 Interesna športna vzgoja predšolskih otrok, šoloobveznih otrok, mladine in študentov 2.2.2 Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami (z motnjami v razvoju) 2.2.3 Športna vzgoja otrok usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport 2.2.4 Šport invalidov 2.2.5 Športna rekreacija 2.2.6 Izobraževanje, usposabljanje in spopolnjevanje strokovnih kadrov v športu 2.3. Priprava, izvedba in promocija športne prireditve Turistični programi 3.1 Administrativno delovanje društva 3.1.1 Število članov, sodelovanje povezovanje, spletna stran dru-štva,pridobivanje sredstev 1 Število članov Število točk Do 20 članov društva s plačano članarino 3 Do 21 do 50 članov s plačano članarino 6 Nad 51 članov s plačano članarino 10 2 Pridobivanje sredstev iz drugih javnih in zasebnih virov Društvo je v preteklem letu pridobilo sredstva za posamezne projekte iz drugih javnih virov (razpisov) 4 Društvo pridobiva donatorska in sponzorska sredstva 2 Društvo pridobiva sredstva iz članarin 2 3 Sodelovanje in povezovanje Sodelovanje pri projektih TZD 1 Sodelovanje pri projektih Turistične zveze Slovenje 1 Sodelovanje v občinskih projektih 2 Sodeluje v projektih OŠ na območju občine 3 4 Spletna stran društva Društvo ima spletno stran, ki je redno vzdrževana in dopolnjevana 2 Društvo ima spletno stran omogoča komuniciranje z uporabnikom (forum, obrazec za pošiljanje vprašanj ) 2 Društvo ima spletno stran ima aktivne pövez'ave z ostalimi društvi, nar. kult in drugimi zanimivostmi 2 3.1.2 Strokovno izpopolnjevanje, usposabljanje in izobraževanje članov društva in priprava in organizacija delavnic Število točk 1 Organizacija do enega izobraževanja, delavnice, ipd za člane v preteklem letu 1 2 Organizacija do treh izobraževanj, delavnic, ipd za člane v preteklem letu 3 3 Organizacija več kot treh izobraževanj, delavnic, ipd za člane v preteklem letu 7 4 Organizacija vsaj ene strokovne ekskurzije za člane v preteklem letu 3 3.1.3 Priprava in tisk promocijskega gradiva Število točk 1 Priprava tiskanega promocijskega gradiva, ki vključuje območje delovanja društva 2 2 Priprava tiskanega promocijskega gradiva, ki vključuje celotno območje občine. 4 3 Priprava tiskanega promocijskega gradiva, ki vključuje območje več občin. 6 4 Priprava tiskanega promocijskega gradiva med društvi več občin 8 3.2 Organizacija turistične prireditve 1 Promocija prireditve (najave pred prireditvijo) Število točk Objava v glasilu Našem časopisu 3 Objava na občinski spletni strani 3 Objava prireditve v letnem koledarju prireditev občine 3 Objava v enem mediju, ki pokriva širše območje (regija, Slovenja) 4 Objava v dveh medijih, ki pokriva širše območje (regija, Slovenja) 7 Objava v treh in več medijih, ki pokriva širše območje (regija, Slovenja) 11 2 Število obiskovalcev prireditve Število obiskovalcev prireditve (ocena ) do 200 3 Število obiskovalcev prireditve (ocena) od 201 do 500 obiskovalcev 6 Število obiskovalcev prireditve (ocena ) nad 501 obiskovalcev 10 3.3 Priprava, izvedba in udeležba na sejmih 1 Udeležba društva na sejmih Število točk Društvo predstavlja svojo ponudbo na sejmih na območju občine, 2 Društvo aktivno sodeluje na sejmih, ki se jih udeležuje občina, 6 Društvo samostojno predstavlja svojo ponudbo na specializiranih turističnih sejmih 10 3.4 Priprava turističnih programov in vzdrževanje objektov turistične infrastrukture 1 Turistični produkti in turistična infrastruktura Število točk Društvo aktivno sodeluje pri pripravi turističnih produktov in urejanju turistične infrastrukture, ki jih pripravlja občina ali drugi subjekti 5 Društvo samo pripravlja turistične produkte in ureja turistično infrastrukturo 10 5. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV Sredstva bremenijo proračunske postavke Proračuna občine Dobro-va-Polhov Gradec za leto 2014: 1 18023 Programi kulturnih društev v višini 30.500,00 EUR 2 18050 Šport v društvih v višini 36.000,00 EUR 3 14008 Sofinanciranje programa turistične zveze in društev ter drugih turističnih organizacij v višini 8.400,00 EUR 6. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Razpisna dokumentacija (navodila in obrazci) je na voljo na spletnem naslovu: http://www.dobrova-polhovgradec.si ali na sedežu občine. 7. NAČIN PRIJAVE IN ROKI Izpolnjeno razpisno dokumentacijo vlagatelji pošljejo priporočeno po pošti ali oddajo neposredno na sedežu občine. Ovojnica mora biti opremljena z naslednjimi podatki: Občina Do-brova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, 1356 Dobrova s pripisom »Ne odpiraj, javni razpis za sofinanciranje društev«. Na hrbtni strani NAŠ ČASOPIS 35 mora biti označen naslov pošiljatelja vloge. Vloge z napačno izpolnjeno ovojnico in vloge oddane po roku določenem v razpisu se zavrže. Rok za oddajo vlog: 28. februar 2014 VIII. Obravnavanje vlog in postopek odobritve Odpiranje in pregled vlog Odpiranje pravočasno prispelih vlog bo 6. marca 2014 v prostorih občine Dobrova-Polhov Gradec. Odpiranje vlog ni javno. Prispele vloge bo pregledala in strokovno ocenila komisija, ki jo imenuje župan občine Dobrova- Polhov Gradec. S sklepom župana se zavrže se vloge: - ki so prepozno prispele, - ki je ni vložila upravičena oseba, - nepopolne vloge, ki jih v navedenem roku vlagatelj ne dopolni ali jih dopolni neustrezno. in zavrne vloge: - ki so neutemeljene, - z nasprotujočimi podatki v vlogi in prilogah, - ki so vložene v nepravilno opremljenih ovojnicah, - vsebinsko neustrezne vloge, - ki ne bodo izpolnjevale pogojev za prijavo. Popolnost in dopolnitve vlog Vloga se šteje za popolno, če je razumljiva in ima priložene vse priloge. Predmet dopolnitve niso obrazci, ki vlogi niso bili priloženi (šteje se, da so predmet sofinanciranja programi oz. vsebine, ki so bile opredeljene na obrazcih ob oddaji vloge). V kolikor društvo ob dopolnitvi doda obrazce z novimi vsebinami, le-te v razpisu ne bodo upoštevane. Vlagatelje nepopolnih vlog komisija v roku 8 dni od odpiranja pisno pozove vlagatelje k dopolnitvi nepopolnih vlog. Rok za dopolnitev vlog je 8 dni. Dopolnitve poslane po roku se ne upoštevajo. 9. OBVEŠČANJE O IZBORU O dodelitvi sredstev po tem pravilniku odloča na predlog strokovne komisije župan oziroma oseba, ki jo pooblasti župan. Vlagateljem katerih vloge izpolnjujejo predpisane pogoje iz predpisov in javnega razpisa in so za namen zagotovljena sredstva se izda odločba o izboru. V obrazložitvi odločbe izboru je utemeljena odločitev in v primeru pozitivne odločitve opredeljena višina dodeljenih sredstev, namen in upravičeni stroški za katere so sredstva namenjena. Rok za izdajo odločbe o pravici do sredstev je 30 dni od ugotovitve vseh dejstev. Odločbo o izboru občinska uprava posreduje prejemnikom sredstev in jih pozove k podpisu pogodbe. Za prejemnike sredstev, ki se v roku 8 dni od prejema poziva ne odzovejo, se šteje, da so umaknili vlogo za pridobitev sredstev. 10. PRITOŽBA NA ODLOČBO Zoper odločitev v odločbi o pravici do sredstev lahko upravičenec vloži pritožbo na naslov občine v roku 8. dni od prejema odločbe. Pritožba ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji. V pritožbi mora natančno opredeliti razloge zaradi katerih je pritožba vložena. Predmet pritožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje vlog. O pritožbi mora biti odločeno v 15. dneh s sklepom. 11. SPREMLJANE NAMENSKE PORABE SREDSTEV Namensko porabo sredstev za sofinanciranje dejavnosti društev v Občini Dobrova-Polhov Gradec spremlja komisija. Namenskost porabe lahko ugotavlja tudi nadzorni odbor občine. Upravičenec je dolžan vrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obresti, ki se obračunavajo od dneva plačila upravičencu do dneva vračila sredstev v primerih, ko se ugotovi: - da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena, - da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke, - da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova ponovno pridobil finančna sredstva, - druge nepravilnosti pri uporabi sredstev. V primerih iz prejšnjega odstavka upravičenec ne more pridobiti sredstev za dobo petih let. 12. Informacije Informacije v zvezi z javnim razpisom je mogoče dobiti na Občini Dobrova-Polhov Gradec, tel. 01/3601-800 in sicer ob ponedeljkih in petkih od 8.00 do 12.00 ure ter sredah od 8.00 do 12.00 ure in od 14.00 do 16.00 ure. Vprašanja se lahko posredujejo tudi po elektronski pošti na naslov info@dobrova-polhovgradec.si Datum: 14.01.2014 Številka: 430-0001/2014-3 Župan Občine Dobrova-Polhov Gradec Franc Setnikar l.r. Elementi za vrednotenje Število točk/uro /skupino 1 Strokovni kader (do 80 ur na posamezni program, v skupini največ 20 oseb) 1 2 Strokovni kader /planinski pohod; največ 16 pohodov, 5 ur na posamezni pohod) 5 3 Najemnina objekta (do 80 ur na posamezni program, v skupini največ 20 oseb) 1 4 Organizacija programa Zlati sonček, Krpan, Naučimo se plavati, Ciciban planinec za pripravo gradiva 0,5 točke/ udeleženca Elementi za vrednotenje Število točk/uro/ skupino 1 Strokovni kader (do 80 ur na posamezni program, v skupini največ 10 oseb) 1 2 Najemnina objekta (do 80 ur na posamezni program, v skupini največ 10 oseb) 1 Elementi za vrednotenje Število točk/uro/ skupino 1 Strokovni kader (največ 240 ur cicibani, 240 mlajši dečki, deklice skupine, 400 starejši dečki, deklice za posamezni program) 1 2 Najemnina objekta (največ 240 ur cicibani, 240 mlajši dečki, deklice skupine, 400 starejši dečki, deklice za posamezni program) 1 3 Izvedba tekmovanja na območju občine Dobrova-Polhov Gradec, ki poteka po propozicijah panožne zveze 0,6 točke /udeleženca Doseganje rezultatov na tekmovanjih ali selekcijah (za vsako doseženo prvo, drugo ali tretje mesto) 4 na med območnem tekmovanju 1 na državnem tekmovanju 2 na mednarodnem tekmovanju 3 Elementi za vrednotenje Število točk/uro/ skupino 1 Strokovni kader (do 80 ur na posamezni program, v skupini največ 10 oseb) 1 2 Najemnina objekta (do 80 ur na posamezni program, v skupini največ 10 oseb) 1 3 Izvedba tekmovanja na območju občine Dobrova-Polhov Gradec, ki poteka po propozicijah panožne zveze 0,6 točke /udeleženca Elementi za vrednotenje Število točk/uro/ skupino 1 Strokovni kader (do 80 ur na posamezni program oz. 16 pohodov daljših od 5 ur v skupini od 12 do 20 udeležencev starejših od 65 let) 1 2 Strokovni kader /planinski pohod; največ 16 pohodov, 5 ur na posamezni pohod) 5 3 Najemnina objekta (do 80 ur na posamezni program, v skupini od 12 do 20 udeležencev) 1 Število točk/ izobraževanje 1 Strokovno izpolnjevanje, izobraževanje, usposabljanje ali pridobivanje licenc amaterskih strokovnih kadrov, aktivnih članov društva 10 Organizacija prireditev: Število točk/ prireditev Od 30 do 99 udeležencev oz. od 4 do 15 ekip na prireditvi 50 1 Od 100 do 200 udeležencev oz 16 do 25 ekipna prireditvi 75 Nad 201 udeležencev oz 26 in več ekip na prireditvi 100 2 Objava v letnem koledarju prireditev 5 3 Objava na Občinski spletni strani 5 4 Objava v Našem časopisu 5 5 Prireditve, ki se izvajajo od 6 do 10 let zaporedoma, se korigira s faktorjem 1,3 Prireditve, ki se izvajajo več kot 10 let zaporedoma, se korigira s faktorjem 1,5 36 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 27. januar 2014 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Svetniki glasovali še zadnjič v letu 2013 Občinski svet Občine Log - Dragomer je poleg potrjevanja proračuna za leto 2014 ter glasovanja o novih cenah oskrbe s pitno vodo, kanalščine in praznjenja greznic obravnaval še enajst točk. O aktivnostih za izgradnjo zdravstvenega centra Občinski svet se je na tokratni seji seznanil z aktivnostmi za izgradnjo zdravstvenega centra v občini. Občinska uprava je svetnikom predstavila rezultate zdravstvene ankete, ki so jo poslali med občane. Z odzivom so na občini zadovoljni; v Dragomerju se je odzvalo 45 odstotkov anketiranih, na Logu skoraj 38 odstotkov, na Lukovici pa dobrih 11 odstotkov. Izsledki ankete kažejo, da obstaja potreba po zdravniku splošne oziroma družinske medicine, posebno pomembna informacija za občino pa je, da bi se kar 65 občanov odločilo za dnevno varstvo starejših. Sicer pa so svetniki še izvedeli, kakšne aktivnosti za izgradnjo zdravstvenega centra je občina izvedla od zadnjega glasovanja o tej temi na seji občinskega sveta, ki je bila konec marca 2013. Občina je med drugim dobila zeleno luč za enoletni najem ambulante v dializnem centru, a so se načrti podrli, ker Zdravstveni dom Vrhnika trenutno nima dovolj zdravstvenega kadra. So pa iz zdravstvenega doma še sporočili, da bi občasna družinska ambulanta lahko začela delovati po juniju 2014, ko upajo, da se bo že uvedel projekt elektronskega kartona. Poleti so se povezali s Palmelo, ki je izrazila interes za koordinacijo in investiranje v gradnjo večnamenskega objekta, v katerem bi bili lekarna, dve ambulanti, prostor za dnevno oskrbo starejših, dva lokala in po vsej verjetnosti tudi tri ali štiri manjša stanovanja v mansar-di. Občina naj bi v projekt vložila zemljišče, v zameno pa naj bi v last dobila dve ambulanti. Kot smo še izvedeli, je za gradnjo lekarne zainteresirana tudi Lekarna Ljubljana, ki je pristopila k podpisu pisma o nameri. Na seji so se svetniki tokrat le seznanili z aktivnostmi ter dvignili roke za nadaljevanje aktivnosti za uspešno izvedbo projekta. Na razpisu za šport bodo razdelili 45 tisočakov Občinski svet je bil enoten pri sprejemu letnega programa športa za leto 2014, ki je podlaga za pripravo in objavo javnega razpisa za izvajanje športnih vsebin na območju občine. Sofinancirali bodo programe športa, uporabo športnih objektov ter strokovne in razvojne naloge na področju športa v Občini Log - Dragomer. Spremenili višino komunalnega prispevka za gradnjo kmetij Razlog za spremembo odloka je previsoka odmera komunalnega prispevka za gradnjo stavb za rejo živali in stavb za rastlinsko pridelavo. Kot so pojasnili v gradivu za svetnike, je bil faktor previsok, izenačen je bil s faktorjem za gradnjo enostanovanjskih stavb. Taka odmera je v nasprotju z interesom občine, da spodbuja gradnjo novih kmetijskih objektov in preselitev kmetij. Sicer pa so bile v starem odloku še druge nedoslednosti, in sicer nejasnosti glede tega, ali se komunalni prispevek obračuna tudi od kmetijskih objektov, ki služijo spravilu pridelkov, gnojišč ipd., poleg tega pa je predvideval prenizko odmero komunalnega prispevka v primeru, ko investitor spreminja namembnost objekta iz kmetijskega v stanovanjskega. Odlok so popravili v treh členih; med drugim so faktor dejavnosti za stavbe za rastlinsko predelavo in stavbe za rejo živali znižali z 0,7 na 0,2. Določili so površine gradbenih parcel, ki se upoštevajo pri izračunu komunalnega prispevka, in vire za pridobitev podatkov ter tudi način ugotavljanja neto tlorisne površine, ki se upošteva pri izračunu komunalnega prispevka; ta pri ugotavljanju neto tlorisne površine ne upošteva površine pomožnih kmetijskih objektov, kot so gnojišča, objekti za spravilo pridelkov, stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev... Na seji je svet soglašal tudi s sklepom o indeksiranju obračunskih stroškov za odmero komunalnega prispevka za leto 2014 z indeksom 100,8512101. Svetniki so bili soglasni pri potrditvi cen najema šolskih prostorov; te so enake kot v prejšnjem letu. Na seji so se poleg tega seznanili z negativno ocenjenim revizijskim poročilom računskega sodišča. Sicer pa je svet na seji potrdil še sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra v lasti občine in brezplačen prenos zemljišč na občino ter se na koncu seznanil tudi s pregledom izvajanja sklepov občinskega sveta in izvajanja drugih nalog. V. E. Še je čas, da predlagate prejemnike občinskih priznanj Čas za razmislek imate do 24. februarja, ki je skrajni rok za oddajo predlogov. Tako kot v preteklih letih bo podeljen največ en naziv častnega občana, največ dve priznanji grb Občine Log - Dragomer ter do tri priznanja Občine Log - Dragomer. Naj ob tem pojasnimo, da se naziv častni občan podeli posameznikom za dolgoletne in izjemne uspehe na posameznih področjih družbenega življenja in dela, ki prispevajo k razvoju in ugledu Občine Log -Dragomer. Ta naziv so v vseh letih delovanja občine podelili le enkrat, lani je laskavi naziv dobil Matija Nik. Nekoliko manj strogi krite- riji veljajo za podelitev grba občine, ki ga podeljujejo posameznikom, zavodom, organizacijam, društvom ter drugim pravnim osebam, ki delujejo na območju Občine Log - Dragomer, za življenjsko ali dolgoletno delo, ki prispeva k razvoju in ugledu občine oziroma prispeva k boljšemu in kakovostnejšemu življenju občanov. Priznanje občine pa se podeljuje posameznikom, zavodom, organizacijam, društvom ter drugim pravnim osebam za uspešno delo v koledarskem letu ali daljšem obdobju na različnih področjih družbenega življenja. V. E. Zbiranje predlogov za podelitev priznanj Občine Log - Dragomer za leto 2014 Podelili bomo naslednja priznanja: - naziv častni občan Občine Log - Dragomer, - grb Občine Log - Dragomer, - priznanje Občine Log - Dragomer. Predloge za podelitev priznanj Občine Log - Dragomer je treba poslati s priporočeno pošiljko ali oddati osebno na sedežu občine do 24. 2. 2014 do 12. ure, in sicer v zaprti ovojnici, na naslov: Občina Log - Dragomer, Dragomer, Na Grivi 5, p. p. 09, 1358 Log pri Brezovici, Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in administrativne zadeve, z oznako: "Ne odpiraj - javni razpis za zbiranje predlogov za podelitev priznanj Občine Log - Dragomer". Več o razpisu preberite pod uradnimi objavami Občine Log - Dragomer. OBČINA LOG - DRAGOMER OBČINSKA UPRAVA Izboljšava loškega katastra Občina Log - Dragomer je konec leta pristopila k izdelavi elaborata izboljšave zemljiškokatastrskih podatkov na urbanem območju naselja Log. Z izboljšavo naj bi dosegli usklajenost katastra med stanjem v naravi in na zemljiškokatas-trskem prikazu. Na določenih delih kljub izboljšavam še obstajajo odstopanja. Projekt izboljšave katastrskih podatkov je izdelal LGB, geodetski inženiring in informacijske tehnologije, d. o. o., ki je na podlagi analize zemljiškokatastrskih podatkov, terenske izmere in obdelave zbirke listin izdelal geodetski načrt izboljšanega zemljiškega katastra. Cilj projekta je bil, da bi bila kakovost grafičnega prikaza geodetskega načrta boljša. Izdelovalec projektov je pojasnil, da se je po izboljšavi na pretežnem območju Loga zemljiškoka-tastrski načrt bistveno izboljšal. Pričakovane izboljšave pa niso dosegli na območjih, kjer je bilo vzdrževanje zemljiškega katastra slabo, in tam, kjer elaborati postopkov ne obstajajo ali pa so med seboj neskladni. Izboljšani podatki ne nadomeščajo urejanja mej in zato ne predstavljajo "poteka mej". Kljub izboljšavi zemljiškokatastrski prikaz ostaja nespremenjen, ker so na parcele vezani drugi prostorski prikazi: prostorski načrti, pravni režimi. Rezultat izboljšave je geodetski načrt z zemlji-škokatastrsko vsebino, ki je na večinskem delu usklajena s stanjem v naravi. Geodetski načrt bo osnova za pripravo idejnih načrtov za posege v prostor, za konkretne projekte pa ga bo možno uporabiti pri izdelavi geodetskih načrtov za projektno dokumentacijo. V. E. Proračun je dobil zeleno luč Na zadnji redni seji v letu 2013 je log-dragomerški občinski svet dvignil roke za proračun za letošnje leto. V primerjavi s predlogom je proračun težji, vanj je občinska uprava uvrstila nove postavke oziroma investicije, med drugim tudi gradnjo vrtca na Logu. Proračun za leto 2014 predvideva 3.759.730 evrov prihodkov, kar je dobrih 700 tisočakov več kot v predlogu, ki ga je svet obravnaval novembra. Več bo tudi odhodkov, in sicer 4.407.066 evrov, kar je 922 tisoč evrov več. Kljub veliki razliki med prihodki in odhodki v proračunu se občina tudi letos naj ne bi zadolževala, razliko bodo namreč pokrili z neporabljenimi sredstvi iz preteklih let. V primerjavi s predlogom proračuna, ki so ga imeli občinski svetniki na mizi novembra, je uprava v proračun vnesla enajst sprememb. Največja, težka 716.585 evrov, je priprava dokumentacije in gradnja vrtca na Logu; tega bodo gradili le v primeru, da bo občini uspelo prodati večje občinsko zemljišče na Logu in tako zagotoviti sredstva za gradnjo. Nova postavka je pločnik na Lukovici, med kapelico in križiščem s cesto Pod gradom, v proračunu so rezervirana sredstva za javna dela - v primeru uspešne vloge bi zaposleni v okviru javnih del skrbel za enostavnejša opravila s področja komunale, za ureditev gramoznega parkirišča na ploščadi pred dragomerškim pokopališčem, v proračun za leto 2014 pa se prenašajo še neiz-vedene investicije iz preteklega leta. Sicer pa je največ sredstev v proračunu, poleg rednih proračunskih postavk, predvidenih za gradnjo kanalizacije in rekonstrukcijo cest. Občina načrtuje, da bo uredila cesto do pokopališča v Dragomerju, skupaj z Občino Vrhnika naj bi posodobila cesto Log-Bevke, nekaj sredstev pa je predvidenih tudi za povezavo krakov Rožne poti ter tudi Vrtne poti. Gradili naj bi oporne zidove ob potoku Sne-žak ter ob Molščici, kjer je predvidena sočasna preplastitev ceste. V proračunu so sredstva zagotovili še za izgradnjo novega avtobusnega postajališča v bližini osnovne šole ter za vzpostavitev prehoda za pešce čez regionalno cesto pri gasilskem domu na Logu. Rezervirana so sredstva za visoko cono na Lukovici, za gradnjo kanalizacije, rušenje Zrimškove hiše in gradnjo parkirišča ter med drugim še za odkup stanovanja nad vrtcem na Logu. Občinski svet je zeleno luč dal tudi letnemu načrtu pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem občine in kadrovskemu načrtu ter potrdil sklep, da v letu 2014 ni predvidena prodaja finančnega premoženja. besedilo in foto: V. E. Stalna arbitraža predlagala tri rešitve Občina Log - Dragomer in Tehnocommerce, ki je v Športnem parku Dragomer zgradil športno-kulinarični TC Center, sta se zaradi nerešenih medsebojnih vprašanj obrnila na Stalno arbitražo pri Gospodarski zbornici Slovenje. Ta je na obravnavi, ki je bila sredi decembra, nakazala tri možne rešitve. 41 f Kot je pojasnil župan Mladen Sumina, bi nerešena vprašanja v okviru javno-zasebnega partnerstva lahko reševali na različne načine. "Prvi način je, da nas zasebni partner izplača, drugi, da mi izplačamo zasebnega partnerja in prevzamemo objekt v celoti, ter tretji, da prekinemo pogodbo, kot je v pogodbenih določilih, in se postopek začne znova." Izvedeli smo še, da so na obravnavi dosegli soglasje, da gre občina v postopek potencialnega odkupa športno-kulinaričnega objekta v Športnem parku Dragomer. Sumina je še dodal, da bo občina v postopku ščitila svoje interese; dejal je, da je za občino pomembno, da se v športnem objektu izvajajo programi, ki so bili načrtovani. Ali bo do odkupa prišlo, bo na koncu odločil občinski svet, o tej temi naj bi svetniki glasovali na eni izmed prihodnjih sej, s predlagano ceno pa se bo seveda moral strinjati tudi zasebni partner. V. E. 27. januar 2014 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 37 V Logu - Dragomerju bodo letos očistili okoli 3,7 kilometra vodotokov in osnovne odvodne mreže barjanske jarke čistil tudi na območju Občine Log Podjetje Hidrotehnik bo v okviru državne koncesije vzdrževanja glavnih odvodnikov - Dragomer. Letos bodo očistili pet vodotokov. Kot nam je pojasnil Igor Lampič iz rečnonadzorne službe, bo Hidrotehnik čistil jarke na Barju. Najdaljši posek grmovja in dreves ter strojno čiščenje bodo izvedli na potoku Snežak, od servisne ceste do izliva v Cornovec 2, kjer bo očiščenih 910 m potoka. Vzdrževalna dela bodo izvedli tudi na 660 metrih jarka v Malih talih, od avtoceste do izliva v Malenščico, ter nato še na 630 metrih Malenščice do Cornovca 2. Očistili pa bodo še del Dragomerškega in del Lukovškega jarka. Ker so odvodniki življenjski prostor več ogroženih in mednarodno varovanih živalskih vrst in habitatnih tipov, saj se nahajajo na območju Krajinskega parka (KP) Ljubljansko barje, bo moral Hidrotehnik v skladu z določili uredbe o KP Ljubljansko barje dela opraviti do konca februarja. Če čiščenja jarkov ne bodo zaključili do takrat, bodo dela lahko nadaljevali od oktobra do februarja. Kot nam je še povedal Lampič, bodo najprej izvedli sanitetni posek, ki mu bo sledilo strojno čiščenje. "Lesna vegetacija se odstranjuje v najmanjši možni meri, prednost ima obsekavanje, ne odstranjevanje. Popolna odstranitev, kjer drugače ne gre, se izvede na največ 30-metrskih odsekih. Struga se ne sme poglabljati pod nekdanji nivo, v njej pa je treba pustiti del zelene vegetacije in mulja. Dovoljeno - in zaželeno - pa je intenzivnejše odstranjevanje račje zeli, imenovane tudi vodna kuga, ki je invazivna tujerodna vrsta vodne rastline," so pojasnili na KP Ljubljansko barje. Zanimalo nas je tudi, na podlagi česa so bili za čiščenje izbrani omenjeni vodotoki. "Podatke o potrebah po čiščenju nam eno leto pred nameravanim posegom posredujejo občine. Te podatke pregledamo in naredimo prioritetno listo," je povedal Lampič. V. E. Cena vode dol, kanalščina gor Občinski svetniki so decembra potrdili nove cene oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Stroške po novih cenah bodo občani prvič poravnali s februarsko položnico, na kateri bo obračunana še storitev praznjenja greznic oziroma malih čistilnih naprav. Na področju plačevanja komunalnih storitev se letos obetajo spremembe. Poleg novih cen bodo nove tudi postavke na položnici. Razlog za novo oblikovanje cen je uskladitev z novo uredbo, ki je začela veljati na začetku letošnjega leta. Cena oskrbe s pitno vodo se bo za gospodinjstva znižala, znašala bo 0,8009 €/m3 porabljene vode. Povprečno gospodinjstvo, ki na mesec porabi 12 m3 vode, bo po novem za oskrbo s pitno vodo plačalo 14,63 €, kar je 1,75 € manj kot do zdaj. Cene oskrbe s pitno vodo za negospodinjske uporabnike pa se bodo občutno povišale. Do zdaj so ti uporabniki za 80 m3vode odšteli 108,49 €, po novem pa bodo plačali 131,72 €. Drugače pa bo pri odvajanju komunalne in padavinske vode, kjer bodo cene občutno višje. Cena storitve bo obračunana na podlagi odvedene vode, gospodinjstva, ki na mesec porabijo 12 m3 vode, bodo mesečno za kanalščino plačala nekaj več kot 5 € več, in sicer 18,18 €. Še globlje v žep pa bodo morali seči negospodinjski uporabniki, cene bodo zanje več kot dvakrat višje; če so do zdaj plačevali 45,26 € za 80 kubikov, bodo po novem plačevali kar 153,20 €. Največja novost pa je mesečno plačevanje storitev, povezanih z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami. Medtem ko so uporabniki do zdaj čiščenje grezničnega blata plačevali neposredno po praznjenju greznice (glede na količino odpeljanega grezničnega blata), bo po novem praznjenje greznice obračunano vsak mesec, in sicer glede na količino porabljene pitne vode. Gospodinjstvo, ki na mesec porabi 12 m3vode, bo vsak mesec plačalo 5,34 € oziroma 0,4067 €/m3. V primeru, da na objektu ni merjenega odjema vode, se storitev obračuna po osebi, in sicer po postavki 0,15 m3/osebo/dan. V ceni storitve je zajet tudi strošek izvedbe obratovalnih monitoringov za male komunalne čistilne naprave. Praznjenja greznic naj bi se lotili sistematično, najprej eno območje, nato drugo in tako naprej, uporabniki, ki bodo imeli greznice polne še pred predvidenim terminom za praznjenje, pa bodo lahko poklicali na komunalo, ki jim bo greznico oziroma malo komunalno čistilno napravo izpraznila predčasno. Poleg mesečnega plačevanja položnice za praznjenje grezničnega blata uporabnik ob odvozu blata naj ne bi plačal nič. V. E. Z analizo nad visoke vodne izgube Občina in vrhniška komunala sta zaradi zelo visokih (43,79-odstotnih) vodnih izgub v Občini Log - Dragomer jeseni pristopili k nadzoru vodovodnega sistema. V prvi fazi so pregledali vodovod na Logu in odkrili okvaro, zaradi katere je iz sistema odteklo več kot liter vode na sekundo. Napako so odpravili in vodne izgube na tem delu občine zmanjšali za 81,5 odstotka. Vodne izgube v Občini Log - Dragomer so izjemno visoke, iz vodovodnega omrežja odteče blizu 44 odstotkov vode, ki jo vrhniška komunala načrpa v Borovniškem vršaju. Zaradi velikih razlik med količino načrpane in prodane vode je občina na svojih mejah namestila vodomerne jaške, s katerimi lahko Komunalno podjetje Vrhnika natančno določi količine voda, ki pritečejo v občino. S pomočjo vodomernih jaškov so lahko pregledali tudi "vodotesnost" vodovodnega sistema. Komunalno podjetje Vrhnika je v sodelovanju s podjetjem Andotehna, d. o. o., v prvi fazi pregledalo dele vodovodnega sistema Log, in sicer od vodomernega jaška Lesno Brdo do vodomernega jaška pri osnovni šoli, kjer vodovod prehaja na območje naselja Dragomer. Pregledali so kar 16 kilometrov omrežja in odkrili dve puščanji. Na komunali so pojasnili, kaj so odkrili ob pregledu sistema: "Na zahodnem delu naselja Log smo izolirali majhen del omrežja in ugotovili veliko puščanje - odteče kar 4 m3 vode na uro. S pomočjo fonske metode smo ugotovili problem na hišnem priključku Cesta v Lipovce. Ker tra- sa hišnega priključka ni bila znana, smo točno mikrolokacijo puščanja ugotovili s plinsko metodo." Kot so dodali, jim je lastnik hišnega priključka povedal, da je imel slabši tlak v interni inštalaciji že vsaj dve leti, zalivalo pa mu je tudi temelje hiše in zamakalo stene. Okvara sprva ni bila zaznana kot napaka na omrežju, temveč kot izvir. Manjšo napako je komunala odkrila tudi na hišnem priključku na Molski cesti, kjer je izteklo 0,4 m3 vode na uro, na preostalih delih Loga pa je sistem vodotesen. Obe napaki na omrežju je vrhniška komunala odpravila, vodne izgube pa so se zmanjšale za kar 81,5 odstotka. Pred popravilom je bila povprečna dnevna potrošnja vode okoli 13,1 m3/h, po sanaciji pa se je znižala na 9 m3/h, vodne izgube na Logu pa predstavljajo le še 11,5 odstotka. Zmanjšanje vodnih izgub pomeni tudi velik prihranek. Na komunali so izračunali, da so zaradi odtekanja vode iz sistema samo v Logu - Dragomerju imeli 5.300 evrov stroškov (električna energija, ki jo porabijo za črpanje vode, ter plačilo vodnega povračila). "V kolikor računamo, da je povprečna proizvodna cena 1 m3 vode v Slovenji 0,3 €/m3, lahko upravičeno trdimo, da bo letni prihranek vsaj 11.550 evrov. Seveda pa to predstavlja le ekonomski prihranek," so še dodali na KPV. Analiza oziroma pregled omrežja se bosta nadaljevala tudi letos. Kot nam je pojasnila Tanja Krušič iz občinske uprave, so za leto 2014 v proračunu rezervirana sredstva tudi za analizo vodnih izgub na preostalem delu občine. V. E. Začeli s sanacijo struge Snežaka Dela izvaja Hidrotehnik, sanacija pa naj bi se zaključila do izida Našega časopisa. Mila zima je prav prišla tudi gradbincem. Hidrotehnik je izkoristil ugodne pogoje in začel sanacjo odprtega dela potoka Snežak v Dragomerju. Sanirali bodo 30 metrov struge, na desni strani bodo brežino obnovili z izgradnjo kamnite zložbe, na levi pa z betonsko škarpo. Kot nam je pojasnil Jure Jančič iz občinske uprave, bo občina v tem delu uredila še odvajanje meteorne vode. Investicjo v vrednosti 21 tisočakov bo večinsko financirala Občina Log - Dragomer, deset odstotkov inve-sticje ter projekt pa bo sofinancirala Agencja RS za okolje. V. E. Kmalu naj bi izbirali izvajalca za rušenje razpadajoče Darsove hiše Na Darsu obljubljajo, da naj bi izvajalca za rušitvena dela izbrali do konca aprila. Log-dragomerška občinska uprava si že kar nekaj zadnjih let prizadeva, da bi Dars porušil zapuščeno hišo ob regionalni cesti na Logu. Postopki na Darsu se premikajo po polžje, a v letošnjem letu naj bi se stvari vendarle odvile. Več so pojasnili na Darsu: "Za omenjeni objekt imamo z izvajalcem Projekt, d. d., Nova Gorica sklenjeno pogodbo za izdelavo projektne dokumentacije za rušenje in pridobitev gradbenega dovoljenja. Skladno z zadnjim terminskim planom izvajalca naj bi ustrezno projektno dokumentacijo z gradbenim dovoljenjem pridobili do konca februarja 2014." Nato naj bi sledil postopek izbire izvajalca rušitvenih del na tem objektu z odstranitvijo ruševin, ki naj bi se zaključil do konca aprila, so dodali na Darsu. Naj spomnimo, da je občina v preteklih letih lastniku zapuščene hiše - Darsu - poslala več dopisov, v katerih ga je pozvala k rekonstrukciji ali odstranitvi objekta, saj je ta zaradi propadanja in rušenja postal nevaren za mimoidoče, poleg tega pa zmanjšuje vizualno kakovost okolja. Napredka dlje časa ni bilo. Na Darsu so pojasnili, da so najprej preverjali možnost za prodajo nepremičnine, ki pa se je pozneje izkazala za neprimerno, predvsem zaradi neposredne bližine avtoceste, varovalnega pasu ter morebitne širitve avtoceste. Zato so na Darsu sklenili, da je objekt treba porušiti. A se je zapletlo, saj je bilo lastništvo objekta na Loški cesti 3, ki je bil pridobljen za potrebe izgradnje avtoceste, v zemljiški knjigi še vedno vpisano v korist prejšnjih lastnikov. Po večletnih prizadevanjih so bile podlage za prenos lastni- štva v zemljiški knjigi dokončno urejene v letu 2011, na podlagi česar je bil podan predlog za vpis zadnjega 2/3-deleža lastništva v korist RS. In od takrat se ni zgodilo praktično nič. Glede na obljube iz preteklih let bi morala biti dokumentacja za rušitev objekta izdelana že v začetku leta 2013, a se to ni zgodilo. Dokumentacja naj bi bila po zadnjih podatkih Darsa izdelana že do konca naslednjega meseca. V. E. 38 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 27. januar 2014 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Silvestrovanje na prostem odlično obiskano Občani Občine Log - Dragomer so že četrto leto zapored v novo leto vstopili na prostem. Kot je že tradicionalno, so organizatorji silvestrovanje pripravili v loškem športnem parku, tako kot prejšnja leta pa so poskrbeli tudi za brezplačne tople napitke. Množični vstop v novo leto v športnem parku na Logu je med Log-Dragomerčani priljubljena prireditev, vsako leto se silvestrovanju na prostem pridruži več občanov, po oceni župana Mladena Sumine pa je bil letošnji obisk rekorden. Zadnje urice starega leta so obiskovalci prizorišča preživeli v dobri družbi soobčanov, ob smehu in veselju ter prijetni glasbi iz zvočnikov, ki je poskrbela za odlično vzdušje. Zbrani so se lahko brezplačno pogreli s kuhanim vinom in čajem, ob polnoči pa so skupaj nazdravili s šampanjcem, si stisnili roke, izrekli prisrčne besede in se nato zazrli v jasno nebo ter si ogledali še ognjemet. V. E., foto: Robert Dominič Gasilski obisk v vrtcu na Logu Ob koncu leta smo ložanski gasilci obiskali malčke v vrtcu na Logu. Ko smo prispeli na dvorišče z intervencijskimi lučmi in sireno, so vsi otroci ob spremstvu vzgojiteljic že opravili evakuacijsko pot na varno. Najprej smo preverili po prostorih, ali so vsi zapustili vrtec, nato smo "pogasili" požar v tajništvu in prezračili prostore, ob koncu vaje pa so si otroci ogledali gasilsko opremo. Najlepše je bilo ob koncu obiska vrtca, ko so otroci veselo "gasili" tarčo z vodo iz vedrovke. Ker je bila vaja z vedrovko najbolj zanimiva, jo bomo naslednjič vsekakor ponovili. Andrej Gubič, PGD LOG Predsednik države sprejel svetovne v v prvakinje iz SSD Log - Dragomer Vabilo na sprejem najboljših slovenskih športnikov leta 2013, ki ga je v četrtek, 19. decembra 2013, v predsedniški palači gostil predsednik države Borut Pahor, so prejele tudi zmagovalke letošnjega svetovnega prvenstva v cheerleadingu in cheer plesu: Špela in Liza Urbančič, Ingrid Sever, Natalija in Anja Turk ter Bojana Lončar. Leto 2013 je bilo za vse poznavalce slovenskega cheerlea-dinga zgodovinsko. Glede na hrupen sprejem, ki ga je ŠŠD Log - Dragomer v gostilni Tos-cana pripravilo kar dvakrat, pa verjetno noben občan Loga - Dragomerja ni prezrl uspeha slovenske reprezentance na svetovnem prvenstvu v Orlandu na Floridi. Z dvema zlatima medaljama ter srebrno in bronasto se je Slovenija uvrstila na drugo mesto po številu osvojenih medalj, takoj za ZDA, zibelko tega atraktivnega mladega športa. Slovenska himna je prvič zaigrala po zaslugi izjemnega nastopa Ingrid, Natalije, Anje in Bojane v kategoriji dekliških skupinskih dvigov (Allgirl Group Stunt), v drugo pa po briljantni plesni predstavi sester Špele in Lize Urbančič. Dekletom je bil nastop na tem največjem svetovnem tekmovanju v športu, s katerim se v svetu ukvarja približno 3,5 milijona ljudi, cilj, za katerega so trdo delala več let, naslov prvakinj pa uresničitev najbolj skritih sanj! Poleg izjemnih športnih dosežkov je slovenski cheerleading postal zmagovalec tudi na športno-poli-tičnem področju. Po večletnih prizadevanjih je Športna che-erleading zveza Slovenje (CZS) na skupščini OKS-ZŠZ dne 17. decembra 2013 postala polnopravna članica slovenske olimpijske družine, kot nacionalna panožna športna zveza. Povabilo predsednika države najboljšim slovenskim cheerleaderkam in cheer plesalkam na slavnostni sprejem v predsedniško palačo ter povabilo OKS-ZŠZ in Društva športnih novinarjev na prireditev Športnik leta 2013 v Gallusovo dvorano Cankarjevega doma v Ljubljani je bil še zadnji kamenček v mozaiku prizadevanja za priznanje cheerleadinga in cheer plesa kot športa. ŠŠD Log - Dragomer svojim Žabicam in Pegicam znova ponosno čestita in jim tudi v prihodnosti želi obilo vztrajnosti, zdravja, medsebojnega spoštovanja ter dobrih treningov na njihovi športni in osebni poti. Katarina Andlovic s r e a č n o 2014 ■■■ 1 Prostovoljno gasilsko društvo Log želi vsem gasilkam, gasilcem, prijateljem gasilstva in vsem občanom Občine Log - Dragomer srečno, zdravo in zadovoljno novo leto 2014! UO PGD LOG Prejeli smo Novi metri asfalta K pisanju me je spodbudil članek Francija Novaka v decembrskem Našem časopisu. Nekega jutra sredi septembra smo se na omenjenem delu Stare ceste zbrali vsi lastniki sosednih parcel, in sicer na pobudo od občine pooblaščenega geodeta. Povedal je, zakaj smo tukaj. Povedal je, da bomo preverili in določili mejo ob tem delu Stare ceste ter da bo občina to cesto tudi asfaltirala, vendar samo določen del. Vsi navzoči smo se temu začudili in seveda vprašali, zakaj. Predstavnica občine pa je povedala, da denarja ni več kot toliko. Povedano je bilo tudi, da je preostali del zasebna lastnina. Takrat smo bili prisotni že vsi mejaši, razen pisca članka. Prišel je pozneje. Ko smo ga s tem seznanili, je izjavil, da mu je pač vseeno. Ni mi jasno, od kod njegovo mnenje, da se z občino nisem mogel uskladiti že na terenu. Občina se do zdaj ni zanimala za lastništvo tega dela Stare ceste. To, da je zasebna lastnina, še ne pomeni, da ne bi mogli asfaltirati. Z moje strani ni bilo ovir. Menim, da je vsem jasno, da mora občina imeti plan za najmanj leto vnaprej in tudi zagotovljena sredstva, ne pa z danes na jutri. Tako si je občina umila roke in s tem prevalila krivdo name. Ne morem se znebiti občutka, da gre za dvojna merila. Matija Seliškar Vabilo na sememenjavo MENJAVA SEMEN, VRTNARSKIH KNJIG, CVETLIČNIH LONČKOV, POSUŠENIH ZELIŠČ IN ZAČIMB, SLADKIH KOLAČKOV IN NASMEHOV. Denar pustite doma!!! SREČANJE BO V GASILSKEM DOMU LOG, 4. 2. 2014 od 17. do 19 ure. KUDjf Kf osec Log - Dragomer KUD KOSEC -ZELlSČNA SEKCIJA Vpis otrok v vrtec Spoštovani! Starše/skrbnike obveščamo, da poteka vpis v OŠ Log - Dragomer, enota Vrtec Log - Dragomer, za šol. leto 2014/15. Vloge sprejemamo najpozneje do 28. 2. 2014, za sprejem otrok s 1. 9. 2014. Vlog, ki bodo prispele po tem datumu, komisja ne bo obravnavala. Nove vloge morajo vložiti tudi starši, katerih otroci so bili v preteklem šol. letu odklonjeni in so uvrščeni na čakalni seznam. Prav tako morajo nove vloge vložiti tisti starši, ki so oddali vloge za sprejem v šol. letu 2013/14 po 28. 2. 2013 in otroci niso bili sprejeti. Komisja za sprejem otrok bo vloge obravnavala v mesecu aprilu na podlagi Pravilnika o sprejemu otrok v vrtec (Ur. l. RS, št. 107/10). Dokument je objavljen tudi na spletni strani vrtca, na naslovu: http://www.oslogdragomer.org/vrtec/index.php?option=-com_docman&task=cat_view&gid=15&Itemid=32. Ravnateljica: mag. Mihaela Mrzlikar FROGSMAS 2013 V ponedeljek, 16. decembra, je ŠŠD Log - Dragomer s svojimi Žabicami znova navdušilo obiskovalce Frogsmasa - tradicionalnega prednovoletnega plesno-akrobatskega spektakla. V telovadnici OŠ Log - Dragomer, ki so jo člani društva odeli v praznično obleko, se je v soju reflektorjev predstavilo skoraj 200 žabic in žabonov. Vaditeljem je s svojimi varovanci v različnih programih, ki jih društvo izvaja v sezoni 2013/14, uspelo pripraviti kar 22 nastopov. V uro in pol dolgem programu smo obiskovalci videli prve plesne korake najmlajših, 4-letnih Mini Žabic, občudovali malo starejše Cici, Maxi in Bevške Žabice, se navduševali nad tekmovalnimi Mini, Peewee, Junior in Senior Žabicami, uživali v nastopih Žabic baletk in Žabic babic, ponosno zaploskali svetovnim prvakinjam Pegicam in sestrama Urbančič ter se nasmejali navihanemu Froggyju. Žabice so prireditev sklenile z zahvalo občini, šoli, staršem in vsem drugim podpornikom v zanje izjemno uspešnem letu 2013, vsem obiskovalcem pa zaželele vesele praznike in srečno 2014. Katarina Andlovic 27. januar 2014 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 39 Dejavnosti KUD Kosec v februarju 4. 2. ob 17.00 5. 2. Ob 18.00 6. 2. ob 18.00 11. 2. ob 17.00 11. 2. in 26. 2. ob 18.00 12. 2. in 24. 2. ob 18.00 26. 2. ob 17.00 vsak torek od 15.30 do 17.30 Zeliščna sekcija Semenjava - menjava semen, lončkov ... Vodi ga. Mojca Premus, gasilski dom Log Bralni krožek Tema: O pesnici Neži Maurer Mentorica ga. Alenka Logar Pleško Občinska sejna soba Prireditev ob kulturnem prazniku Večnamenska dvorana OŠ Log - Dragomer Likovna sekcija Izdelava akvarela Mentorica ga. Draga E. Davitkova OŠ Log - Dragomer, učilnica št. 10 Ustvarjalne delavnice Šivanje, izris kroja, izdelava krila Vodi ga. Nevena Kralj OŠ Log - Dragomer, učilnica št. 10 Ustvarjalne delavnice Pletenje, kvačkanje, ročna dela Vodita ga. A. Vengust in ga. M. Tešanovič OŠ Log - Dragomer, učilnica št. 10 Likovna sekcija Izdelava afriških mask iz gline Mentorica ga., Saba Skaberne OŠ Log - Dragomer, učilnica št. 10 Klekljanje Mentorica ga. Helena Likar DU Log, Pot na Ferjanko 4 Sprejemamo tudi nove člane! KUDjf K< osec Log - Dragomer Tel.: 064 159 939, e-pošta: kud.kosec@gmail.com Prihaja mesec kulture Pozdravljeni, ljubitelji kulture. Vstopili smo v novo leto. Pred nami so veliki cilji in bleščeči načrti. Na seznamu so različne zaveze, na primer priprava dobrih, kakovostnih delavnic, ki bodo namenjene vsem generacijam, ter privlačnih razstav, povezanih s kulturnimi dogodki, gostili bomo gledališke skupine in še veliko drugih dogodkov se bo zvrstilo v tekočem letu. Da pa ne bi ostali pri obljubah in besedah, vam sporočamo, da bomo februarja v sodelovanju z OŠ Log - Dragomer organizirali kulturno prireditev ob Prešernovem prazniku z zanimivim programom, katerega gostje so še skrivnost. Istega dne se bo odprla razstava našega krajana Mihe Eriča, študenta podiplomskega študija na akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Predstavil se bo s serijo grafik v tehniki lesoreza in linoreza s krajinskimi motivi. Odlikujejo jih močni svetlo-temni kontrasti in dinamične organsko ekspresivne oblike, ki izhajajo iz opazovanja narave. Razstavo si bo mogoče ogledati do 17. februarja, vsak delavnik med 8. in 17. uro. Prav tako bomo v februarju gostili akademsko kiparko SABO SKABERNE, ki vodi kreativne umetniške delavnice in nas bo popeljala v svet pravljičnih mask. Izdelovali bomo najrazličnejše maske iz gline. Za svoja dela je kiparka do zdaj prejela tri odmevne nagrade. Februar je čas, ko že začnemo delati na vrtovih. Februarja po vsej Slovenji poteka semenjava, menjava semen, vrtnarskih knjig, cvetličnih lončkov, posušenih zelišč in začimb. Vabimo vas v družbo mentorice MOJCE PREMUS. Ljubiteljem glasbe in petja z velikim veseljem sporočamo, da smo 7. januarja v majhni sobici z Jožetom, Iztokom in Olgo ustanovili vokalno-inštrumentalno skupino. Prvo vajo smo že imeli v januarju. Nismo profesionalci, druži nas veselje do petja in glasbe. Ponosni smo, da je med nas pristopil gledališki igralec Emir Jušič, ki bo vodil gledališko skupino šoloobveznih otrok. Otroci, če se želite zabavati, zabavati skupaj z nami, spoznati nekatere skrivnosti gledališča in gledališke igre, se nam pridružite. Vse informacije dobite na KUD Kosec ali na OŠ Log - Dragomer pri Dragi Davitkovi. Če pa želite spoznavati slovenske literarne ustvarjalce in njihova dela, se nam pridružite pri bralnem krožku; februarja se bomo posvetili izjemni in vsestranski slovenski pesnici, pripovednici in prevajalki Neži Maurer. Vabimo vas, da si ogledate naš NAPOVEDNIK, pridružite se nam pri pr^etnem druženju in klepetu. Vsem občanom in občankam z veseljem sporočamo, da je KUD Kosec ustvaril svojo stran na omrežju Facebook. Stran je namenjena komunikac^i in sporočanju o aktualnih dogodkih s področja naših aktivnosti ter ogledu galeri slik z nekaterih naših dogodkov. Postanite naš "oboževalec", saj tako ne boste spregledali nobene naše aktivnosti! Veseli bomo tudi vaših komentarjev in morebitnih vprašanj. Obiščite nas na FB-ju KUD Kosec, nam pišite na e-naslov KUD.KOSE-C@gmail.com ali nas pokličite na tel. št. 064 159 939. Veselimo se srečanja z vami! Anica Vengust, KUD Kosec Spoštovane upokojenke in cenjeni upokojenci! Zakoračili smo v leto 2014 in vse bo potekalo po ustaljenih tirih. Veselimo se druženja z vami, veseli pa bomo seveda tudi vaših predlogov in mnenj, saj vas je veliko, ki znate in zmorete. Vaši odzivi so tako vedno dobrodošli. Leto 2013 je bilo aktivno - trudili smo se, da bi uresničili skoraj vse načrte po zastavljenem programu. V aprilu smo se odpravili na izlet na Kras - v Sežano, Tomaj in na Grahovo Brdo, kjer smo ^se udeležili osmice na kmet^i Mahnič. V juniju smo obiskali Štajersko, ali natančneje, Oplotnico, kjer smo imeli srečanje s tamkajšnjim pobratenim kulturnim društvom Trta. V Tepa-njah nas je pričakala skupina iz društva kmečkih žena. Predstavili so nam lokalno cerkvico, v kateri so nam zapeli nekaj prelepih ljudskih pesmi, ter nam postregli z domačimi dobrotami. Obiskali smo tudi kamnolom v Cezlaku, naselju na južni strani Pohorja, v ozki dolini potoka Oplotniščice. Tam lom^o granodiorit, kamnolom pa je edinstven v tem, da gre za edino nahajališče zelenega granita na svetu. V tem prijetnem dnevu ni manjkalo veselega vzdušja, pa lepih pesmi, glasbe, plesa in različnih dobrot, ki sodijo zraven. V septembru smo priredili piknik v Dragomerju, kjer smo se družili s člani kulturnega društva Trta iz Oplotnice. Novembra smo kot vsako leto obiskali sv. Martina. Tokrat smo se odpravili v bližino Maribora, natančneje, na Meljski hrib. Obiskali smo tudi Gorco, kjer smo si ogledali romarsko cerkev sv. Mar^e, zgrajeno leta 1517. Vse leto 2013 je bila zelo aktivna balinarska sekcija našega društva (moška in ženska ekipa). Udeleževala se je številnih tekmovanj in dosegala zavidljive rezultate; pokalov je že skoraj cel ducat. Od aprila do oktobra so bili člani dejavni na domačem balinišču, v zimskem času pa so treningi potekali v pokritem balinišču v Šiški. V počastitev občinskega praznika 15. maja in 36. obletnice ustanovitve DU Dragomer - Lukovica smo izvedli veliki balinarski turnir na balinišču v Dragomerju, na katerem je sodelovalo 14 ekip društev upokojencev iz raznih krajev. Septembra smo sodelovali na memorialnem turnirju Slavka Vindi-šarja v sklopu Športfejsta, kjer je tekmovalo 18 ekip. Udeležili smo se tudi nekaj rekreac^skih pohodov. Sodelovalo je 10-15 pohodnikov, za smeri pohodov pa smo se dogovarjali sproti. Ljubiteljsko smo trenirali tudi pikado. Novembra smo začeli telovadbo, ki poteka enkrat na teden v TC Dragomer in bo trajala do maja 2014. Zaključek leta 2013 smo proslavili 15. decembra v gasilskem domu v Dragomerju, kjer smo se poveselili ob dobri hrani in glasbi. Kot vsako leto smo v decembru obiskali starejše na domu in jim z darilcem polepšali praznične dneve. Napovedujemo: • Pisarna bo uradovala enako kot doslej - vsak torek od 10. do 12. ure. • Članarina za leto 2014 znaša 10 evrov, prav toliko tudi po-smrtnina. Prosimo vse člane, ki še niso poravnali svojih obveznosti, da to storite do konca februarja 2014. Vabimo tudi druge, da se nam pridružite. • Mesec januar je glede dejavnosti mirnejši, a zato nič manj deloven, saj že pripravljamo zdravstveni tečaj o praktični pomoči pri domači oskrbi starejšega svojca, ki bo potekal v organizac^i Inštituta Antona Trstenjaka. Namen tečaja je, da udeleženci pridob^o potrebne informac^e in osnovno znanje o komunikac^i, demenci, negi svojca na domu, fizioterapevt-ski pomoči za učinkovitejše oskrbovanje svojca, skrbi za lastno zdravje ipd. Če se bo na tečaj pr^avilo dovolj udeležencev, se bo začel predvidoma februarja 2014. • Telovadba, ki poteka vsako sredo v TC, se bo nadaljevala tudi v letu 2014. • Merjenje krvnega tlaka in sladkorja v krvi poteka vsak drugi torek v mesecu. • Balinarska sekc^a deluje po svojem urniku. V februarju bomo znova organizirali računalniški tečaj. Vse preostale aktivnosti bomo opisali v naši zgibanki, ki jo bomo predstavili na občnem zboru, 27. februarja 2014. Že zdaj ste lepo vabljeni k udeležbi. Upravni odbor Društva upokojencev Dragomer - Lukovica Marija D. 1 V Se nekaj utrinkov z decemberskih dogajanj v KUD Kosec V decembrskem predprazničnem dogajanju smo v okviru ustvarjalnih delavnic pod vodstvom Milice Lavrenčič organizirali peko kruha. Naredili smo praznični kruh iz moke,mas-la,kvasa. Namesto mleka smo uporabili jogurt, kar daje kruhu bolj sveži okus. Iz testa smo naredili pet plasti, vsako plast smo namazali z razgretim maslom. Iz teh plasti smo oblikovali kruh v obliki rože. Kruh je bil slasten in na oko lep, saj je dejal vtis sončnice. Milica Lavrenčič Člani KUD Kosec, ki obiskujejo tečaj angleščine pri mentoricah Olgi Drofenik in Milojki Babšek, so se za letošnji Božič dobro pripravili. Naučili so se dve pesmici - Jingle Bells in Silent Night - ter ju, ob kitarski spremljavi Jožeta in Iztoka, zapeli na zadnji letošnji učni uri. Pa še župan jih je prišel poslušati. Le tako naprej! Iztok Urban V okviru Sekc^e Odbora za varovanje kulturne dediščine in prikaza starih običajev smo 24. decembra zvečer organizirali 3. tradicioanalni pohod z baklami k polnočnici v farno cerkev na Brezovici. Kljub lepemu in toplemu večeru je bila udeležba skromna. Lojzka Sarabon Na novoletnem srečanju članov DU Log in na čajanki DU Log se je predstavila pevska skupina Spominčice ob spremljavi harmonikarja Smiljana Ogorevca. Bilo je lepo. Podobne dejavnosti se načrtujejo tudi za leto 2014. Katja Hvalica Na zadnjem srečanju Bralnega krožka v letu 2013 smo spoznavali literarno zapuščino prezgodaj umrle pripovednice, prevajalke, novinarke, psihoterapevtke in humanitarne delavke Marjete Krese, ki je za svojo zbirko Vsi moji božiči l. 2008 dobila nagrado Fabula. S svojim delom je pustila neizbrisno sled v slovenski literaturi in slovenskem kulturnem prostoru, premalo pa je morda poznan njen prispevek k medkulturnim stikom, saj je velik del svojega življenja preživela v tujini, predvsem v Nemč^i, kjer so predvajali njene rad^ske igre in kjer so tudi izšle njene dvojezične pesniške zbirke. V svojem zadnjem delu, romanu Da me je strah?, za katerega je posthumno dobila nagrado Kritiško sito za knjigo leta 2012 Društva slovenskih literarnih kritikov, je pred nami razprla avtobiografsko zgodbo svoje družine z vsemi usodnim vprašanji, ki Slovence razdvajajo še danes. Alenka Logar Pleško KUD KOSEC, Anica Vengust KUDjf Kosec Log - Drago mer 40 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 27. januar 2014 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Balinarji in balinarke Dragomerja v sezoni 2013/2014 Balinarji BŠD Dragomer smo z nastopanjem v 2. državni ligi uspešno zaključili sezono 2012/2013. Obdržali smo se v državni ligi, kar je bil poglavitni cilj ekipe. V sezoni 2013/2014 pa so cilji prve ekipe višji - vrnitev v 1. državno ligo. Po jesenskem delu je ekipa na sredini lestvice, vendar samo tri točke za vodečo ekipo Zabiče, tako da je zastavljeni cilj, vrnitev v 1. državno ligo, uresničljiv. V letošnji sezoni v notranjski članski ligi so- Poleg igranja v državni ligi smo se udeležili ter posebna priznanja. Najvišje priznanje med deluje tudi ekipa Dragomer 2, ki jo sestavljajo tudi področnih prvenstev Notranjske, državnih balinarskimi sodniki, zlato piščalko, je iz rok večinoma starejši igralci. V medobčinski ligi prvenstev in raznih turnirjev po vsej Sloveniji, predsednika Balinarske zveze Slovenije prejel Jubilej Živka Šajkiča Živko - 90 let V oktobru je naš še aktivni balinar Živko Šajkič praznoval visok jubilej - 90 let. Balinarji in balinarke Dragomerja smo njemu v čast pripravili družabno prireditev, ki se je je udeležila večina aktivnih članov. Ekipa OBZ Notranjske na podelitvi priznanj v družbi svetovnih asov v balinarskem športu. Članska ekipa Dragomerja Gut & Pet v sezoni 2013/2014: Miha Umek, Vinko Koprivec, Milan Jeraj, Matevž ^Plestenjak, Damjan Vindišar (stojijo od leve); Klemen Podgoršek, Branko Šefran, Tomaž Štrukelj, Tomaž Zupančič, Sašo Mar in Henrik Zupančič (čepijo od leve). smo sodelovali kar s tremi ekipami. Zelo močna pa je tudi ženska ekipa, ki prav tako sodeluje v notranjski ligi in na koncu jesenskega dela zaseda odlično drugo mesto. PD Rega na Slivnici in z lučkami na Debelem hribu V nedeljo, 8. decembra, smo se odpravili na Slivnico - priljubljeno planinsko izletniško točko. Nekoč naj bi okoli Slivnice letele čarovnice na metlah in prinašale srečo vsem, ki so jih z njimi oplazile, zdaj pa nad Cerkniškim jezerom jadrajo zmajarji in jadralni padalci. doma. Za krajši čas smo se ustavili pri njej, potem pa se ji zahvalili za gostoljubnost in se odpeljali proti domu. Preživeli smo lep dan v prijetni družbi in vzdušju. J. Trček Tudi letos smo se ob zaključku leta zbrali pred gasilskim domom v Dragomerju in z lučkami krenili k žabi. Kljub megleni noči se nas je okoli 40 pohodnikov podalo mimo cerkve sv. Lovrenca na Vrhovčev grič in naprej na Debeli hrib, kjer smo uživali ob pogledu na Ljubljansko barje, ki se je kopalo v megli, in okoliške vrhove. Po krajšem postanku smo se vrnili v gasilski dom na vroči čaj, kuhano vino in pecivo in tako zaključili uspešno leto pohodov z željo, da bi se v tem letu dobivali v čim večjem številu. Dušan Trček Vabilo na občni zbor društva Ta bo v soboto, 1. februarja, ob 18. uri v gasilskem domu v Dragomerju. Vabljeni! PD Rega Prek Logatca in Rakeka smo se odpeljali do parkirišča v Cerknici, kjer smo pustili avtomobile. Pot nas je potem vodila skozi borov gozd do travnatega pobočja, kjer smo imeli krajši postanek. Povsod okoli nas so bili grmi brina, posuti z modrimi jagodami. Nadaljevali smo po poti, po-prhani s snegom, in preden smo znova stopili v gozd, se nam je odprl pogled na Cerkniško polje z jezerom in okoliške planote. Kmalu smo prispeli do doma na Slivnici (1.075 m) in si privoščili daljši počitek. Zelo se nam je pri-legel slivniški čaj, ki ga postrežejo v ogromni skodelici, nekaj članov pa se je še posladkalo s coprniškim zavitkom. Potem smo se povzpeli še na Veliko Slivnico (1.114 m), kjer stoji oddajnik. Pot nazaj je bila blatna in spolzka, zato je bilo potrebne kar nekaj previdnosti. Poslovili smo se od naših članov iz Logatca in se odpeljali proti Borovnici. Vodila nas je Marija, ki je tam Na prvenstvih Notranjske smo osvojili večino naslovov notranjskih prvakov. Pomembnejši rezultati naših članov in članic: v paradni disciplini, igri dvojic, smo osvojili prva 3 mesta, v natančnem zbijanju smo osvojili prva 4 mesta, med posamezniki je naš igralec Milan Jeraj osvojil 3. mesto, v pokalu smo bili drugi in med starejšimi člani smo prav tako zasedli drugo mesto. Zelo dobro so nastopale tudi naše članice. Najboljšo uvrstitev so dosegle v pokalnem tekmovanju, kjer so bile tretje. S tem rezultatom so si tudi priborile sodelovanje na državnem prvenstvu. V nedeljo, 15. decembra, pa je reprezentanca OBZ Notranjske sodelo- Branko Šefran. Septembra smo v sklopu občinske športne prireditve Športfejst organizirali 3. memorialni turnir Slavka Vindišarja, ki se ga je udeležilo 16 ekip iz vse Slovenje. Istega meseca smo priredili 1. ženski turnir, ki se ga je udeležilo 12 ženskih ekip. Žal nam je pri organizaciji ponagajalo vreme, tako da smo morali tekmovalni del izpeljati na baliniščih Jame v Notranjih Goricah. Tudi zaključni turnir, ki se ga udeležijo vsi balinarji in balinarke Dragomerja, smo zaradi slabega vremena morali kar trikrat prestaviti. Balinarji in balinarke Dragomerja in Loga bomo v naslednjih sezonah napeli vse v 1A ts-JT ■ f S 3fc * WBSfr n KJl V članski ekipi imamo še eno posebnost - največjega in najmanjšega igralca v državni ligi, to sta Matevž Plestenjak in Tomaž Zupančič. Ženska ekipa Log - Dragomer vala na 2. memorialnem turnirju Jožeta Rebca, kjer je dosegla zelo lep uspeh. To je pravzaprav balinarski praznik ob zaključku balinarske sezone, na katerem sodeluje 10 območnih reprezentanc in 2 državni reprezentanci. Reprezentanco Notranjske so kot igralci Dragomerja sestavljali Vinko Koprivec, Milan Jeraj, Klemen Podgoršek in Branko Šefran. Reprezentanca je na koncu osvojila odlično 4. mesto. Treba pa je poudariti, da so za državni reprezentanci nastopili vsi sedanji in bivši svetovni prvaki. Na sami prireditvi so bila podeljena tudi priznanja najboljšim balinarjem v pretekli sezoni sile, da bomo prišli do tako želenega pokritega balinišča. Drage vaščanke in vaščani Občine Log - Dragomer! Kot ste verjetno opazili, se člani balinarskega športnega društva lani nismo oglasili pri vas doma in zbirali prostovoljnih prispevkov za naš klub. Zaradi recesije smo se odločili, da vam tokrat koledarje podarimo brez prispevkov, naslednje leto pa se spet oglasimo. Zaželeli pa bi vam srečno, zdravo in uspešno novo leto. 27. januar 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 41 Črna kronika december 2013 • Črna kronika december 2013 • Črna kronika december 2013 2013 • Črna kronika december 2013 Območje Policijske postaje Vrhnika Decembra so se policisti Policijske postaje Vrhnika namesto z božičnimi radostmi morali ukvarjati z vragolijami raznih dolgoprstih capinov. Eden teh je na Blatni Brezovici obiskal zaklenjeno stanovanjsko hišo, česar pa ni prav dobro razumel in je kljub temu, seveda nasilno, vanjo vstopil. Ker ni bilo nikogar doma, da bi mu pošteno navil ušesa, je prosto premetal vsebino omar in predalnikov, domovanje pa zapustil bogatejši za nakit in manjšo vsoto denarja. K božični jelki prav tako ni prinesel daril še neznani potepin, ki si je pomagal v zasebno stanovanjsko hišo na Verdu. Stikanje po tuji lastnini je njegove žepe obogatilo za nekaj zlatnine in gotovine. V poznih urah pa se je okrog gostinskega lokala v Dragomerju potikal nek nesrečnež, ki mu je očitno hudo zakrulilo v denarnici. Zato se je silovito spravil nad ključavnico, od-brzel v notranjost lokala, kjer ni nič pojedel, nič popil, celo nič pokadil - pravcati zgled zdravja, žal pa ne tudi poštenosti. Pograbil je le preostanek dnevnega izkupička in jo popihal v neznano. Kleti stanovanjskega bloka na Vrhniki pa je obiskal nek alternativni biatlonec. Do lokacije, kjer so se hranile tuje dobrine, je najprej izvajal tek čez ovire, kot so na primer zaklenjena vrata, od tam do svojega brloga pa je odbrzel s kar dvema kolesoma - moškim, belo-črne barve, znamke DEMA MERANO, in ženskim, vijoličaste barve, znamke SCOOT SPORTSTER PSOT, vijoličaste barve. Za svoje dosežke bo menda ustrezno nagrajen, brž ko ga najdejo. Po naših krajih pa se potika še nek silak, ki bi samega Martina Krpana spravil v zadrego. Na dvorišču stanovanjske hiše na Dolu pri Borovnici se mu je pogled zalepil za bagersko žlico, teže nekaj sto kilogramov. Bila mu je tako všeč, da si jo je meni nič, tebi nič, kar zadegal čez ramo in jo ubral, kar so ga noge nesle, ven iz borovniške doline. Če je že ne bo podaril otrokom za oblikovanje potičk v peskovniku, jo bodo policisti verjetno čez čas izsledili na kakem gradbišču. Nič kaj dosti oz. dosti niča pa je odnesel tatič, ki se je spravil ropat trgovino na Vrhniki, pa ga je iz notranjosti v brezglavi beg pognal že zvok alarma. V vseh primerih policisti še zbirajo obvestila. Med drugim so se vrhniški možje v modrem ukvarjali še s kršitvami javnega reda in miru, kjer so v osmih primerih hladili pregreta čustva med posamezniki v zasebnih prostorih. Na cestah pa so imeli opravka s kar enajstimi prometnimi nesrečami. Zvečine so se končale s pokrivljeno pločevino, razbitim steklom ali počeno plastiko, v enem primeru, na regional-ki proti Dragomerju pa je prišlo tudi do lažjih telesnih poškodb. Najpogostejši vzrok nesreč še vedno ostaja neprilagojena hitrost. Območje Policijske postaje Ljubljana Vič Za policiste Policijske postaje Ljubljana Vič, ki varujejo občini Horjul in Dobrova - Polhov Gradec, pa je december prinesel malce olajšanja, saj so zabeležili zgolj pet kaznivih dejanj. Na roparskem pohodu so bili znova zbiralci plemenitih kovin. Ustavili so se v Smolniku, kjer so s hiše navdušeno potegnili svetleči bakreni žleb, meter za metrom, do (ne)srečne trinajstke. Žlebovi na cerkvi v Vrzdencu so bili očitno že previsoko ali pa si pridaniči bliže nebesom niso upali, zato so poruvali zgolj odtočne cevi žlebov bliže tlom, a že teh kar sedem metrov, za nameček pa še tri metre strelovoda. Strele z jasnega pa kar ni hotelo biti. Na udaru so bili znova tudi starejši občani. Na Brezju pri Dobrovi so se, po izjavah starejše občanke, do njene hiše v popoldanskih urah s starejšim vozilom celjskega registrskega območja pritepli »trije romi«. Medtem, ko sta jo dva sladkobesedno zvabila na dvorišče pod pretvezo, da bi rada od nje kupila neke gume, se je istočasno tretji član tovarišije vtihotapil in pretaknil notranjost hiše, kjer je v dnevni sobi iz predala klopi izvlekel 360 evrov gotovine, nato pa skozi okno smuknil nazaj k svojima tatinskima tovarišema. Brezi sicer neznani tolovaji ta mesec kar niso znali pustiti pri miru. Z nekega gradbišča so za konec tedna speljali še 140 m2 opažnih plošč, 50 podpornikov, 400 spenjalcev za opaž in 30 kosov zagozd in klinov za spe-njalce. Če ne bi šlo za brezdelneže, bi človek že osumil kako konkurenčno gradbeno podjetje. Kakorkoli, lastnika so oškodovali za približno 3500 evrov. Precej bolj neuspešen pa je bil roko-mavh, ki se je v večernem času lotil vikendice v Osredku pri Dobrovi. Občutek zmagoslavja nad zadnjim oknom ga je minil v trenutku, ko se je pririnil v notranjost, kjer je naletel na lastnikovo ženo. To ga je tako prestrašilo, da je pozabil, čemu je sploh prišel in jo je praznih rok na vrat na nos ubral v obratni smeri prihoda. Za vsemi naštetimi nepridipravi možje reda in zakona še poizvedujejo. Kršenje javnega red in miru so na teh koncih policisti obravnavali dvakrat. V prvem primeru, v Šujici, naj bi kršilec, sicer psihični bolnik (shizofrenik), ki se je že dalj časa izogibal predpisanim tabletam, maltretiral družino in goste bratovega lokala. Zaradi slabega psihičnega stanja kršitelja so policisti na kraj dogodka poklicali zdravnika, ki je nato zanj odredil pregled v psihiatrični bolnišnici Polje, kamor je bil tudi odpeljan z reševalnim vozilom. Glede na njegovo zdravstveno stanje je bilo ugotovljeno, da ne gre za kršitev javnega reda in miru. V drugem primeru, na Dobrovi, so možje postave mirili sprta soseda zemljiških parcel, ki sta se sporekla zaradi priklopa plinovoda. Po opravljenem razgovoru kršitve javnega reda in miru niso ugotovili, oba pa so napotili na pristojno inšpekcijsko službo ter civilno pravno pot. Med drugim je na Dobrovi prišlo do prometne nesreče I. kategorije. Ker je nastala le manjša materialna škoda, so policisti od ogleda odstopili. Precej slabše pa sta jo odnesla osebno vozilo ter uboga srna, ki sta se nenačrtovano srečala na cesti med Horjulom in Vrzdencem. Zbral in uredil: Damjan Debevec Odjava vozila V cestnem prometu so lahko udeležena le vozila, ki so registrirana, imajo veljavno prometno dovoljenje in so označena z registrskimi tablicami. Veljavno prometno dovoljenje izkazuje, da je vaše vozilo zavarovano za avtomobilsko odgovornost, praviloma pa tudi tehnično brezhibno in torej varno za vožnjo. Zmotno je mišljenje, da se lahko vozite še 30 dni po poteku veljavnosti prometnega dovoljenja. To je prekršek, za katerega ste lahko kaznovani z globo. Ko prometnemu dovoljenju poteče veljavnost za več kot 30 dni, preneha veljati tudi zavarovanje avtomobilske odgovornosti, zato v primeru prometne nesreče, ki jo povzročite z vozilom, vso škodo in druge stroške krijete sami. Zaradi tega je pomembno, da veljavnost prometnega dovoljenja podaljšate pravočasno, to je pred potekom, ali pa vozilo odjavite. Vozilo, ki ga ne vozimo, odjavimo! Vozilo morate odjaviti, če je veljavnost prometnega dovoljenja pretekla pred več kot 30 dnevi. Prenehanje veljavnosti prometnega do- voljenja pa ni edini razlog, zaradi katerega je potrebno vozilo odjaviti. Vozilo moramo odjaviti tudi: - če je uničeno, - če je odsvojeno, - če bo vozilo registrirano v tujini zaradi preselitve lastnika ali iz drugih razlogov, - če vam je vozilo ukradeno, - če je med veljavnostjo prometnega dovoljenja prenehala veljati zavarovalna pogodba. Vozilo odjavite pri katerikoli registrski organizaciji. Pri odjavi morate predložiti zadnje slovensko prometno dovoljenje ter izjavo o lokaciji vozila, za izrabljeno vozilo pa potrdilo o uničenju vozila. Ob odjavi morate izročiti tudi registrske tablice. Kako ravnamo ob prodaji vozila? Z novim zakonom se ob spremembi lastništva vozila, ukinja overitev podpisov fizičnih oseb na kupoprodajnih pogodbah, saj je uvedena obvezna ugotovitev identitete fizičnih oseb (kupca in prodajalca) pri registracijski organizaciji. Klasična overitev kupoprodajne pogodbe je potrebna le, če je vozilo prodano v tujino ali kupljeno v tujini. Zato vam svetujemo, da ob prodaji vozila prideta prodajalec in kupec k registracijski organizaciji skupaj. Registracijska organizacija opravi najprej identifikacijo kupca in prodajalca. Nato se vozilo odjavi s starega voznika in registrira na novega voznika. Odjava vozila s spremembo lastništva je mogoča le ob istočasnem vpisu novega lastnika voznika vozila v evidenco. Ob tem je potrebno predložiti naslednja dokazila: - zadnje slovensko prometno dovoljenje, - dokazila o spremembi lastništva vozila oziroma o spremembi podatkov o lastniku vozila (račun, pogodba, sklep ali drug ustrezen dokument o prenosu lastništva) - dokazila, potrebna na podlagi drugih predpisov (zavarovanje avtomobilske odgovornosti, davki, itd.) - dokazilo o istovetnosti stranke (za fizične osebe veljavna listina, opremljena s fotografijo, ki jo je izdal državni organ, za pravne osebe pa dokazilo o registraciji pravne osebe v ter žig podjetja). Če pri prenosu lastništva vozila novi lastnik istočasno vozila ne registrira na svoje ime, mora to storiti v 15 dneh od nakupa vozila ali podati izjavo o lokaciji vozila. Kaj lahko pričakujemo, če ne bomo spoštovali zakona? Če vozila ne boste odjavili, vas bo upravna enota, na območju katere imate svoje prebivališče ali sedež, po 30 dneh od poteka veljavnosti prometnega dovoljenja na to dolžnost pisno opozorila. Obveznost boste lahko izpolnili še v roku 15 dni po prejemu opozorila. Če tudi v tem roku ne boste odjavili vozila in izročili registrskih tablic, bo upravna enota črtala vozilo iz evidence registriranih vozil in o tem obvestila policijo, s predlogom, da vam ta registrske tablice odvzame prisilno in na vaše stroške. Storili pa boste tudi prekršek, za katerega se vam bo izrekla globa. Upravna enota Vrhnika jfytf fafm fjaÜii^irjTJ t vtm Celiakija Celiakija je kronična bolezen tankega črevesa, ki prizadene predvsem tanko črevo in je posledica preobčutljivosti za gluten. Gluten je osnovni protein v zrnju pšenice, podobne proteine najdemo tudi v zrnju ječmena, rži, ovsa in pire. Gluten povzroči okvaro sluznice tankega črevesa in motnje v absorpciji hrane. Bolniki imajo prebavne motnje, nastane pomanjkanje vitaminov in drugih sestavin hrane ter padec odpornosti organizma. Zdravljenja ni! Doživljenjska stroga dieta je edina terapija za bolnike s celiakijo. Z uvedbo brezglutenske diete se črevesna sluznica obnovi, predhodni siptomi izzvenijo. Oseba, ki sledi načelom stroge brezglutenske diete, se ne razlikuje od drugih. V Slovenji imamo Slovensko društvo za celiakijo s sedežem v Mariboru. Razdeljeni smo po regijah, tako ima vsaka regija svoje društvo (Primorska, Koroška, Podrav-je, Gorenjska, Celjska in Ljubljanska). Vsako društvo ima svojega predsednika in svoj program. Podružnico Ljubljana je osemnajst let vodil g. Košmrlj. Lani se je odločil, da je izčrpan in je vodenje prevzel g. Žarko Slabe z novimi aktivnimi člani. Ni bilo lahko nadaljevati delo g. Košmrlja, a z dobro voljo nadaljujemo in nadgrajujemo delo prejšnjih. V našem društvu je 500 članov, bolnikov z celiakijo. Povečanje števila bolnikov s celiakijo je iz leta v leto večje. V društvu se trudimo pomagati bolnikom tako, da jim organiziramo štiri tečaje kuhanja in peke v letu. Pediatrična bolnišnica nam odstopi predavalnico, v kateri potekajo razna predavanja o celiakiji. Predavajo strokovni zdravniki ali specialisti za tako prehrano. Vsako leto se v decembru spomnimo vse generacije bolnikov s to boleznijo. Najprej pripravimo za najmlajše lutkovno predstavo z Dedkom Mrazom in seveda darili. Letos je za lutkovno predstavo poskrbelo KUD Dobrova z igrico V Sračjem dolu. Lepo se jim zahvaljujem za doživeto predstavo. Mladi so se družili na kartingu z brezglutensko pico. Starejši pa so se tako kot vsako leto udeležili kosila s plesom in sre-čelovom. Vsega tega pa ne bi mogli izpeljati brez naših dobrih donatorjev, zato se ob tej priložnosti zahvaljujem vsem in ne zamerite, če sem koga izpustila. To so bili: Masterplast, d.o.o, Kvader, d.o.o, Valentin Čepon, d.o.o, Tapetništvo Jože Marolt, s.p, Robert Malovrh, s. p., Rožle, d.o.o, Blago mix, d.o.o, Fortrade, d.o.o, Mercator, Robova Vrhnika, ga. Marinka Vrhovec, Šušteršič, Logatec, d.o.o, Janez Čepon, s. p. Vsem želim še obilo poslovnih uspehov in srečno novo leto 2014. Podružnica Ljubljana, Nandi Čepon Joga je pot do uspešnega življenja Joga v vsakdanjem življenju je izobraževanje za življenje. Veličina joge v vsakdanjem življenju je v tem, da ni samo za mlade, močne, gibčne, »naspidirane«, ampak je primerna za vse, ne glede na starost, telesno stanje, izgorelost in utrujenost od življenja. S pomočjo joge VVŽ ne delamo samo na telesnih in energetskih sistemih, temveč tudi na psiho-mentalnih in duhovnih, ki pomenijo gonilno silo našega življenja. Človek je kompleksna celota materialnega, energetskega, psi-ho-mentalnega in duhovnega. Vse vpliva na vse, za optimalne rezultate je treba dosledno delati na vseh omenjenih principih. Neizpodbitno dejstvo je, da svoja življenja lahko spremenimo na bolje, in to v vseh pogledih, če le hočemo. Ne gre za čudeže, ampak samo za sozvočje s temeljnimi življenjskimi tokovi. Joga VVŽ ni nova senzacionalna metoda, ki bo stoodstotno rešila vse težave in nas čez noč naredila zdrave, uspešne in srečne. Pomeni pa celosten, varen, postopen in sistematičen pristop do sebe tudi z zornega kota psiho-mentalnih procesov, vzorcev razmišljanja, fiksnih idej, strahov ... Z nekaj truda in znanja lahko v sebi ogromno spremenimo in to se začne kazati tudi v »zunanjem« življenju.. Dr. Danilo Kosi - Dayalpuri, prof. 42 NAŠ ČASOPIS Skupne strani ........27 |anuar 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Dom upokojencev Vrhnika Vse lepe jesenske dneve smo izkoristili, da smo se naužili toplote in svetlobe sončnih žarkov, zadaj pa je vreme bolj tako, da ga gledamo od znotraj ... Pogled na življenje v Domu upokojencev Vrhnika skozi moje oči Na prvi pogled je grozno, saj ljudje do takih ustanov praviloma nimamo pozitivnega odnosa. Ko kdo omeni odhod v dom upokojencev, skoraj vsak od nas pomisli na starostnike kot "neuporabno blago". Te predstave v glavah ljudi izhajajo predvsem iz strahu in nevednosti. Neki obiskovalec je rekel: "Ko stopiš vanj, začutiš, da ima stavba dušo." To drži, čeprav moram priznati, da me je bilo strah, ko me mami vpraša, če bi šla. Spraševala sem se, kaj naj bi oseba mojih let tam sploh počela. Na koncu sem vseeno šla in kmalu ugotovila, da je bil moj strah popolnoma odveč. Vsaj za ta dom lahko rečem, da je to kraj, kjer nobenemu stanovalcu ni dolgčas, če si želi biti aktiven, saj lahko vsakdo najde nekaj zase. Med tednom se vsak dan kaj dogaja. Dolgčas je ob vikendih, ko ni aktivnosti, pa še takrat lahko ob dogovoru z delovno terapevtko in kančku lastne iznajdljivosti počneš nekaj, kar te veseli in čas hitreje mine. Z njimi sodelujem približno dve leti, saj mi je bilo, ko sem bivala pri njih, tako všeč, da ob sredah in petkih obiskujem njihovi delavnici. Druženje s psi To druženje je tudi skupinska telovadba. Prisotnost psa je motivacija, ki pri starejših ljudeh pomaga pri končanju vadbe. Mislim, da bi jih veliko obupalo prej, saj imajo zdravstvene težave, povezane s starostjo. Telovadbo vodita delovni terapevt-ki ob pomoči trenutno dveh pripravnic. One nam pomagajo pri izvedbi vaj, ki pa vsaj zame niso preveč zahtevne. Prilagojene so osebam na vozičkih, ki ga uporabljam tudi sama. Seveda ne smem pozabiti vodnikov psov; če njih ne bi bilo, terapije ne bi bilo mogoče izvesti. Poudariti moram, da me je spekter znanja psov presenetil, nisem si mislila, da je psa mogoče naučiti toliko stvari. Zdravilnih učinkov živali na ljudi in obratno ni treba poudarjati Menim, da je terapija pomembna tudi z nekega drugega vidika: ko pride človek v dom, mora žival pustiti doma. Tako pa pride žival k njemu in na tak način se človek lahko, vsaj za nekaj minut, spomni na trenutke in občutke, ki jih je doživel s svojim hišnim ljubljencem. Psi so v domu dovoljeni, mislim, da takega stališča nimajo vsi domovi za upokojence v Slovenji, zato je to prej izjema kot pravilo. Ustvarjalna delavnica Ustvarjalna delavnica, kot jo je imenovala gospa Iva Pečar, občasna stanovalka doma, ki se tako kot jaz udeležuje nekaterih delavnic v domu, poteka ob petkih od devetih do dvanajstih, je tista, v kateri sem se našla in si res zasluži to ime. Ugotovila sem, da sem lahko zelo ustvarjalna. Nisem si mislila, da bom kdaj slikala, risala na svilo, delala lampijončke, barvala predmete iz umetne mase in mi bo to prinašalo toliko veselja in osebnega zadovoljstva. Vse se mi je zdelo glede na moje zdravstveno stanje preveč zahtevno. Poskusila sem in ugotovila, da zmorem veliko stvari, ki jih prej nisem počela. Ko sem videla, koliko stvari lahko počnem, sem bila sama nad sabo presenečena in navdušena. Na neki na način sem se odprla svetu, pridobila samozavest, predvsem pa premagala strah pred poizkušanjem novih stvari. Poudariti moram, da se vse, kar delamo tukaj, dejansko uporabi. Tako sem si naredila valj, ki mi pride zelo prav, ko gledam televizijo, berem ali počivam. Izdelovanje valjev iz oprane pene, ki bi jo sicer zavrgli, je zame posebnega pomena. Uporabljajo se kot pripomoček za podlaganje nog ali drugih delov telesa. Ko se človek tega zaveda, je pena prej nastrižena, valj in kača prej natlačena. Veseli in pomirja me tudi barvanje motivov glede na letni čas, s katerimi okrasimo zasteklene površine. Kako počasi tečejo dnevi in ure takrat, ko človek pričakuje nekaj lepega, veselega. Tako je bilo pri nas, ko smo imeli za 13. november napovedano martinovanje, predstavitev gostujoče razstave slik in kostanjev piknik. Velikokrat si nekaj motivov vzamem tudi domov in jih pobarvane prinesem nazaj. V vsaki ustanovi lahko najdemo tudi slabe stvari. Izpostavila bi samo eno: " totalno preveč hrane," ki jo ljudje pustijo zato, ker je je preveč in ne zato, ker bi bila zanič. Dom upokojencev ima tudi varovani oddelek za ljudi z demenco. V domu potekajo gradbena dela, ki bodo poleg drugih del tem ljudem omogočila večji dnevni prostor in s tem boljše počutje. Naj omenim, da direktorja lahko srečaš na hodniku, kar pove vse. Stanovalci imajo tudi svoje glasilo Utrinki, ki ga lahko najdete tudi na spletu. http://www.du-vrhnika.si Če povzamem, lahko zapišem, da se osebje res trudi, da bi njihov slogan Za varnost in življenja polno starost veljal še naprej. Končala bi z mislijo: "Dom smo ljudje," saj je ta zaradi ljudi, ki ga potrebujejo. Nuška Pitterle Prvi Alzheimer caffe na Vrhniki Slovensko združenje za pomoč pri demenci Spominčica in Dom upokojencev Vrhnika sta tretjo sredo v januarju organizirala prvi Alzheimer caffe, ki je v prijetno druženje ob dišeči skodelici kave in k predavanju dr. Aleša Kogoja privabilo številne poslušalce in tako v Cankarjevem rojstnem kraju doživelo pravi ognjeni krst. Tema tokratnega srečanja je bila demenca, več kot samo pozabljivost, o kateri je predaval omenjeni specialist psihiatrije dr. Aleš Kogoj, uvodni govor pa je pripravila Štefanija Lukič Zlobec. Prav dr. Kogoj je s svojimi bogatimi poklicnimi izkušnjami s področja ge-rontologije najprej pripravil zanimivo predavanje, kasneje pa odgovarjal še na številna vprašanja poslušalcev, ki jih kar ni zmanjkalo. Demenca kljub skorajšnji svetovni pande-mii še vedno ostaja tabu pogovora, o katerem le malokdo spregovori. Prav temu so namreč tudi namenjena srečanja Alzheimer caffeja. Le-ta v prijetnem vzdušju in z ljudmi, ki se srečujejo s podobnimi težavami, odpirajo nove možnosti za pogovor in sodelovanje s strokovnjaki in ljudmi, ki so z demenco povezani tako ali drugače. Med poslušalci je bilo tudi veliko svojcev, saj le-ti po navadi najbolj potrebujejo pogovor, ker se pogosto znajdejo v situaciji, ko morajo poleg formalne zaposlitve opravljati še neformalno. Prav slednja je pogosto veliko bolj obremenjujoča, saj je nega bolnega svojca lahko zelo zahtevna, ker pomembno vlogo pri njej odigrajo čustva. O tem se je nedvomno že leta 1997 prepričal zdravnik dr. Bere Miesen, specialist za demenco na Nizozemskem, ki je organiziral prvi Alzheimer caffe in tako začel orati ledino tega pomembnega dolgoročnega projekta, ki bo pomagal ljudem po vsem svetu. Izkazalo se je, da je imel prav, saj je bil prostor, v katerem je potekal tokratni Alzheimer caffe, skoraj premajhen za vse obiskovalce, med katerimi je bil tudi vrhniški župan Stojan Jakin, nagovoril pa jih je tudi direktor doma Štefan Kociper. Skupaj s Spominčico je že napovedal naslednje srečanje, ki bo ponovno tretjo sredo v februarju in bo ponovno gostilo zanimivega gosta, ki pa naj za enkrat ostane še presenečenje. Slogan druženja je: Ne pozabite priti. Vsem naslednjim srečanjem pod tem naslovom boste lahko sledili na spletni strani doma: http//www.du-vrhnika.si/, kjer bo vsako srečanje posebej napovedano. Besedilo in fotografije: Blaž Uršič Vabilo na predstavitveno delavnico o magičnosti gibanja Društvo Magičnost gibanja vabi na brezplačno predstavitveno delavnico Premagovanje vsakodnevnih napetosti in zbiranje energije, ki bo v ponedeljek, 3. februarja 2014, od 18.45 do 20.15 v Osnovni šoli Ivana Cankarja Vrhnika, Lošca 1, Vrhnika. Več informacij in prjave: Polona Božič, polona.bozic@gmail.com, 041 905 059 Natalija Pavlin, nataljapavlin@gmail.com, 031 30 45 69 Na delavnicah Premagovanje vsakodnevnih napetosti in zbi ranje energije s pomočjo različnih energijsko-dihalnih tehnik sproščamo stres in negativne občutke. Udeleženci se bodo lahko naučili posebnih energijskih tehnik za samozdravljenje, kot so: magične kretnje po Carlosu Castanedi, osnove tai chija, qi gonga in joge, kreativne vizualizacije ter različne dihalne tehnike (rebirthing, rekapitulacija, dihanje po čakrah ...). Redne tedenske delavnice, ki bodo potekale vsak ponedeljek od 18.45 do 20.15, so namenjene sproščanju napetosti in zbiranju energije, ki jo potrebujemo za zdravo in umirjeno življenje. 27. januar 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 43 Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje Ekipa Zdravstvenega doma Vrhnika je nastopila na Ljubljanskem maratonu Telesna dejavnost je pomemben temelj aktivnega življenjskega sloga. Tega se zelo zavedamo tudi v Zdravstvenemu domu Vrhnika, kjer smo že drugo leto zapored sestavili tekaško ekipo, ki je nastopila na Ljubljanskem maratonu. Predstavnike smo imeli na vseh razdaljah: 10 km, 21 km in 42 km, prav tako pa je bilo nekaj naših zaposlenih med najzvestejšimi navijači ob progi maratona. Za leto 2014 načrtujemo udeležbo še na več tekaških prireditvah: Mali kraški maraton v Sežani, Tek Bevke, Nočni tek na Vrhniki in za zaključek spet Ljubljanski maraton. Ob koncu se želimo zahvaliti g. direktorju Tomažu Glažarju za vsopodpro. Zatekaško ekipo ZD Vrhnika: UršulaDebevec Tekaško ekipo ZD Vrhnika na Ljubljanskem maratonu 2013 so sestavljali: (čepijo z leve) Mateja Zakrajšek, Diana Trdan, Bojana Cimerman, Klara Sadar, Uršula Debevec, (v sredini) Jasna Kupljen, Eva Gorup Cedilnik, Anamarija Mišmaš, Katja Krvina (zaradi bolezni ni nastopila), (zadnja vrsta) Se-bastijan Božič, Saša Štumberger, Marjan Zajc, Tjaša Kumer PREVENTIVNI PREGLEDI DOJK - februar, marec Prim. mag. Vida Stržinar, dr. med., specialistka ginekologije, onkologinja Rak dojk ogroža ženske vseh starosti, vendar je pred 40-tim letom zelo redek. Najbolj so ogrožene ženske med 45. in 75-tim letom starosti. Za vse vrste raka velja, da jih uspešno zdravimo, če jih odkrijemo zgodaj, ko je bolezen še omejena na organ, ki ga prizadeva. Takrat je tudi zdravljenje enostavno in ne povzroča večje škode organizmu in ne pušča invalidnosti, zato je tako pomembno ozaveščati ljudi in jim predstaviti spremembe in simptome, ki so lahko znamenje, da imajo raka, da ne zamudijo zgodnje faze bolezni. Ob predavanju se boste naučile oz. obnovile znanje pravilnega samopregledovanja dojk, dr. Stržinarjeva bo odgovarjala na vsa vaša vprašanja, sledil bo pregled dojk. PREGLEDI S PREDAVANJEM BODO V FEBRUARJU IN MARCU OB ČETRTKIH OB 17. URI. Za naročilo pokličite na telefonsko številko 031881-745 vsak dan od 16. do 20. ure, da vas bomo razvrstili v dogovorjene termine. ULTRAZVOČNA DIAGNOSTIKA Saša Staparski Dobravec, dr. med., specialistka ra- diologinja Ultrazvok trebušnih organov (jetra, trebušna slinavka, ledvice, vranica), sečnega mehurja, prostate in testisov, ščitnice, vratnih žil. Prim. Anton Kenig, dr. med., specialist pediater in specialist radiolog Ultrazvok trebušnih organov (jetra, trebušna slinavka, ledvice, vranica), sečnega mehurja, prostate in testisov, ščitnice ter vse druge vrste ultrazvočnih preiskav. ULTRAZVOK KOLKOV NOVOROJENČKOV Doc. dr. Rina Rus, specialistka pediatrinja Za zgodnje odkrivanje nepravilnosti v razvoju kolka je zelo pomemben UZ-pregled kolkov, v najzgodnejšem obdobju po rojstvu otroka. Tako lahko odkrijemo morebitne nepravilnosti in preprečimo kasnejše težave otroka pri hoji in vseh aktivnostih od takrat, ko shodi, naprej. V večini primerov se preiskavo opravi do tretjega meseca starosti. Najnovejša priporočila so, da bi morali imeti vsi otroci opravljen UZ kolkov med 6. in 8. tednom starosti. Pri pregledu leži novorojenček ali dojenček na nasprotnem boku. Otroka drži mati ali medicinska sestra. Preiskava je povsem neboleča in neinvazivna. Ultrazvočno preiskavo opravimo z ustrezno UZ-sondo. KARDIOLOŠKA DEJAVNOST Marko Hudnik, dr. med., specialist kardiolog Poleg kardioloških pregledov in snemanja EKG opravljamo tudi ultrazvočni pregled srca (ehokar-diografija). Preiskava je neboleča in varna za preiskovanca in zdravnika. Potrebna je skoraj pri vseh srčnih obolenjih. Dr. Hudnik jo priporoča tudi športnikom, predvsem zaradi izključitve pomembne prirojene srčne napake, ki je pri veliki telesni aktivnosti lahko usodna. DERMATOLOGIJA Prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., specialist derma-tovenerologije Na voljo je dermatološko svetovanje s področja vseh kožnih bolezni in alergij ter dermatoskopija. GINEKOLOŠKA DEJAVNOST Prim. mag. Vida Stržinar, dr. med., specialistka ginekologije, onkologinja Ginekološki pregledi in svetovanje, ginekološki UZ, ginekološko-onkološko svetovanje, preventivni pregledi dojk. Robert Likar, dr. med., spec. ginekologije in porodništva Svetuje in odgovarja na vaša vprašanja v povezavi z: • načrtovanjem nosečnosti in morebitnih težav z zanositvijo, zdravljenjem neplodnosti • s pomočjo pri vodenju nosečnosti, porodnim načrtom • možnostmi lajšanja porodne bolečine • drugim mnenjem glede ginekoloških težav, vrste in možnosti operaci • razlago različnih načinov operacij pri uhajanju urina, zdrsu rodil in drugih ginekoloških težavah. ONKOLOŠKO SVETOVANJE Prim. mag. Vida Stržinar, dr. med., specialistka ginekologije, onkologinja V okviru STUDIA R odpiramo novo dejavnost: dr. Vida Stržinar bo imela - vam bo nudila onkološko svetovanje. Zdravnica ima dolgoletno prakso iz onkologije, zadnjih nekaj let je bila vodja specialističnih ambulant in triaže na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Je magistra onkoloških znanosti. Na vse omenjene specialistične preglede se lahko naročite vsak dan od 8. do 19. ure na telefonsko številko 031-881-745. ARTERIOGRAFI JA Primož Rus, dr. med., spec. Začenjamo z relativno novo, neinvazivno, nebolečo meritvijo togosti arterijskega žilja. Namenjena je odkrivanju sprememb na malih arterijah in aorti. Za bolnike na zelo enostaven način lahko odkrijemo spremembe na arterijskem žilju, ki pokažejo, kdaj sta potrebna nadaljnja diagnostika in zdravljenje bolezni srca in ožilja, kot so arterijska hipertenzija, ateroskleroza, sladkorna bolezen, ki lahko pripeljejo do srčnega infarkta, možganske kapi ipd. Preprečevanje bolezni je najpomembnejša metoda skrbi za naše zdravje. Odvisna je od zgodnjega odkrivanja dejavnikov tveganja, na katere nam še z večjo gotovostjo pokaže izvid arteriografije. Namenjena je vsem: zdravim ljudem med 30. in 70. letom in tudi bolnikom z boleznimi srca in ožilja. Naročanje poteka osebno v ambulanti Stara cesta 4A na Vrhniki, po telefonu 01-7504-755 ali na e-na-slovu: ambulanta.dr.rus@gmail.com. V naši ordinaciji pomaga tudi dr. LJUBOMIRA PREBIL BOŽOVIČ, dr. med., spec. družinske medicine. Zdravstveni center za preventivo, zdravstveno svetovanje in izobraževanje Primož Rus, dr. med. studioR ZDRAVSTVENI CENTER ZA PREVENTIVO, ZDRAVSTVENO SVETOVANJE IN IZOBRAŽEVANJE Ultrazvočna X diagnostika — Kardiološka ffi» dejavnost ^HF Dermatološka posvetovalnica Ginekološka dejavnost Pediatrična i posvetovalnica Psihiatrična dejavnost specialistični zdravstveni pregledi in svetovanje Specialistične preglede in UZ diagnostiko že opravljamo na novi lokaciji - Stara cesta 4a. Splošna ambulanta, pa bo pričela z delom na Stari cesti 4 a, predvidoma v oktobru 2013. Vse informacije dobite na spodnjih telefonih ali na spletnem naslovu: www.dzdravje.si/studio_r studioR 01/7504755 Stara cesta 4 a 1360 Vrhnika 031/881745 ambulanta.dr,rus@gmail.com Kratek povzetek opravljenega dela OZ RK Vrhnika za leto 2013 -1. del Socialna dejavnost Razdeljevanje hrane iz intervencijskih zalog Že sedem let uspešno razdeljujemo hrano iz intervencijskih zalog. Z omenjenim programom smo bistveno vplivali na obliko in način oskrbovanja socialno ogroženih posameznikov in družin. Hrano smo upravičencem razdeljevali vsako sredo od 16. do 18. ure v prostorih nekdanje Mlekarne, Tržaška cesta 27. V letu 2013 je bilo iz omenjenih zalog razdeljeno 1.880 kg riža, 6.830 litrov mleka, 3.360 kg testenin, 2.160 kg moke in 1.600 kg pšeničnega zdroba in 1.000 litrov olja (skoraj 17 ton hrane samo iz intervencijskih zalog). Razdeljevanje prehrambnih paketov in pralnega praška Rdeči križ Slovenje je s sredstvi, ki jih je za ta namen dodelila Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizaci ter iz sredstev akcje Lepo je deliti, pripravljal pre- hrambne pakete za socialno ogrožene družine in posameznike. Paket vsebuje osnovna živila in pralni prašek. V skladu z določili so bili paketi razdeljeni vsem Območnim združenjem RK, ki smo jih razdeljevali socialno ogroženim družinam in posameznikom občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer. Iz teh sredstev je bilo razdeljenih 417 prehrambnih paketov in ravno toliko 3 kg vrečk pralnega praška. Iz namenskih sredstev Občine Vrhnika smo dokupili in razdelili še 655 prehrambnih paketov in 200 3 kg vrečk pralnega praška. Pomoč v obliki sadja in zelenjave Vsako sredo pri razdeljevanju hrane razdeljujemo tudi sadje in zelenjavo, ki nam ju podari trgovina DG Drenov Grič. V letu 2013 so nam podarili in je bilo razdeljeno več kot dve toni sadja zelenjave in drugih artiklov. Donatorska sredsta: z donatorskimi sredstvi (občani, Občina Vrhnika) smo dokupili in razdelili še 352 l olja. Še posebej je treba omeniti občanko Vrhnike, ki je sama darovala več kot leta 120 litrov olja, 14 kg moke in 14 kg sladkorja. Zbiranje in razdeljevanje rabljenih oblačil Skozi vse leto smo zbirali in razdeljevali rabljena oblačila, posteljnino, obutev in kose pohištva. Oblačila so sortirale in razdeljevale naše prostovoljke. Skladišče je odprto vsak torek dopoldne in vsak prvi in drugi torek v mesecu popoldne. Te dni smo prejeli veliko donacijo novih oblačil s strani društva Autospot jazon. Organizacija letovanj Tudi v minulem letu smo izvajali program letovanja socialno ogroženih otrok in starostnikov: Zdraviliško letovanje socialno ogroženih starih, bolnih, osamljenih in invalidnih oseb Rdeči križ Slovenje poleg letovanja otrok organizira tudi letovanje socialno ogroženih starostnikov. Letovanje je bilo za udeležence brezplačno. Sredstva za izvedbo programa so bila zagotovljena iz namenske akcje zbiranja sredstev Peljimo jih na morje in sredstev LIHO. V marcu je na Debelem rtiču letovalo šest starejših. Za OZ RK Vrhnika: Mojca Marolt Drugi del poročila bo objavljen v prihodnji številki Našega časopisa. 44 NAŠ ČASOPIS Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto ............" " ' elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si MePZ Ivan Cankar Uspel praznični koncert Ljudska glasbena skupina Pušeljc iz Zgornje Savinjske doline je bila prva gostja večera. Na marimbu je zaigrala Nastja Geohelli. Srebrno polnoletnost so dočakali 24. novembra 2013. Trije dobitniki listine častnega člana društva Mešani pevski zbor Ivana Cankarja Vrhnika je v soboto, 14. decembra, izvedel Praznični koncert ter tako končal zelo plodno in aktivno pevsko leto 2013. V tem letu so preživeli in doživeli tudi »srebrno« polnoletnost, i pa jo bodo slavnostno praznovali v letošnjem maju. Zato je bil praznični koncert le vsakoletni že tradicionalni dogodek, ki ga posvečajo vsem decembrskim praznikom. Prelep praznični sobotni večer so začeli prav »srebrni polnoletneži« s Cankarjevo pesmijo Pod jasnim nebom rdeča roža. To pesem tradicionalno zapojejo že več let in tako obudijo spomin na velikega Vrhničana Ivana Cankarja. Nato je na oder prišla ljudska glasbena vokalna skupina Pušeljc [z Zgornje Savinjske doline. Štiri žene so z ljudskimi inštrumenti popestrile in navdušile vse prisotne, bile so tudi zgovorne in dvorano spravile v dobro voljo. Za njimi je nastopila še mlada gostja večera Nastja Geohelli, ki obiskuje 7. razred tolkal v Glasbeni šoli Logatec. Zaigrala je dve pesmi na marimbu (inštrument je prikazan na fotografiji). Presenečeni poslušalci so jo nagradili z lepim in dolgim aplavzom, saj so nekateri tudi prvič videli inštrument marimbu. Zadnji del prazničnega koncerta pa je v celoti pripadal Mešanemu pevskemu zboru Ivana Cankarja, ki ga že vrsto let uspešno vodi Lovro Grom. Zapeli so vrsto ljudskih pesmi z domovinsko tematiko. V zadnji pesmi Spev z gora je zapela solistka Špela Pet-kovšek. Nato sta sledila še dva dodatka, pri katerih so se zboru pridružile štiri pevke skupine Pušeljc. Povezovanje celotne prireditve je v ubrani besedi vodil Tomaž Simentinger. Tako je minil še en prelep sobotni večer v prelepi glasbi, za kar so poskrbeli domači pevci MePZ Ivana Cankarja in njihovi gostje večera. Omeniti še moram, da so nekdanji trije člani prejeli Listino častnega člana društva, saj so prepevali od samega začetka ustanovitve zbora. Simon Seljak Februar v TMS Tehniški muzej Slovenje v Bistri pri Vrhniki je od 4. 12. 2013 do 28. 2. 2014 zaprt za posamezne obiskovalce zaradi neogrevanih prostorov. Skupine se za obisk naročite po telefonu 01 750 66 72 ali elektronski pošti: programi@tms. si. MUZEJ TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE POŠTE IN TELEKOMUNIKACIJ Polhov Gradec 61, telefon: 01/364 00 83, www. tms.si, muzejpt@tms.si Stalne zbirke: Zgodovina pošte, Zgodovina telekomunikacij, razstava Telegrafistke in telefonistke in predstavitev zgodovine Pol-hograjske graščine. Odprto: od torka do petka, nedelje in prazniki od 10.00 do 17.00 (vstop do 16.00), sobote in ponedeljki zaprto. petki ob 15.00 Voden ogled za upokojence (znižana vstopnina za upokojence) ne, 2. 2., ob 15.00 Mesečno vodstvo po muzejskih zbirkah so, 8. 2., od 10.00 do 17.00 Prešernov dan v Muzeju pošte in telekomunikacij (prost vstop, vodstvo po muzejskih zbirkah ob 11.00 in 15.00) od to, 18. 2., do pe, 21. 2., od 10.00 do 13.00 Počitniške delavnice za otroke (izdelovanje poštne kape, poštnega roga in štampiljk, barvanje pobarvank). Prijave niso potrebne. Več informacij po telefonu (01/364 00 83) ali elektronski pošti (muzejpt@tms.si). Skoraj premajhen oder za orkester in dva zbora Šestindvajseti novoletni koncert Dvakrat polna dvorana Vrhniški in okoliški ljubitelji glasbe so komaj dočakali letošnji Novoletni koncert 2014. Po tradiciji je to eden najbolje obiskanih koncertov na Vrhniki, ki ga pripravi dirigent Marko Fabiani z Orkestrom Simfonika Vrhnika ter raznimi in zanimivimi glasbenimi gosti. Najdaljši staž ima zagotovo Mešani pevski zbor Mavrica Vrhnika in že nekaj let Mešani pevski zbor dr. Frančišek Lampe s Črnega Vrha. Tudi letos sta bila v soboto, 4. januarja, dva koncerta v veliki dvorani vrhniškega Cankarjevega doma obakrat popolno ko rečem, nagnetlo skoraj sto glasbenikov, in to Orkester Simfonika pod dirigentsko taktirko Marka Fabianija, Me- Od leve: sopranistka Leoni da Sabo, flavtistka Eva Arh, zborovod-kinji Katja Belec Felc in Darinka Fabiani ter dirigent Marko Fabi- ani večer s prelepo Sveto nočjo. Nato je dvorana uživala v svetu odlomkov znanih oper in operet. Kot solistka se je predstavila mlada in nadarjena sopranistka Leonida Sabo. Drugi del koncerta pa se je začel z Valčkom za orkester in flavto. Na flavti je zaigrala Vrhničanka Eva Arh in prejela velik aplavz. Nato smo slišali nekaj zabavnih melodi domačih avtorjev, še posebno zadovoljstvo je bilo ob pesmi Dušana Velkavrha Presenečenja. Vso dvorano pa so zasrbeli podplati ob Avsenikovi večni Tam, kjer murke cveto. Ob koncu je polna dvorana doživela še tri dodatke in močan aplavz se ni hotel poleči. Na koncu moram izreči zahvalo orkestru in pevcem za ■—— 4 , f/^ftl^A „5 JE sLm0*t\ß »mk i d jUEV fA «7 r k t BRf^&i Na novoletnih koncertih je tradicionalno polna dvorana. zasedena. Tako je koncert poslušalo več kot 700 obiskovalcev. Že naslednjo soboto, 11. januarja, pa je bila dvakrat zasedena v Ljubljani tudi Slovenska filharmonija, kjer že nekaj let pripravijo tudi dva novoletna koncerta. Na vrhniškem odru se je, lah- šani pevski zbor Mavrica, pod vodstvom zborovodkinje Darinke Fabiani in Mešani pevski zbor dr. Frančišek Lampe iz Črnega Vrha z zborovod-kinjo Katjo Bajec Felc. Koncert je povezovala Marinka Tavčar. Že s prvo pesmijo so poslušalce popeljali v božični prelep popraznični koncert. Ta tradicija se mora nadaljevati, saj to zahtevajo zvesti poslušalci. Ob tem velja pohvala tudi pevkam in pevcem Mavrice, ki so sami pripravili sceno, saj to počno že nekaj let v lastni režiji. Simon Seljak Na koncertnem listu so bili že objavljeni sponzorji, tu pa objavljamo še seznam donator-jev: Sitel, d.o.o., Ljubljana; Menard RA, Logatec; Elektromonter, d.o.o., Breg pri Borovnici; Avtohiša Seliškar Vrhnika; ISA Institut, d.o.o., Vrhnika; GUT&PET, d.o.o., Vrhnika; Seekon d.o.o., Drenov Grič; Štirn, d.o.o., Vrhnika, P&ROM, d.o.o., Vrhnika; NLB, d.d.; Pavel Inštalacije, Pavel Bizjan, s.p., Strmica; DBS Ljubljana, Deželna banka Slovenje; Anton Kunc, s.p., Sinja Gorica, G.T.D. in Oaza. elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto MAŠ ČASOPIS 45 Šestdeset let Slovenske planinske poti Fotografije Cirila Velkavrha Ob 60-letnici Slovenske planinske poti je bilo v Cankarjevem domu sredi decembra odprtje fotografske razstave Od štajerskih goric do strme tržaške obale. Avtor razstave tristotih fotografij je bil Ciril Velkavrh, ljubitelj slovenskih planin in poznavalec lepih fotografij. V Našem časopisu smo ga spoznali že pred precej leti, ko je s svojimi prispevki predstavljal znano revijo Planinski vestnik in planinsko literaturo. Ciril Velkovrh s svojimi fotografijami Odprtje razstave je potekalo v Galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki. Za prelep kulturni program sta poskrbela znana obraza slovenske kulturne scene, pevec Boris Kopitar in pesnik ter igralec Tone Kuntner. Zbrane sta nagovorila dr. Boštjan Žekš in velik poznavalec ter ljubitelj planin Milan Jerman. Prav Milan Jerman je spregovoril o fotografski razstavi Cirila Velkavrha Od štajerskih goric do strme tržaške obale, ki je bila postavljena v čast 60-letnice Slovenske planinske poti. V tristotih fotografijah je bila predstavljena slovenska planinska pot z različnimi motivi narave, gora, planinskih koč in bivakov. Vse fotografije so bile resnično umetniški izraz fotografiranja Cirila Velkavrha, ki je zbranim tudi spregovoril in predstavil svojo razstavo. Rodil se je 24. julija 1935 na Vrhovcih. Osnovno in srednjo šolo je obiskoval na Viču, kot matematik pa je diplomiral leta 1959 na Univerzi v Ljubljani. Matematiko je tri leta poučeval na Ekonomski srednji šoli v Trbovljah, nato pa je skoraj petindvajset let vodil Matematično knjižnico na Univerzi v Ljubljani. Leta 1951 je bil prvič na Triglavu in od takrat je član Planinskega društva Ljubljana Matica. Po upokojitvi, leta 1992, je v različnih medijih predstavil več sto planinskih publikaci ter urejal letne sezname slovenske planinske bibliografije. Leta 1994 je pri Planinski zvezi Slovenje uredil vodnik po Slovenski planinski poti; kasneje je ob njej fotografiral različne poglede na naš gorski svet in cvetje, pa tudi vsa sakralna znamenja, ki so hkrati del naše kulturne dediščine in planinski kažipoti. Enako je dokumentiral tudi Aljaževo in Slomškovo pot. Ciril Velkavrh je imel doma in v tujini več kot šeststo razstav diapozitivov in fotografij. V samozaložbi je izdal deset stenskih koledarjev, šeststo razglednic in dve fotografski monografiji: Gore in spomini ostajajo (2008) in Od štajerskih goric do strme tržaške obale (2013). Ob 60. obletnici Slovenske planinske poti pa je treba še povedati, da ima 75 kontrolnih točk, dolga je 599 km, s skupno 45,2 km vzponov in 45,5 spustov, obhode, pa tudi 58 planinskih koč in 23 čudovitih slovenskih vrhov ter pet slovenskih mest in dva muzeja. Doslej je pot uspešno prehodilo okoli 9500 planincev, ki jim je bilo podeljeno prav toliko značk. Prav v letu 2013 je Ciril Velkovrh prejel zlati |H Bogdan Seliger, dobit- Urban Čepon pa je nik spominske plake- prejel pisno priznanje te PZS PZŠ. častni znak Planinske zveze Slovenije za promocijo Slovenske planinske poti in planinstvo na splošno s fotografskimi razstavami, ki jih je bilo doslej že več kot tristo. Na odprtju razstave sta bila predstavljena še dva uspešna planinca in mentorja, ki sta za leto 2013 prejela priznanje PZS. Spominsko plaketo PZS za šestdeset let je prejel Bogdan Seliger, nekdanji Vrhničan, sedaj pa zelo aktiven član Planinskega društva Horjul. Vrhničan Urban Čepon pa je prejel pisno pohvalo PZS na predlog raziskovalne skupine za diplomsko nalogo Analiza delovanja čistilnih naprav za odpadne vode pri planinskih kočah. Simon Seljak Okrogla miza: kultura je, kulture ni v četrtek, 6. 2. 2104, ob 18. uri v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki Vabimo vsa kulturna društva in posameznike, da se udeležite okrogle mize Kultura je, kulture ni, na kateri bomo razpravljali o vprašanjih in problematikah delovanja na področju kulture. Razprava je predvidoma razdeljena na štiri sklope: 1. (Programska vsebina) Financiranje 2. Materialni, prostorski in drugi temeljni pogoji delovanja 3. Razno Da ima razprava rdečo nit, pozivamo vse morebitne udeležence, da v prijavi na dogodek priložijo (okvirno) tri vprašanja, problematike ali pobude, o katerih se razpravlja. Potrditev udeležbe in navedba treh problematik, vprašanj ali pobud je mogoča: 1. bodisi na spletni strani: https://docs.google.com/forms/dAJunzmw5mZEdmDl85abCyIf6GYTllGReNzpeub0-NRG4A/viewform, 2. bodisi po elektronski pošti, na naslov odrustvo@gmail.com (napišite ime društva, predstavnika in pa vprašanja, problematiko oziroma pobudo). MePZ KUD Drenov Grič Božično-novoletni koncert na Drenovem Griču V soboto pred božičem je bilo v dvorani gasilskega doma zelo veselo. Kulturno društvo je organiziralo božično-novoletno prireditev. Stanka Koprivec je okrasila smrečico, pod smrečico pa je postavila jaslice. Figurice in okraski iz naravnih materialov so plod njenih spretnih in ustvarjalnih rok. Najprej so se predstavili pevci, ki sestavljajo pevski zbor podružnične šole. Zapeli so pod vodstvom Bernarde Novak, na klaviaturah jih je spremljal Gorazd Jan. Petje so dopolnili z gibi in spremljavo na male inštrumente. Klara Jelovšek je mlada in uspešna glasbenica, ki igra na violino. Na letošnji prireditvi pa nas je presenetila in zaigrala tudi na klavir. Na podružnični šoli deluje tudi dramska skupina, ki jo vodi Katarina Lenarčič. Mlade igralke so nastopile z zgodbo Pogumni veter, v kateri se posamezna drevesa med seboj prepirajo, katero drevo je najpomembnejše. V zadnjem delu koncerta so zapeli pevci domačega mešanega pevskega zbora pod vodstvom Gorazda Jana. V črnski duhovni My Lord, What a Morning je bil solist Miran Krž-manc. Božično-novoletnega koncerta ni brez Svete noči. Zborovodja Gorazd Jan je za tokratni nastop pevce naučil Sveto noč v Mießnerjevi priredbi, ki je napisana za sedem glasov in je tako predstavljala kar velik izziv. Toda ob ubranem petju je bil ves trud poplačan. Pavle Oblak, predsednik krajevne skupnosti, je pozdravil vse navzoče v dvorani in vsem zaželel lepe praznike. Zahvalil se je za organizacijo prireditve. Pohvalil je tudi delovanje vseh ostalih društev v kraju. Program je povezovala Katarina Lenarčič, ki je med posamezne točke vpletala misli o prijateljstvu. Prireditev smo sklenili nekoliko drugače. Zapeli smo Nipičev Silvestrski poljub. Besedilo se je izpisovalo na platnu, tako da je prepevala vsa dvorana. Nastopajoči smo se razveselili številnih poslušalcev. Po prireditvi smo se družili v veselem klepetu ob pogostitvi, ki jo pripravimo v sodelovanju s Svetom krajevne skupnosti. Kulturno društvo preko celega leta organizira najrazličnejše prireditve, delavnice in srečanja, na katerih je nastalo ogromno zanimivih fotografij, ki smo jih predvajali na platnu. Ob slovesu smo si drug drugemu s stiskom roke zaželeli veliko zdravja in lepih trenutkov v prihajajočem letu. Bernarda Novak Fotografije: KUD Drenov Grič - Lesno Brdo Partljič z novo knjigo: O Ivanu in Ani Vrhnika, 11. december - V osrednjem vrhniškem kulturnem hramu je pisatelj Tone Partljič predstavil mladinsko knjigo »O Ivanu in Ani«. Knjiga je izšla ob 95. obletnici Cankarjeve smrti pri Založbi Ajdi - to je že 6. knjiga v njeni zbirki »Znameniti Slovenci«. Knjiga temelji na resničnih dogodkih, ko se je med Cankarjem in Ano Lovšin s Plešivice pod Uršljo goro vnela ljubezen, ki pa nikoli ni imela priložnosti, da bi se popolnoma razplamtela. Pisatelj jo je namreč po materini smrti odrinil na Dunaj, kjer je v pismih in pesmi sanjaril o Ani, a več kot toliko nekako ni zmogel. Ana ga ni nikoli prebolela, kar je spoznal tudi njen mož in po njeni smrti na njen nagrobni spomenik dal vklesati verz Cankarjeve pesmi. Partljič, ki ga je Cankar, kot se je sam izrazil, že pred desetletji »čisto zmešal« (navdušil), je pojasnil, da naš veliki pisatelj nasploh ni imel sreče z nežnejšim spolom. Po njegovem je bil v stikih z njimi boječ, zato pa je toliko več poguma in čustvenega izliva doživljal v pismih, ki jim jih je pisal. Na predstavitvi knjige je goste večera pozdravil župan Stojan Jakin, ki je Partljiča označil »po mojem okusu za enega največjih umetnikov pri nas«. Kot rečeno je o knjigi spregovoril njen avtor sam, poleg tega pa sta se predstavila še ilustrator Anton Buzeti in urednik pri Založbi Ajda Jože Gamboc. Nastopali so učenci OŠ Ivana Cankarja Vrhnika in Glasbene šole Vrhnika. Predstavitev knjige so organizirali Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Založba Ajda, OŠ Ivana Cankarja in Cankarjeva knjižnica Vrhnika. Gašper Tominc, foto: SS 46 NAŠ ČASOPIS Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto ............" " ' elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Situacijska komedija »Niti tat ne more pošteno krasti« Sadika postavila na oder novo igro Ligojna, 31. december - »Niti tat ne more pošteno krasti« je naslov zadnje komedije, ki so jo na sil-vestrovo postavili na oder člani in članice dramske sekcije Sadika iz KUD Ligojna. V domačem kraju so po tem imeli še dve ponovitvi in obe sta napolnili dvorano. »Sedaj so na vrsti sosednji kraji: Žažar, Podlipa, Podpeč in drugi,« pojasnjuje Marinka Kupec, predsednica društva. Pravi, da bodo bili najverjetneje zasedeni skoraj vsak vikend do konca marca, ko se izteče gledališka sezona. »Maja jo bomo mahnili še v Pulo, kjer se bomo predstavili slovenskim počitnikarjem, ki jih bo tja peljala ena od slovenskih zavarovalnic, pa v Kopru načrtujemo nastop, na Štajerskem, Krasu in še marsikje.« Dela jim ne bo zmanjkalo, kvečjemu proti koncu sezone zagnanosti, a do septembra, ko naj bi se začeli učiti novo igro, bo ta zagotovo zrasla nazaj. Tokrat je za režisersko taktirko prijel Janez Cankar iz Podlipe, ki jo je pred tem držal že trikrat, nakar ga je »nasledil« Peter Militarev. Cankar je bil tudi tisti, ki je predlagal igro: »Niti tat ne more pošteno krasti«, avtorja Daria Foa, Nobelovega nagrajenca. Obiskovalci so priča dobri uri komedije, v kateri se iz minute v minuto zapleta. Osrednja figura je tat Tornati, ki mora po vlomu v hišo po sili razmer sodelovati v družinskem ljubezenskem vrtincu. Vse skupaj bi še nekako šlo, če ne bi na vrata potrkala še njegova žena ... Polne dvorane pričajo, da so ligojnski igralci prepoznavni v domači in širši okolici ter da ljudje radi obiščejo njihove predstave. »Veliko je dela, veliko odrekanja, a ko na koncu doživiš polno dvorano, gromek aplavz in vmes še salve smeha, se ti zdi, da je ves tvoj trud poplačan,« pravi Podlipčeva, ki za konec leta že načrtuje novo igro. »Ne vemo še, kaj bomo igrali, a zagotovo bo komedija, ki je sicer zahtevna za igranje, a dobro sprejeta pri ljudeh.«. Gašper Tominc, foto: GT Režiser: Janez Cankar; igrajo: Andrej Krašna, Darnika Svete, Jože Čamernik, Olga Frank, Marinka Kupec, Jelka Mele; scena: Jože Frank in Miro Svete; šepetalka: Milena Samotorčan; tehnična ekipa: Jože Frank, Miro Svete, Minka Osredkar in Mimi Frank. • Kino Vrhnika • Kino Vrhnika • februar 2014 KVALITETNI ART FILMI 1. 2. ob 17.00 in 2. 2. ob 10.00 ter 17.00 KO LETIJO VRANE -sinhronizirano Multinacionalna sinhron. risanka o življenju v globini gozda, kjer poleg dečka in njegovega očeta živijo le še živali in nežna skrivnostna bitja. Film o iskanju ljubezni, ki nas začara s čudovito likovno podobo. 4. 2. 2014 ob 19.00 PONAREJEVALEC Srbska komična drama, posneta po resnični zgodbi, se odvija konec 60. let ter prikazuje zgodbo ravnatelja lokalne šole, ki se ljubiteljsko ukvarja s ponarejanjem diplom, kar povzroči nemalo zabavnih zaplete-tov. 9. 2. 2014 ob 19.00 OKUS PO LJUBEZNI Indijska dopisna romanca z ulic večmilijonske metropole nam razkrije, da upanje včasih najdemo tam, kjer ga najmanj pričakujemo. Zgodba o nepričakovanem prija- teljstvu ter indijskem vsakdanjem življenju. 13. 2. 2014 ob 19.00 PHILOMENA Britansko-francoska komedija pripoveduje resnično zgodbo BBC-je-vega novinarja in simpatične starejše gospe o iskanjunjenega davno izgubljenega sina. Čaka vas koktajl čustev z dobro mero humorja. 17. 2. in 19. 2. 2014 ob 17.00 ZELENO KOLO Arabski film o zabavni in pogumni deklici Vadždi, ki v konservativnem okolju preizkuša meje dovoljenega. Veliko je pripravljena storiti, da bi končno zaslužila za kolo, tega pa vozijo le fantje. Festivalski ljubljenec, ki je požel že 16 nagrad! SPLOŠNE INFORMACIJE Turističnoinformativni center Vrhnika, Tržaška cesta 9 T: 01/7551 054 E: tic@zavod-cankar.si FB:www.facebook.com/KINO-VRHNIKA (novice, sporedi, napo-vedniki, nagradne igre) Spletna prodaja: www.mojekarte.si Območna izpostava Sklada in Kulturno-umetniško društvo Ligojna vabita na prireditev PRAV LUŠTNO JE RES NA DEŽELI Trl'ce Srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki bo v nedeljo, 9. februarja 2014, ob 17. uri v Gasilskem domu Ligojna. Družabno srečanje članov kulturnih društev Vrhnika, 17. januar - V Cankarjevem domu so se srečali člani kulturnih društev iz občin Vrhnika, Borovnica in Log Dragomer. Srečanje je organizirala območna izpostava JSKD pod vodstvom Nataše Bregant Možina, navzoče pa so poleg nje med drugim pozdravili tudi vrhniški župan, direktor JSKD RS in novi predsednik lokalne zveze kulturnih društev. Program so oblikovali člani dramske sekcije Sadika iz Ligojne z novo komedijo »Niti tat ne more pošteno krasti«, po koncu predstave pa so na oder stopili tudi predstavniki društev in poročali o delu le-teh v preteklem letu. Po koncu uradnega dela je sledilo še družabno srečanje z Ansamblom Čepon iz Horjula. Mimogrede: v Slovenji je 5000 kulturnih društev, ki združujejo 100 tisoč članov, lokalna kulturna zveza pa združuje okoli 700 članov. SS, foto: SS i ■ Center Astera v sodelovanju s Klubom Orfej Center Astera in Klub Orfej soustvarjata različne tematske dogodke, ki so usmerjeni v naraven način življenja in srčnega soustvarjanja in druženja. V skupnem sodelovanju poteka mnogo dogodkov: od raznih predavanj, delavnic in koncertov. Bistvo vseh dogajanj je, da temeljijo na izmenjavi izkušenj z različnimi strokovnjaki: od predavateljev za vračanje k zdravemu načinu življenja, ohranjanje narave do raznih plesnih in drugih delavnic, koncertnih druženj in še mnogih drugih dogodkov. Predavanja in koncerti se financirajo izključno iz prostovoljnih prispevkov, tako da se jih lahko udeleži vsak, ki se zanima za tovrstna dogajanja. Prihajajoči dogodki v Klubu Orfej, Sinja Gorica 87: - 7. 2. ob 19.30: koncert dueta: Tomaž Maher & Matevž Carelutti, kitarsko-vokalna zasedba, temelji na kompozicijah rock-etno-bluegrass - 1. 3. ob 19.30: Kocani orkestar, fantastična makedonska trubaška zasedba - za aktualno spremljanje koncertnih dogodkov spremljajte uradno stran Centra Astera ali ft-stran Kluba Orfej in napovednike dogodkov na inter-netnih straneh občin Vrhnika in Horjul - torek: - od 18.00 do 19.30: Transmisijska me- ditacija - od 20.00 naprej SALSA večeri z delavnicami - vodi Karmen Intihar - srede: - ob 17.30: druženje: Sprehodom v svoj glas - vodi Primož Bizjan Preostali termini so odprti za: - druženje ob dobri glasbi konec tedna - predavanja o zdravilnih učinkih konoplje - predavanja o samozdravljenju - predavanja o permakulturi in izmenjava semen - predavanja o problematiki obveznega cepljenja - predavanje o "svetlobni koreninici"- čudežni koreninici - šolo afriškega bobnanja - tematske potepe v naravo, Dotik divjin - delavnice za otroke in starše - in druga tematska predavanja in druženja Datumi za predavanja in delavnice za februar sledjo in jih lahko poiščete na spletni strani Centra Astera, www. centerastera.si ali na njihovi ft-strani: Center Astera, ft-stran Kluba Orfej, preostale informacje na gsm 040 90 66 90. Decembra 2013 in januarja 2014: Gostili smo čudovite glasbene zasedbe. Godli so nam Trio NOREIA s škotsko-irsko muziko. Imeli smo predavanja o konoplji in permakulturi, štafeto semen ter pekli božični kruh za brezdomce, delavnico rezijanskih plesov s priznanim Mirkom Ramovšem in Juljanom Strajnarjem. Uživali smo v godbi dua Walker & Sudar angleško-hrvaške zasedbe z irsko škotskimi melodijami. Gostili smo etnozasedbo Brencel Bando, ki s svojimi avtorskimi skladbami ustvarja vzdušje domačnosti. Imeli smo brezplačno delavnico Kako si sam naredim pohištvo. Želimo, da se nam pridružite v Svetu druženja v Klubu Orfej in soustvarite prijetne trenutke. V prostorih kluba lahko spijete dobre domače čaje in si v našem knjižnem kotičku lahko preberete ali izposodite knjige s tematikami, ki sodijo v delovanje in zanimanja našega društva in kluba. Iz mojega srca v tvoje srce s Centrom Astera in Klubom Orfej Peka božičnega kruha za brezdomce Predavanje o konoplji in njenih zdravilnih učinkih za samozdravljenje Koncert tria NOREIA - škotsko-irske glasbe elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto MAŠ ČASOPIS 47 Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Otroški abonma 11. šola in za IZVEN Cankarjev dom Vrhnika Sobota, 1. marec 2014, ob 16.00 Pavel Polak po motivih bratov Grimm VOLK IN KOZLIČKA Lutkovna predstava LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Produkcija PLP, režija: Pavel Polak; likovna zasnova lutk, kostumov in scene: Jaroslav Milfajt; igrata: Metka Jurc in Davorin Kram-berger Znana pravljica v novi hudomušni preobleki nagovarja na sodoben in samosvoj način. Prikazuje spretnost in pogum, ki sta potrebna za zmago nad nevarnostjo. Kdo bo koga - volk kozlička ali kozlička volka? Saj je vse samo igra, a kljub temu srečen konec pomirja. Predstava traja 40 minut; 3+. Vljudno vabljeni! Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Gledališki abonma in za IZVEN Cankarjev dom Vrhnika SPREMENJEN TERMIN! (namesto 28. februar) Petek, 7. marec 2014, ob 19.30 György Spiro PRAH, drama, prva slovenska uprizoritev SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA, LJUBLJANA Prevod: Maja Likar; režija: Vinko Mödern-dorfer; dramaturgija: Eva Kraševec; scenografija: Branko Hojnik; kostumografija: Barbara Stupica; glasba: Bojan Jurjevčič Jurki; luč: Milan Podlogar. Igrata: Maja Sever in Valter Dragan Zakonski par srednjih let živi življenje, v katerem se odražajo številne tegobe t. i. tranzi-cije iz nekdanjih skromnih socialističnih razmer v še bolj krut čas divjega kapitalizma in vsakršnih - materialnih in moralnih - kriz. Igra se začne, ko pride mož prej domov iz službe, ves presunjen, ker je zadel precejšno vsoto na loteriji. Sledjo različne faze soočenja z veselo novico ... Izteče se presenetljivo, tragikomično. Predstava traja uro in pol in nima odmora. Vljudno vabljeni! Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika ŠPAS TEATER MENGEŠ UDAR PO MOŠKO 2 Stand up komedija, igrata Vid Valič in Denis Avdic NEDELJA, 9. marec 2014, ob 19.30 Vid Valič & Denis Avdic - najboljša in najbolj priljubljena domača stand up komika sta v minulih dveh sezonah z »Udar po moško« nasmejala celo Slovenijo. Občinstvo je dve-urno predstavo vsakokrat nagradilo z gromkim aplavzom, ki je pričal o tem, da so se vsi odlično zabavali. Po 222 ponovitvah, ki si jih je ogledalo 111.000 gledalcev, in zadnji, dobrodelni na Kongresnem trgu v Ljubljani, na katero sta privabila več kot 15.000 ljudi, prihajata na odre z novimi duhovitimi šalami v nadaljevanju »UDAR PO MOŠKO 2«. Vabljeni! Novosti v decembru 2013 0 SPLOŠNO: KNJIŽNIČARSTVO, ENCIKLOPEDIJE, ZBORNIKI ... BALOH, P.: Ob praktičnih primerih skozi MS Office 2013 BONELLI, G.: Odmetnik FERRI, G.: Bijelo more KIYOSAKI, R. T.: Posel 21. stoletja STEPANČIČ, L.: Na otoku zakladov 1 FILOZOFIJA, ETIKA, OKULTI-ZEM, PSIHOLOGIJA. BENJAMIN, W.: Izbrani spisi LUKAS, E.: Priveži svoj voz na kakšno zvezdo: Kaj nam v življenju daje moč MODROST Yi J.: Praktični uvidi za uspešno življenje in srečo NHOAT Hanh, T.: Delo: Kako najti veselje in pomen v vsakem trenutku ŠTEMPIHAR, M.: Portret nomada: Deleuzova socialna filozofija 2 VERSTVO CASTRO, R.: Jezus te ljubi DEGRANDIS, R.: Odpuščanje in notranje ozdravljenje GRÜN, A.: Želim ti božičnega angela KOKALJ, J.: Podobe in obrazi galerije življenja SPADARO, A.: Iskati in najti Boga v vseh stvareh: pogovor s papežem Frančiškom VINČEC, M.: Camino 3 SOCIOLOGIJA, POLITIKA, EKONOMIJA, PRAVO, VZGOJA, ETNOLOGIJA. DINIC, V.: Osudena bez sudenja: Šta mi je pričala Jovanka Broz GRAEBER, D.: Fragmenti anarhistične antropologije SLAPŠAK, S.: Zelje in spolnost SUPIOT, A.: Duh Filadelfije: Socialna pravičnost proti totalnemu trgu TURK, B. M.: Dvanajstero zidov: Analitična kronika slovenske družbe 5 OKOLJE, MATEMATIKA, ASTRONOMIJA, FIZIKA, KEMIJA, BIOLOGIJA. ARNOLD, N.: Gnusna golazen: Grozna znanost BUFFON, Georges - Louis L.: Razsvetljenske interpretacije narave: (1749-1756) GANERI, A.: Ošabni oceani: Grozna geografija MENNEN, P.: Vse o dinozavrih REČNIK, A.: Minerali živosre-brovega rudišča Idrija ZOREC, M.: Zabavna naravoslovna delavnica: [z Ančko Poma-rančko in Tončkom Balončkom] 6 MEDICINA, TEHNIKA, KMETIJSTVO, VODENJE, INDUSTRIJA, OBRT. COLBERT, D.: Sedem stebrov zdravja HOSTNIK, P.: Izbrana poglavja iz veterinarske virologije KINSLOW, F. J.: Skrivnost kvantnega življenja KOŠIR, K.: Divji Jadran LAMUT, M.: Parniki Jadrana na razglednicah MASON, R.: Nad težave s prostato na naraven način PEARCE, S.: Angeli Atlantide PINNOCK, D.: Zdravilna kuhinja RÜBEL, D.: Pri zdravniku SADAR, A.: Oblikujmo z Almiro Sadar: Modni ustvarjalni projekti za vsakogar posebej SENEGAČNIK Kurnik, A.: Moje pasje življenje VENGUŠT, G.: Bolezni prosto-živečih živali ŽELEZNIKAR, Z.: Pot do živahne moškosti 7 UMETNOST, ARHITEKTURA, FOTOGRAFIJA, GLASBA, ŠPORT. BOKAL, L.: Mali klekljarski slovar iz žirovskih del Tončke Sta-nonik ČOP, A.: Najlepša obala: slovenska obala HABE, T.: Solfeggio 1 JELEN, A.: Nočni pogovori KOPORC, L.: Ars sacra, risbe OSREDKAR, J.: Glasbeni stavek. Harmonija 1 PERPETUUM Jazzile (Ljubljana) Perpetuum Jazzile: 30 ROŽMAN, H.: Razvojno varstvo stavbne dediščine na primeru Kostanjevice na Krki STUPICA, J.: Veliki šahovski turnirji 1851-1911 81 JEZIKOSLOVJE VR ČOP, B: Aurea Roma. Učbenik za latinščino KUSTER, H.: Izbrane teme iz besediloslovja, stilistike in prag-matike slovenskega jezika PAVEL, A.: Prekmurska slovenska slovnica = Vend nyelvtan 82 KNJIŽEVNOST BAŠOVIC, A.: Čehov in prostor ŠTEFANČIČ, M., jr.: Langdonov pasijon: Dan Brown v peklu kon-spirologije 82-1 POEZIJA. ČERNO, V.: Ko pouno noci je sarce PEŠORDA, M.: Baščanska plošča, poema = Baščanska ploča, poema PIVKA, J.: Prekleta Itaka je vse dlje = Damn Ithaca is only further away ŠEGA, V.: Poslušam tišino 82-3 ROMANI, KRATKA PROZA. BOSILJČIC, B.: Vražje tirnice: L'opera brutale CHESTERTON, G. K.: Nedolžnost očeta Browna CHILD, L.: Obiskovalec ESTERHÄZY, P.: Harmonia ca-lestis KORUN, B.: Odisej sem, Itaka dom je moj sončni KOUBEK, V.: Gostilniške in vaške zgodbe: (izbrane kratke zgodbe) LOWRY, L.: Varuh spominov MATKOVIC, D.: V imenu očeta MORRISSEY, D.: Kamor te vleče srce PELEVIN, Viktor O.: Sveta knjiga volkodlaka PODSTENŠEK, T.: Vožnja s črnim kolesom: kratke zgodbe VELIKIC, D.: Dantejev trg VRENČUR, I.: Odrekanje svetlobi: [roman] 82-4 ... 9 ESEJI, HUMOR, SPOMINI, DNEVNIKI, POTOPISI. HEMON, A.: Knjiga mojih življenj PORCHIA, A.: Glasovi STANONIK, T.: Prekrižat, posu-kat, posukat, predet: klekljarsko berilo TRČEK, F.: Vstajniški dnevnik TROHA, F.: Božični in velikonočni spomini ŽIŠT, D.: Nevidni svet žrtev prometnih nesreč 82C-P-M MLADINSKO LEPOSLOVJE. FURLAN, A.: Šim rad obdaruje GAL Štromar, M.: Črkolandija: pravljica, dramsko besedilo in gledališki priročnik GOLOB, T.: Kam je izginila Brina? KORITNIK, A.: Klemen, Daša in Nina - trojka iz devetega b MAJHEN, Z.: Moji predmeti PAVER, M.: Goreča senca PUHAN, T.: Skrivnostni prebivalec graščine Ravnica SCHIMEL, L.: Spuščanje zmajev ŠABEC, R.: Prigode jamskega škrata Perkmandlca: pripovedka o idrijskem živosrebrovem rudniku 9 DOMOZNANSTVO, GEOGRAFIJA, ZGODOVINA, BIOGRAFIJE. DEARY, T.: Enkratni Egipčani: grozna zgodovina FERFILA, B.: Popotniške stopinje Severne Amerike: 1972-2012 HERMAN Potočnik N.: Življenjepis v besedi in sliki JEZERNIK, B.: Nacionalizacija preteklosti VIDMAR, L.: Ljubljana kot novi Rim: Akademija operozov in baročna Italia ZUPANČIČ, J.: Kulturna geografija: raznolikost svetovnega prebivalstva in kulturnih pokrajin Najbolj brane ali iskane knjige v decembru 2013 1. Sophocles: Antigona 2. Brown, S.: Grda račka 3. Brown, S.: Jutri bo bolje 4. Alexander, T.: Solze biserne 5. Sparks, N.: Varno zavetje 6. Gibson, R.: Pravi moški in druge težave 7. Alexander, T.: Usodni valček 8. Quinn, J.: Vojvoda in jaz 9. Howard, L.: Proti vsem pravilom 10. Thomas, S.: Njegova ponoči Novitete prejšnjih mesecev lahko prebirate na naših straneh na svetovnem spletu: www.ckv.si in na www.mojaobcina.si/vrhnika. Izbor: Niko Nikolčič h I CANKAR!EVA KNJIŽNICA VRHNIKA Mi/lMMUfifN Literarni večer z Ivanom Sivcem Ob slovenskem kulturnem prazniku vas Osnovna šola Ivana Cankarja Vrhnika, Zavod Ivana Cankarja in Cankarjeva knjižnica Vrhnika vabimo na literarni večer z Ivanom Sivcem. Je najbolj ustvarjalen avtor in že celo desetletje vedno med prvimi petimi najbolj branimi slovenskimi pisatelji. Rodil se je 23. maja 1949 v Mostah pri Komendi, živi v Mengšu. Po poklicu je slavist, kot novinar oz. urednik je bil zaposlen na RTV Slovenija. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je diplomiral na slavisti-ki, na etnologiji si je pridobil naziv magister etnoloških znanosti. Sodeloval je pri pripravi Enciklopedije Slovenje in pri Slovenskem etnološkem leksikonu. Član Društva slovenskih pisateljev je od leta 1987. Napisal je 122 knjig. V sredo, 5. 2., ob 18.00 bo v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki predstavil čas, ko je pro našega ozemlja pred več kot dva tisoč leti potekala pomembna jantarska pot, ki so jo tudi pri nas vzdrževali Kelti. Ob tem pa so predvsem na plovbi po rekah Navportus in Savus (Ljubljanici in Savi) nastajali spopadi z rimsko vojsko, ki je vse bolj prodirala proti vzhodu. Rimljani so na ozemlju zdajšnje slovenske prestolnice za-orali tako imenovano prvo brazdo in začeli postavljati novo rimsko mesto - Emono, legionarjem pa so začeli deliti zemljo vse tja do planin in južnih rek. Staroselci so se seveda počutili ogroženi ... O tem pripovedujeta njegova romana Zadnji keltski poglavar in Usodna emonska lepotica. Živeti zdravo, notranja in zunanja preobrazba: hrana za zdravje Bilka Baloh, svetovalka na področju zdravega življenjskega sloga, uravnotežene prehrane ter varne »detoksikacije« telesa bo predava- la o pereči temi: kako se izogniti kemikalijam ter ostankom pesticidov in drugim hormonskim motilcem v hrani in kozmetiki. V sredo, 12. 2. 2014, ob 18 h bomo v čitalnici Cankarjeve knjižnice Vrhnika izvedeli, na kaj moramo biti pri nakupu živil in kozmetike še posebno pozorni, kaj povzroča bolezni in zakaj sta rak in debelost poleg depresije najpogostejši bolezni sodobnega časa. Slišali bomo tudi o »detoksikaciji telesa« kot eni izmed ključnih rešitev za krepitev življenjske energije in spremembo življenjskega sloga. V pripravi je tudi knjiga, ki bo bralca vodila do ključnih rešitev boljšega počutja in opozarjala na največje zablode v prehranskem krogu življenja in umiranja. Na predavanju bomo slišali tudi Matjaža Kočarja, nekdanjega direktorja Direkto-riata za varno hrano na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, ki bo povedal nekaj svojih razmišljanj na temo zdravega prehranjevanja. Za zaključek srečanja vam pripravlja degustacijsko presenečenje, ki ga je poimenovala Pestrost enostavnih okusov veganske in presne kuhinje, kjer se bo posameznik lahko seznanil s pestrostjo enostavnih okusov, ki jo ponujata veganska in presna kuhinja. Po Kneippovi vodni poti Voda je za Sebastiana Kneippa pomenila vir zdravja. Zgledoval se je po zdravniku izpred mnogih let, ki je svoje izkušnje zapisal v majhni knjižici, ki jo je Kneipp prebiral, ko je bolehal za jetiko. Odločen pomagati si se je večkrat na teden kopal v ledeno mrzli Donavi. Čez čas je začutil, da mu kopeli pomagajo. Svoja spoznanja je spremenil v nauk o zdravem življenju z uporabo mrzle vode. Nauk se je razširil v zdravilstvu v termalnem zdravljenju ter v zdajšnjem času v wellnesih in ohranjanju zdravja po vsej Evropi, vse do današnjih dni. Z dodatnimi načini je obogatil in obenem ohranjal vodilno Kneippovo misel: »Ohranite mi to zamisel čisto,« kar razumemo, naj se v bistvu ravnamo po njegovih izkušnja ter spoznanjih. Predavanje bo v sredo, 19. 2., ob 18. uri v čitalnici Cankarjeve knjižnice. Maja Artenjak Knjižna čajanka V četrtek, 20. februarja 2014, ob 9. uri vas vabim na KNJIŽNO ČAJANKO; njen naslov je ORKESTER ZA POLJUBE. Ob dišečem čaju in pecivu vam želim predstaviti knjižne novosti za vso družino. Prisrčno vabljeni na mladinski oddelek Cankarjeve knjižnice Vrhnika! Zlata Brezovar KVŠ - potopisno predavanje: Namibija, Bocvana in Zimbabve Mama Afrika . Z levi za dobro jutro in dolgimi "gatami" za lahko noč, čez dan pa s pravim "lightsho-wom" na armaturnih ploščah dži-pov, ki so zmleli 5600 kilometrov po Namibiji, Bocvani in Zimbab-veju. Od neskončnih rdečih sipin puščave Namib in prostranstev Kalaharija do vodnega razkošja mogočnih Viktorijinih slapov in baročne delte reke Okavango, za piko na i pa še osupljivo živalsko kraljestvo, razjarjene brzice Zam-bezija in vožnja s štirikolesniki po puščavi. V četrtek, 20. 2. 2014, ob 18. uri nam bo v čitalnici Cankarjeve knjižnice Vrhnika predavala Manca Čujež, popotnica. « NAŠ ČASOPIS Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto 27. januar 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Do 9. 2. 2014. Vstop prost. Ob nedeljah bo voden ogled in projekcija videofilmov. OZVVS VRHNIKA - BOROVNICA HUD KAREL BARJANSKI ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA VETERANI NE SKRIVAMO Dokumentarna razstava ob 20. obletnici Združenja veteranov vojne za Slovenijo Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki Do 6. 3. 2014. Vstop prost. MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA IZ ZBIRKE MILOŠA RIJAVCA Fotografska razstava Avla Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 1. 2. 2014, ob 17. uri. (95 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA KO LETIJO VRANE Art film za otroke; družinska animirana komedija, 8+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 2. 2. 2014, ob 10. in 17. uri. (95 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA KO LETIJO VRANE Art film za otroke; družinska animirana komedija, 8+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 4. 2. 2014, ob 19. uri. (90 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA PONAREJEVALEC Art film; komična drama, 15+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 5. 2. 2014, ob 18. uri. Vstop prost. OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU Literarni večer s pisateljem Ivanom Sivcem Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 6. 2. 2014, ob 18. uri. Vstop prost. HUMANISTIČNO IN UMETNIŠKO DRUŠTVO »O« ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KULTURA JE, KULTURE NI Okrogla miza Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 7. 2. 2014, ob 19.30. Vstopnina: 8 €. AKADEMSKI PEVSKI ZBOR TONE TOMŠIČ UNIVERZE V LJUBLJANI ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA NOCOJ JE EDNA L0ŠTNA NOČ Koncert slovenskih ljudskih pesmi Dirigent: Sebastjan Vrhovnik Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 8. 2. 2014, ob 18. uri. Vstop prost. GLASBENA ŠOLA VRHNIKA KONCERT V POČASTITEV DNEVA KULTURE Simfonični orkester in pevski zbor Glasbene šole Vrhnika; krstna izvedba koncertne maše skladatelja Jake Jerina. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 9. 2. 2014, ob 19. uri. (104 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA OKUS PO LJUBEZNI Art film; romantična komedija, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 11. 2. 2014, ob 18. uri. Vstop prost. OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA NAŠI PRSTKI USTVARJAJO Razstava učencev, ki obiskujejo krožke. Oblikovanje gline, Čipkarski krožek, Ročne spretnosti bo odprta do 9. marca 2014. Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 13. 2. 2014, ob 19. uri. (98 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA PHILOMENA Art film; drama, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 15. 2. 2014, ob 17. uri. (98 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA JAZ, BARABA 2 Animirana družinska komedija, 5+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 16. 2. 2014, ob 10. in 17. uri. (98 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA JAZ, BARABA 2 Animirana družinska komedija, 5+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PONEDELJEK, 17. 2. 2014, ob 17. uri. (97 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA ZELENO KOLO Art film; otroška družinska komična drama, 8+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 18. 2. 2014, ob 19. uri. (146 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA IGRA LAKOTE; KRUTO MAŠČEVANJE Akcijska domišljijska pustolovščina, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 19. 2. 2014, ob 17. uri. (97 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA ZELENO KOLO Art film; otroška družinska komična drama, 8+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 22. 2. 2014, ob 17. uri. (108 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA LEDENO KRALJESTVO Animirana družinska komična pustolovščina, 5 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 23. 2. 2014, ob 10. in 17. uri. (108 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA LEDENO KRALJESTVO Animirana družinska komična pustolovščina, 5 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 25. 2. 2014, ob 18. uri. Vstop prost. TURISTIČNO DRUŠTVO BLAGAJANA VRHNIKA MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA DELAVNICA d. o. o. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA STAR MALN in KAŠČA V VERDU Predstavitev idejnih rešitev Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 27. 2. 2014, ob 18. uri. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA ŽELITE SOUSTVARJATI ARGONAVTSKE DNI? Vabljeni na posvet! Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Napovedujemo: SOBOTA, 1. 3. 2014, ob 16. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA OTROŠKI ABONMA 11. ŠOLA in IZVEN Lutkovno gledališče Maribor Pavel Polak po motivih bratov Grimm VOLK IN KOZLIČKA Lutkovna predstava Režija: Pavel Polak Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Napovedujemo: PETEK, 7. 3. 2014, ob 19.30 uri. Vstopnina: 15 €. SPREMENJEN TERMIN! (namesto 28. 2. 2014) ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GLEDALIŠKI ABONMA in IZVEN Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana György Spiro PRAH Drama Režija: Vinko Möderndorfer Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Napovedujemo: NEDELJA, 9. 3. 2014, ob 19.30 uri. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA ŠPAS TEATER MENGEŠ UDAR PO MOŠKO 2 Vid Valič in Denis Avdic Komedija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Predprodaja vstopnic za prireditve: Turistični-informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9 Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek-petek: od 8. do 18. ure; Sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic preko spleta: www.mojekarte.si. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar.si,www.vrhnika.si Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Razstave v Cankarjevem domu na Vrhniki Do 9. februarja 2014 bo v Galeriji na ogled dokumentarna razstava: VETERANI NE SKRIVAMO, ki so jo pripravili Humanistično-umetniško društvo Karel Barjanski in OZVVS VRHNIKA - BOROVNICA. Ob nedeljah od 10. do 12. ure bo možen voden ogled razstave in ogled vide-ofilmov. Do 6. marca 2014 bo v Avli odprta fotografska razstava IZ ZBIRKE MILOŠA RIJAVCA, ki smo jo pripravili skupaj z Muzejskim društvom Vrhnika. V torek, 11. februarja 2014, ob 18. uri Vas vljudno vabimo na odprtje razstave, na kateri se bodo predstavili učenci OŠ Ivana Cankarja, ki obiskujejo krožke Oblikovanje gline, Čipkarski krožek in Ročne spretnosti. Razstava NAŠI PRSTKI USTVARJAJO v Galeriji bo na ogled do 9. marca 2014. Vse razstave si je mogoče ogledati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure in ob drugih prireditvah v Cankarjevem domu na Vrhniki. Vabljeni! 27. januar 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si V Šport in rekreacija NAŠ ČASOPIS 49 Novičke v Športne zveze Vrhnika V obdobju zadnjega meseca in pol, to je od oddaje decembrskih novičk pa do sredine januarja, ko oddajamo prve letošnje novičke, smo bili precej dejavni. Predsednica naše zveze se je v vlogi predstavnice notranjske regije udeležila skupščine Olimpijskega komiteja Slovenje - Združenja športnih zvez, ki je bila tokrat v Ljubljani v dvorani Krke. Na seji je bil soglasno potrjen Nacionalni program športa za obdobje 2014-2023. Sprejeta je bila dolgoročna strategija delovanja OKS, v kateri je med drugim zapisano, da je treba izboljšati delovanje društev, povečati število športno aktivnih prebivalcev, okrepiti vlogo civilne družbe in zagotoviti stabilne finančne vire. Sprejeta so bila tudi nova pravila OKS, ki prinašajo številne novosti, tudi pri volitvah predsednika in izvršnega odbora, uvaja pa se tudi varuh športni-kovih pravic. Volilna skupščina OKS-ZŠZ bo po novih pravilih izvedena konec tega leta, saj decembra poteče mandat sedanjim članom organov. Po seji skupščine je na krajši slovesnosti Iztok Čop, najuspešnejši slovenski športnik po osamosvojitvi, prejel nagrado Mednarodnega olimpijskega komiteja. Častne listine OKS so prejeli Tomo Levovnik, Janez Gorišek in Boris Kristančič, četrtega dobitnika, Aljaža Pegana, pa na podelitvi ni bilo. Plakete OKS so prejeli Tomaž Pavlin, Zveza za šport invalidov -Paraolimpijski komite in Športno društvo Narodni dom, diplome pa Renato Kuz-man in organizacijski odbor Športni vikend Maribor. Dan po skupščini smo se na seji skupščine sestali tudi predstavniki članic Športne zveze Vrhnika. Na začetku sklepčnost ni bila zagotovljena, ker ni bilo prisotnih več kot polovica predstavnikov društev. Statut omogoča, da smo začetek odložili, saj po 30 minutah lahko skupščina veljavno sklepa, če je navzočih najmanj četrtina članov. Po tem krajšem premoru smo ugotovili, da so zamudniki prišli in da nas ni samo četrtina, ampak več kot polovica, saj je bilo od 26 članov prisotnih l6. Več o seji, ki sta se je udeležila tudi župan Občine Vrhnika Stojan Jakin in strokovni sodelavec za šport Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika Daniel Cukjati, pa v posebnem prispevku, ki ga je pripravil sodelavec Našega časopisa Simon Seljak. Na podlagi posredovanih poročil in fotokopij dokazil o namenski porabi sredstev smo konec leta prejeli vsa sredstva proračuna Občine Vrhnika, ki so nam bila dodeljena na javnem razpisu. Upamo, da so tudi drugi izvajalci Letnega programa športa izvedli vse programe in prejeli vsa sredstva. Škoda bi namreč bilo, če bi že tako nizka sredstva za šport ostala neizkoriščena oziroma bi se porabila za druge namene. V navedenem obdobju so se dvakrat sestali člani Komisije za podelitev priznanj in pregledali veliko prispelih predlogov, ki so jih posredovala športna društva in posamezniki, nekaj rezultatov uspešnih športnikov pa smo »izbrskali« tudi člani izvršnega odbora zveze. Uspehi, ki so jih v minulem letu dosegli športniki, kakorkoli povezani z Vrhniko, so več kot fantastični. Športniki nas vsako leto znova prijetno presenetijo, saj presežejo vsa naša pričakovanja. Na dan oddaje tega prispevka smo imeli še redno sejo Izvršnega odbora. Obravnavali in sklepali smo o predlogu Komisije za podelitev priznanj športnikom in športnim delavcem za leto 2013 ter v članstvo zveze sprejeli Savate klub Vrhnika, Športno društvo Vučko in Invalidsko športno društvo RBS Fitnes. Za vpogled v dokumentacijo javnega razpisa za sofinanciranje športnih vsebin izvajalcev letnega programa športa na območju Občine Vrhnika v letu 2014 smo pooblastili tri člane izvršnega odbora in zunanjo strokovno sodelavko. Navedeni bodo namreč na podlagi prejetih vlog pripravili simulacijo vrednotenja programov po predlogu novega pravilnika, ki nastaja na Športni zvezi Vrhnika. Dogovorili smo se tudi o operativnih zadevah, povezanih z izvedbo prireditve Športnik Vrhnike za leto 2013. Vsi, ki spremljamo šport, vemo, da je pred vrati olimpijski Soči. Sklepne priprave potekajo skladno z načrtom tudi na Olimpijskem komiteju Slovenje, ki nas je povabil na javno predstavitev olimpjske reprezentance Slovenje. Ta številka Našega časopisa nam ravno omogoča, da vas še enkrat povabimo na prireditev Športnik Vrhnike za leto 2013. Prireditev bo v petek, 31. januarja 2014, ob 19. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki. Pridite, prepričani smo, da se boste v družbi naših športnikov in športnih delavcev prijetno počutili. Spletno stran www.sport-nazveza-vrhnika.si redno dopolnjujemo z aktualnimi novicami. Prosimo vas, da nam posredujete informacije o dogodkih v vaših društvih in klubih. Vsem našim članom je za potrebe oglaševanja v parku pred telovadnico Partizan na voljo oglasni pano. Za vse informacije nas pokličite na telefonsko številko 041 820 764 ali nam pišite na e-naslov sportnazvezavrhnika@gmail.com. Uradne ure so vsak torek od 16. do 18. ure v pritličju poslovnega dela telovadnice Partizan. Športna zveza Vrhnika Vedno manj denarja V drugi polovici decembra je Športna zveza Vrhnika pripravila redno letno skupščino. Gostoljubje so udeležencem že tradicionalno nudili v Gostišču Bajc v Sinji Gorici. Poročilo o delu v letu 2012 je predstavila predsednica zveze, finančno poročilo in poročilo nadzornega odbora pa predsednica tega organa Maja Barišic. Z ozirom na lani izraženo željo enega izmed članov po natančnejši specifikaciji stroškov zveze, tokratno finančno poročilo zelo podrobno prikazuje porabo vsakega evra. Povedala je še, da zveza za svoje delovanje vsako leto prejme manj sredstev ter da s sredstvi ravna zelo preudarno in gospodarno. V nadaljevanju je predsednica zveze Irena Oblak podala obširno informacijo o opravljenem delu v letu 2013. Izpostavila je 40-letnico delovanja zveze, ki jo je zveza uspešno obeležila z izvedbo 1. Mini olimpjade na Vrhniki, prizadevanja zveze za uskladitev pripomb in predlogov v postopku spreminjanja občinskega Pravilnika o sofinanciranju športa ter povedala še, da je zveza s strani pristojnega ministrstva pridobila status društva, ki de- luje v javnem interesu. Posebej je izpostavila dobro sodelovanje s podžupanom občine Jankom Skodlarjem pri projektih, ki jih le ta pripravlja za kandidaturo na Fundacijo za šport. Tako je Športna zveza Vrhnika pripomogla k pripravi dokumentacije za garderobe v športnem parku Dren, ki so s strani fundacije sofinancirane v znesku 31.250 ev-rov ter sodelovala pri pripravi kandidature za telovadnico v novem kulturnem centru. Predstavljen je bil tudi program dela za volilno leto 2014. Poleg rednih nalog bo zveza izvedla tradicionalno prireditev Športnik leta, sodelovala pri pripravi sprememb pravilnika o sofinanciranju športa, pripravila izobraževalni seminar na temo varstva osebnih podatkov v društvih, pripravila 2. Mini olimpjado, ob »Slovenskem dnevu športa« pa dan odprtih vrat. Po sprejetju Nacionalnega programa športa za obdobje 2014-2023 bo zveza za člane pripravila predstavitev tega dokumenta, ki med drugim vsebuje tudi določilo o aktivnem sodelovanju zveze pri sprejemu Letnega programa športa, kar sedaj zvezi ni omogočeno. V razpravi je bila podana pobuda, da bi pripravili še kakšno izobraževanje za trenerje, ne samo za organizacijske delavce v društvih. Dogovorjeno je bilo, da bo, v kolikor bodo trenerji pokazali zanimanje, zveza organizirala tudi seminar na predlagano temo. Za živahnejši konec seje je poskrbela predsednica, ki je prosila strokovnega sodelavca zavoda Daniela Cukjatja (ZIC) za posredovanje informacij o programu dela zavoda na področju športa in o prireditvah, pri katerih bi lahko sodelovala zveza in njeni člani. Posebej je poudarila dejstvo, da je na prošnjo Fundacje za šport posredovala priporočilo k programu Poletni vklop, ki ga je za sofinanciranje prijavil ZIC. Zavod o kandidaturi športne zveze ni niti obvestil, niti zaprosil za priporočilo, ki je praktično nujni pogoj, da je program sploh sofinanciran. S pomočjo zveze je ZIC za ta program pridobil 5.400 evrov sredstev fundacije. V razpravo se je vključila predsednica nadzornega odbora Maja Barišic, ki je povedala, da je ZIC »v službi« javnosti, da je bil ustanovljen zaradi javnega interesa, zato je njegova naloga, da konstruktivno sodeluje z vsemi subjekti na področju športa, kulture in turizma. Simon Seljak Vrhnika v znamenju plesnega mesta Skoraj štiristo plesalcev iz osemnajstih držav se je v mrzlih dneh decembra pomerilo v finalu Svetovnega pokala v rokenrolu, ki ga je v športni dvorani osnovne šole Antona Martina Slomška na Vrhniki organiziralo Plesno Mesto iz Ljubljane. Parket so plesalci ogreli že ob deseti uri zjutraj, zadnja plesalca pa sta se na njem odvrtela v poznih večernih urah. Med nastopajočimi je bilo največ predstavnikov hladne Rusije, sledili so jim naši vzhodni sosedi Madžari, tretje mesto pa je zasedlo kar devetindvajset plesnih parov naše domovine, ki so s številnimi kakovostnimi plesnimi točkami navduševali občinstvo na tribunah in pred malimi ekrani. Vratolomne plesne vragolje mlajših, starejših mladincev ter članov so občudovali tudi predsed- Vrhniški atleti začeli z novo sezono Vrhniški atleti so bili 11. 1. 2014 na Mednarodnem dvoranskem mitingu v Ljubljani. Tjaša Železnik (1999) je v teku čez ovire med pionirkami U-16 zasedla drugo mesto, Sara Dodič (1999) pa sedmo. V skoku v višino so se med sabo pomerili tekmovalci vseh kategorij, od pionirjev do članov. Anita Švajger (1998) je bila sedma, Iza Šraj Miklič (2000) dvanajsta. Pri fantih je Miha Možina (2001) zasedel enajsto mesto. Na podlagi kvalifikacij v teku na 60 m so med 161. tekmovalkami vseh kategorij potekale kvalifikacije, kjer sta se Martina Jan in Iza Obal uvrstili v drugo skupino finalistk. Martina Jan (1996) je bila deveta in Iza Obal (2000) je zasedla dvanajsto mesto. OBZ nik Borut Pahor ter francoska in bolgarska ambasadorja z družinama, vrhunec večera pa je bila podelitev medalj, ki sta jo prejela tudi Slovenca Tjaša Pintar in Miha Matečko, ki sta tako postala tudi vice-prvaka in se vpisala v zgodovino rokenrola. Za popestritev večera so poleg plesnih parov poskrbeli tudi Rok »n« Band in Sam s Fever, sto dvajset oseb pa so na noge spravili Čuki s skladbo Rock »n«Roll za zmeraj. Elvis Presley je tako ves čas prireditve bedel v srcih gledalcev in plesalcev in bil brezkompromisno rdeča nit tekmovanja. Glasbeniki niso pozabili tudi na ikono filma Marilyn Monroe, katere so se dotaknili na hudomušen način. Ob koncu prireditve je na plesni parket stopil tudi vrhniški župan Stojan Jakin in zmagovalcem namenil nekaj nagrad. Veselje zmagovalcev in energija plesa sta odsevala še dolgo v noč, Vrhnika pa je upravičila naslov plesnega mesta. Besedilo in fotografije: Blaž Uršič Nina Vehar na sprejemu pri predsedniku Pahorju Na sprejem peščice najboljših slovenskih športnikov za sezono 2013 je bila k predsedniku Republike Slovenje g. Borutu Pahorju vabljena tudi športnica v savateju, Vrhničanka Nina Vehar, za osvojeno najvišje slovensko odličje - srebro v francoskem boksu z Olimpiade borilnih športov. Kratek klepet na sprejemu je razkril, da slovenski najuspešnejši tekmovalci v različnih oblikah boksa še vedno trenirajo brez pravih prostorskih možnosti in prav tako tudi Nina. V novem letu 2014 je velika želja pridobiti prvo javno nacionalno panožno savate boksarsko borilnico, ki bi služila potrebam najboljšim športnikom, ki za svoj razvoj potrebujejo trening v boksarskem ringu in specializirane rekvizite, kot so boksarske vreče. 50 NAŠ ČASOPIS Šport in rekreacija .......27' januar 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Rokometni klub Vrhnika Za dekleta rokometnega vrhniškega kluba je bil december zelo delaven in uspešen, še posebno za dekleta letnika 2002 in mlajše. Seveda so tudi vsa druga dekleta trenirala in odločno zastopala barve svojega kluba na različnih tekmah. Kadetinje in starejše deklice Najstarejši sekciji, ki jih vrhniški klub premore, na čelu s trenerko Sendy Jonovic, sta sekciji kadetinje in starejše deklice. »Treniramo vsaj štirikrat na teden in igramo v skupini center, kjer se borimo proti uveljavljenim imenom slovenskega rokometa, med katere spadata tudi RK Krim in RK Olimpija. Prvo polovico sezone 2013/14 smo kadetinje kronale z dobro da imamo v obeh kategorijah igralke na mestih prvih desetih strelk lige, kadetinje pa so druge v primerjavi ekip v fair-playu.« Mini rokomet V začetku decembra je v okviru DRS Vrhnika potekal Miklavžev turnir mini rokometa za deklice v logaški športni dvorani. Okoli 70 deklic iz OS Log - Dragomer, OS Antona videli od enostavne igre do prave rokometne tekme. S svojim delom na treningih mini rokometa po šolah so si deklice prislužile tudi Miklavževo darilo - obisk državne reprezen-tantke Tamare Mauser, ki je deklice na koncu obdarila. Za darilca se iskreno zahvaljujemo našim sponzorjem: Avtohiši Seliškar, Embo Logatec, Svečarstvu ... Po tako uspešnem turnirju že nestrpno pričakujemo naslednji pustni turnir, ki bo v času pusta na Vrhniki. Mlajše deklice V decembru so bile zelo aktivne tudi deklice selekcije mlajše deklice B, letnika 2002 in mlajše. Ligaške tekme je ekipa A zmagovala na krilih prve igralke, Hane Gabrovšek, prav tako so zelo dobro igrale deklice ekipe Seljak, Rebeka Gombač, Tinkara Zupan, Taja Kranjec, Leja Mikuž, Manca Koprivšek, Eva Kogovšek in Eva Oven, ter pod vodstvom Zdenke Dežman, ekipa letnika 2002, v zasedbi Hane Gabrovšek, Mirjam Kodba, Nike Že-leznik, Eve Guštin, Saše Bleiweis, Karin Kuralt, Eve Baltič in Ane Koprivec. Mlajša ekipa se je prebila čez prvi krog, a v drugem krogu tekmovanja naletela na ekipi, ki sta slavili v finalu turnirja. Starejša ekipa je suvereno premagovala nasprotnice ter prvo in edino tekmo izgubila v finalnem boju. Priborile so si drugo mesto turnirja, kjer je sodelovalo več kot trideset ekip Hrvaške, Slovenje, Bosne ter Srbje. Najboljša vratarka turnirja letnika 2002 je bila prav naša Karin Kuralt. Bravo, naše najmlajše rokometašice! igro in posledično zmago nad ekipo RK Olim-pja. Trenutno smo starejše deklice na četrtem mestu, v drugi polovici sezone pa si želimo mesto vsaj ohraniti, če se nam ne bo uspelo uvrstiti bližje vrhu. Lahko se tudi pohvalimo, Martina Slomška Vrhnika, OŠ Ivana Cankarja Vrhnika in OŠ osmih talcev Logatec so s pomočjo spodbujanja svojih staršev prikazale prvine rokometne igre. Sodelovale so deklice od 1. do 4. razreda in na parketu smo lahko B. Deklice so se udeležile še mednarodnega turnirja mini rokometa v Zagrebu. Tja so potovale z dvema ekipama - ekipa letnika 2003 in mlajše pod vodstvom Sendy Jonovič, ki so jo zastopale Kaja Zimšek, Živa Kovačič, Tja Naša dekleta torej pridno trenirajo in osvajajo tekme za tekmo. Seveda pa z vašo pomočjo s tribun še toliko bolj. Pridite in si oglejte tekme, ki jih igrajo doma, v dvorani A. M. Slomška. Ne bo vam žal!!! Za DRŠ Vrhnika, VH * MNC Dren * sd-dren.si * MNC Dren * sd-dren.si * MNC Dren * sd-dren.si * MNC Dren * sd-dren.si * MNC Dren * sd-dren.si * MNC Dren * sd-dren.si * MNC Dren * ŠD Dren nadaljuje s kakovostnim delom! V zadnjem mesecu dni smo obiskali kar nekaj različnih tekmovanj, kjer smo pustili pozitiven vtis, tako z obnašanjem kot tudi z igro, predvsem pa z rezultati. Še posebej smo ponosni na domači organizirani turnir za selekcijo U-10 in pa vodilno mesto ekipe U-11 v Zimski ligi Ljubljana. Konec decembra smo organizirali tudi prednovoletno rajanje, kjer so vsi naši otroci dobili polno vrečko daril. Več dogajanja v našem klubu in vse druge informacje pa lahko dobite na naši spletni strani sd-dren.si. Prvaki lanskoletne Zimske lige ponovno vodjo Dečki iz selekcje U-11 so lanskoletni zmagovalci Zimske lige, ki je potekala na umetni travi v balonu v Ljubljani. Letos tekmovanje poteka na parketu v ŠRC Triglav, kjer so naši dečki po 10 odigranih kolih zabeležili 9 zmag in en neodločen rezultat ter vodjo za 5 točk pred najbližjima zasledovalcema (NK Bravo in NK Domžale A). Čaka jih še en krog rednega dela, nato pa se bo med seboj še enkrat pomerilo najboljših šest ekip. Rad igram nogomet Rad igram nogomet je tekmovanje, ki ga organizira NZS. Ker se vsi naši fantje radi družjo ob igranju najpomembnejše postranske stvari na svetu, smo prjavili vse naše tekmovalne selekcje, da so se udeležile zanimivih turnirjev, kjer ne manjka tudi spre-tnostnih iger. Veseli dejstvo, da so se naši fantje pokazali v dobri luči z ogromno nogometnega znanja. Spodbudno je tudi dejstvo, da se rezultata na teh tekmovanjih sploh ne beleži in lahko otroci resnično uživajo ob igri. Vrhunsko organiziran turnir V soboto, 11. januarja 2014, je ŠD Dren organiziralo turnir za selek-cjo U-10 (letnik 2004). Najprej velja izpostaviti dobro organizacjo turnirja, za kar so bili zaslužni trener Anže in starši iz selekcje U-10. Tako vsem organizatorjem posebna pohvala za pripravljenost sodelovanja in zelo prijetno vzdušje, ki so ga ustvarili. Glede igre naših fantov velja pohvaliti fante iz selekcje U10, ki so ob treh suverenih zmagah v skupini osvojili prvo mesto, v pol-finalu in tekmi za tretje mesto pa nesrečno izgubili po izvajanju najstrožjih kaznih. Predvsem je navdušila povezanost in igra same ekipe. Prav to je tisto, kar nas navdušuje, zato se ne bojimo, da bodo v prihodnje s kančkom sreče prišli tudi tako želeni pokali. Poudariti velja, da je ekipa dosegla največ zadetkov na tekmovanju in prejela le en gol iz igre! V drugi skupini so nastopil leto dni mlajši fantje (selekcija U9), ki so prikazali borbeno igro, brez strahu pred starejšimi fanti. Zal so izgubili vse tri tekme v skupini. V tekmi za sedmo mesto pa so v zadnjih sekundah tekme le dosegli zadetek in se veselili zmage. Veselje je bilo nepopisno predvsem takrat, ko so jim prišli čestitat še leto starejši fantje, ki so za mlajše glasno navijali skozi celotno tekmo. Prijateljski turnirji v Ivančni Gorici Selekcije U-11, U-10 in U-9 so se prijavile tudi na prijateljske turnirje, ki bodo potekali v primeru lepega vremena zunaj, na umetni travi in v šolski telovadnici, če vremenska napoved ne bo ugodna. Do sedaj sta ekipi U-10 in U-9 odigrali prijateljski turnir v dvorani in obe pustili pozitiven pečat. Fantje iz selekcije U-9 so s svojo prepoznavno igro premagali vse tri nasprotnike iz NK Dolomiti, NK Bravo in NK Ivančna Gorica. Prednovoletno rajanje na Drenu V petek, 20. decembra 2013, smo imeli v Gasilskem domu na Drenovem Griču prednovoletno rajanje za vse naše člane. Najprej je vse nagovoril Iztok Gruden, ki je predstavil naše dosedanje uspehe in delo ter cilje za letošnje leto. Zahvalil se je tudi vsem staršem in ostalim podpornikom društva, še posebej pa je izpostavil go. Tino Leban, g. Matevža Kusteca in g. Igorja Rojca. Sledila je predstava Uršika Zala v izvedbi KUD Janeza Jalna, po predstavi pa prijetno druženje ob vseh dobrotah na mizah, kozarcu vina, otroškemu navdušenemu gledanju vsebine vrečk ter sproščenih pogovorih. Tudi za U-8 usodni kazenski streli V soboto, 12. januarja 2014, so se dečki selekcje U-8 pomerili z drugimi 16 ekipami na turnirju v Kamniku. V skupini z NK Radomlje, NK Domžale in NK Svoboda Kisovec so dosegli zmago in dva remja ter se kot drugouvrščena ekipa iz svoje skupine uvrstili v nadaljnje tekmovanje. V četrtfinalu so se pomerili z ekipo NK Ločan in po rednem delu ob neodločenem rezultatu nesrečno izgubili po streljanju kazenskih strelov. Kaže, da nam sreča pri kazenskih strelih ni bila naklonjena, saj je tudi ekipa U-10 kar dvakrat izgubila na tak način. Končna uvrstitev med 5-8 mestom pa bo le še spodbudila naše fante za nadaljnje delo. VPIS NOVIH ČLANOV Vabljeni vsi, ki vas zanima nogomet, da nas kontaktirate. Naslov in vse potrebne podatke najdete na naši spletni strani sd-dren.si. elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Šport in rekreacija NAŠ ČASOPIS 51 Mladi strelci Vrhnike, princeska s palčki Strelci zopet odlični Strelska pravljica Strelci, kot da bi pisali pravljico. Rezultati so še zmeraj dobri, še več - vsi dosegamo boljše s tekmovanja do tekmovanja. Upamo, da bomo takšno formo obdržali do državnega prvenstva, za katerega se vsi trudimo in upamo, da dosežemo čimveč. Ta vikend smo gostovali v Ilirski Bistrici, kjer smo se udeležili 4. kroga PNK regijske lige. Med cicibani je svoj najboljši rezultat dosegel Jilek Ambrož. Osvojil je 6. mesto in le tri kroge do medalje. Pri cicibankah nas je v svojo pravljico popeljala naša zlata Meta Dobrovoljc, ki na tekmovanjih dosega rekord za rekordom in je tudi v skupni razvrstitvi prišla na prvo mesto. Pri mlajših pionirjih je prav tako svoj letošnji najboljši rezultat dosegel Jan Rom, ki je postal srebrni, tako je tudi v skupni razvrstitvi. Pri pionirjih je še ena pravljica, ki se imenuje Ožbe Drašler. Začel je fenomenalno s štirimi desetkami, ostal zbran do konca, kar je zadoščalo za visok rezultat za zlato medaljo, njegov najboljši. V skupni razvrstitvi pa se je s petega mesta povzpel na drugo. Predstavnika imamo tudi med kadeti, kjer je Žan Žuber osvojil bron. Nadaljujemo s člani, kjer je zopet srebrni Bojan Lampreht ml., svoj najboljši rezultat na tekmi je dosegel tudi Aleš Rom, pri članicah je osvojila srebrno medaljo Rus Mojca. Nato pa smo osvojili kar dve medalji v kategoriji veteranov. Prvi je zlato medaljo z najboljšim rezultatom lige v letošnji sezoni osvojil Bojan Lampreht st., na tretjem mestu pa se mu je pridružil Vladimir Ravnikar. Še zadnja medalja, ki je bila osvojena na tem turnirju, je pripadala prav tako Bojanu st., ki je v kombinaciji puška - pištola v letošnji sezoni še neporažen. Hvala vsem, ki nas podpirate in ki nam pomagate pisati to pravljico. Obljubljamo, da bomo kljub obilnemu delu in angažiranju pri izgradnji novega strelišča še našli kanček časa za trening in da bo naša pravljica, s pridobitvijo boljših pogojev za delo, postala balada. Vabimo vas, da nas obiščete in se nam pridružite. Bojan Lampreht Zelo uspešen 3. krog regijske PNK lige 3. krog regijske PNK lige je bil pod okriljem Postojne. Tekmovanja smo se udeležili kar se da številčno. V samo tekmovanje pa vključujemo vedno bolj mlade strelce, ki se tako kalijo za kasnejša tekmovanja. Pri cicibanih je svoj osebni rekord na tekmovanju dosegel Jilek Ambrož, ki je na koncu osvojil 5. mesto. Ponovno pa je presenetila cicibanka Dobrovoljc Meta, ki je dokazala, da lahko nanjo vedno računamo in svoj osebni rekord na tekmovanju zvišala kar za osem krogov. Na tekmovanju je osvojila 2. mesto - en krog za zmagovalko iz Cerknice. Tudi mlajši pionirji niso stali križem rok, tako da je svoj letošnji najboljši rezultat in 2. mesto dosegel Rom Jan z enakim rezultatom zmagovalca, vendar žal slabšo zadnjo serijo. V kategoriji je bil Medic Jurij 18. in Jaka Čretnik 23. Za Jako je bila to prva tekma. Do svoje bronaste medalje je prišel tudi pionir Drašler Ožbe. Tudi on s tekme na tekmo izboljšuje rezultat in upajmo, da ga kma- Benjamina in Mojca lu vidimo tudi na vrhu. Žal pa je svoj najslabši rezultat odstrelil kadet Žuber Žan, ki mu ta dan ni bil pisan za dosego dobrega rezultata, bo pa to vsekakor izboljšal. V starejših kategorijah pa po starem z nekaj manjšimi spremembami. Pri članih 2. mesto Bojan mL, Aleš Rom na 8. mestu. Sprememba pa se je dogodila pri članicah, kjer je favoritka Bu-din Danijela iz Pirana odstreljala svojo slabšo tekmo, kar sta izkoristili naši tekmovalki, tako da je Mojca osvojila zlato, Benjamina pa srebro. Ekipno so člani 2. Veteranov kot da ne more nič zrušiti. Tandem Bojan st. in Vlado gresta neusmiljeno naprej in konkurenci ne pustita dihati. Bojan je ostal zlati, Vlado na drugem mestu. Pri veteranih nad 60 let je svoje 7. mesto odstreljal še Matija, vse skupaj pa je bilo dovolj, da smo slavili tudi ekipno. V pištolskem delu imamo na žalost še vedno samo enega tekmovalca in sicer Bojan st., ki je osvojil 5. mesto, kar pa je bilo ravno dovolj, da je zmagal v kombinaciji puška in pištola. Bojan Lampreht Itf adV1 n ie PO*EOeJtH-SK0M«T1K ji*) DcpfK. Pod Hnrt+*M42. 13WWhrfVl www.pj*. ^db J 11 itf-fcjfHp: outlook.cum a|j DJ1 BB1W3 Košarkarji Vrhnike nadaljujejo sezono 2013/14 Kot smo poročali, so s koncem oktobra tekmovanja začele tudi starejše ekipe vrhniških košarkarjev, kadeti, mladinci in člani. Po prvem delu tekmovanja so rezultati po pričakovanjih. Kadetska ekipa, ki tekmuje v 1. SKL je po prvem delu tekmovanja zabeležila dve zmagi in nekaj zelo tesnih porazov. Edina ekipa, ki je naše košarkarje na-digrala, je bila ekipa Helios Domžale, kjer se dokazuje nekdanji vrhniški košarkar Tjaž Hadalin. Najboljši strelec kadetske ekipe je Žiga Habat, ki s povprečjem 20,8 točk na tekmo pomaga tudi pri dobrih predstavah mladinske in članske ekipe. Dober razvoj mladih igralcev je viden tudi v vrhunskih predstavah mladinske ekipe. Fantje so se z le enim porazom uvrstili na 2. mesto v 2. SKL po prvem delu sezone 2013/14. Najboljši strelec prvega dela tekmovanja je Jaka Kos s povprečjem 26 točk na tekmo. Najstarejša selekcija vrhniških košarkarjev, ekipa članov pa je svoje tekmovanje nadaljevala v 4. SKL. Po prvem delu tekmovanja so zabeležili tri zmage in štiri poraze in zasedajo 3. mesto na lestvici. Povprečna starost članske ekipe je 20 let in so med mlajšimi ekipami v Slovenji, vendar počasi in zanesljivo naskakujejo vrh v 4. SKL ter prehod v 3. SKL v prihodnjih sezonah. Med mlajšimi ekipami se nadaljuje tekmovanje v 2. krogu za ekipo najmlajših U-10, ki bodo svoje moči merili z ekipami KK Šentvid Ljubljana, KK Tolmin in KK Plama-Pur Ilirska Bistrica. V Mini pokalu Spar pa igralci ekipe U-14 letnik 1999 in 2000 nadaljujejo zmagoviti pohod. V drugem krogu tekomvanja so gladko premagali ekipo Luxurius Celje. Pripravljajo se na enega najmočnejših nasprotnikov celotne selekcije, ekipo Helios Domžal, drugo uvrščeno ekipo DP v sezoni 2013. Našim košarkarjem želimo s kančkom sreče čim boljšo igro za napredovanje v pokalnem tekmovanju. S koncem decembra pa je potekal All Star 2013 v Grosupljah. Naše vrste sta zastopala Nace Smrekar v selekcij U-12 in Nikolas Suša v selekciji U-14. Oba igralca sta slavila zmagi s svojimi ekipami. Kar nekaj igralcev mlajših selekcij pa se je v času od novembra 2013 udeleževalo regijskih selekcioniranj in reprezentančne akcje v Postojni. Tako vrhniški košarkarji dokazujejo, da dobro trenirajo in se razvjajo v kvalitetne igralce. Za konec pa se lahko pohvalimo in zahvalimo tudi novemu sponzorju Kompostarna Rosa, ki nam bo v sezoni 2013/14 pomagal na poti k novim zmagam in uspehu vrhniških košarkarjev. 52 NAŠ ČASOPIS v Sport in rekreacija 27. januar 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si MNC VD - NK VRHNIKA - MNC VD - NK VRHNIKA - MNC VD - NK VRHNIKA - MNC VD - NK VRHNIKA - MNC VD - NK VRHNIKA Mlajši dečki suvereno v tekmah zimske lige Mlajši dečki U12/13 že celo zimsko obdobje prikazujejo dobre predstave v zimski ligi Radomlje 2013/2014. Usnjarčki uspešno nastopajo s kar dvema selekcijama iz letne druge lige. Trenutno zasedajo visoko 3. in 4. mesto. Rezultati so plod dobrega dela in zavzetosti tako igralcev, kot trenerjev. Fantje ki v prvenstvu igrajo v tretji ligi, so se v nedeljo 5. 1. 2014 udeležili tradicionalnega turnirja v Kamniku. Tja smo se odpravili z dvema ekipama, ki navadno igrata v tretji ligi mlajših dečkov in imata preko zime manj tekem. Obe ekipi sta sicer predtekmovanje zaključili z enakim izkupičkom (ena zmaga, en neodločen rezultat in en poraz), vendar se prvi za razliko od druge zaradi slabše gol razlike niso uspeli uvrstiti v nadaljevanje tekmovanja. Druga ekipa je nato v četrtfinalu morala priznati premoč favorizirani ekipi Brava iz Ljubljane in tako na koncu zasedla končno 9. mesto od skupaj 24 ekip. Sicer pa selekcija pridno trenira v telovadnici in zunaj, kjer se pripravlja na nadaljevanje prvenstva. Pred začetkom slednjega je predvideno še lepo število prijateljskih tekem in seveda zaključek zimske lige. Starejši dečki klapa in pol Naši Usnjarčki v selekciji U14/15 so med seboj stkali neverjetno prijateljsko mrežo. Povezanost je tako velika, da se fantje družijo še izven nogometnih zelenic. Homogenost ekipe prinaša izjemno vzdušje tudi na tekmovanjih. Sistem dela se je sicer nekoliko spremenil, s tem pa postal še intenzivnejši. Vsi igralci, tako prve, kot tretje lige trenirajo skupaj. Tudi tekem se udeležujejo vsi, mi-nutaža pa je za posamezno ekipo prilagojena nasprotniku. V nedeljo 22. 12. 2013 smo se stremi ekipami udeležili vsakoletnega turnirja pri prijateljih v Kamniku. Prvi dve sta sicer nesrečno izpadli že v predtekmovanju (dobili sta namreč najtežji dve skupini), tretja ekipa pa je suvereno (z izkupičkom treh zmag) nadaljevala tekmovanje v četrtfinalu. Fantje so v zelo močni konkurenci zasedli končno 2. mesto. Uspeh so posvetili drugače odličnemu soigralcu Sebastjanu Zdešarju, ki se je zdravil v Pediatrični kliniki v Ljubljani. Ekipa se ni ponašala le z odličnim rezultatom, temveč tudi z najboljšim vratarjem, Tjažem Sajovicem in najboljšim strelcem turnirja (v skupnem seštevku) Nihadom Bajramoskim. Res lep rezultat in čestitke vsem fantom v vseh treh ekipah. Starejši dečki so prva selekcija v tekmovanjih, ki že igra v sistemu 11:11, torej preko celotnega igrišča. Za vse potrebne napore, je zelo pomembna kondicijska priprava in domala že vse prvine nogometne igre. Težki treningi so se pričeli takoj po novem letu in se bodo nadaljevali vse tja do sredine marca, ko se pripravljalno obdobje konča s pet dnevnimi pripravami v Italijanski olimpijski vasi Lignano. V času pripravljalnega obdobja je predvidenih vrsto prijateljskih - trening tekem s klubi doma in v tujini. Pot nas bo zanesla v slovensko primorje, Hrvaško Istro, Zagreb, Avstrijo in Italijo. Pestrih nogometnih dogodkov se nam tako res ne bo manjkalo. Dekleta se pripravljajo na državno zimsko prvenstvo 25. in 26. januar bosta za naša dekleta prav posebna dneva. Najlepše članice kluba, bodo tekmovale v državnem zimskem pr-vensvu za dekleta v kategorijah starejših deklic in članic. Oba turnirja bomo organizirali prav na Vrhniki. V času pisanja tega članka, rezultatov še ne poznamo, prepričani pa smo, da bodo dekleta prikazala všečen nogomet in veliko mero borbenosti. Tekmovanja bosta v navedenem vikendu konec januarja potekala že tretje leto v veliki športni dvorani Antona Martina Slomška. Krovna organizacija nam je zaupala izvedbo na podlagi kvalitetno izpeljanih turnirjev na državni ravni že v preteklih letih. Vabljeni torej vsi da si ogledate ta izjemni nogometni dogodek in z glasnim navijanjem bodrite naša dekleta. Kadeti-mladinci pričeli s pripravami Najstarejša tekmovalna selekcija v prvenstvu, torej združena selekcija kadetov in mladincev U17/19, si je preko novoletnih praznikov vzela krajši odmor. Tako so s pripravljalnim delom sezone začeli v prvem tednu januarja. Da so fantje komaj čakali na pričetek treningov priča zelo številčna udeležba na treningih. Pred božičem so se naši kadeti udeležili turnirja v Kamniku. V izjemno težki konkurenci kljub zelo dobrim predstavam in všečni igri, sicer niso dosegli vidnejšega rezultata, je bil pa dogodek lepa priložnost za druženje in tkanje prijateljskih vezi. V marcu se tudi ta selekcija odpravlja na priprave v Italijo, kjer bo dokončno izpilila svoje znanje in se pripravila na ubranitev prvega mesta iz jesenskega dela prvenstva. Dedek Mraz potrkal na vrata Cankarjevega doma Tradicionalna prireditev NK Vrhnika »Božičkovanje 2014« se je v Cankarjevem domu na Vrhniki odvijala že tretje leto (23. 12.) Uvodni otroški igrici je sledil Dedek Mraz z darili, ki jih razdelil med vse otroke, med njimi tudi med 49 otrok iz socialno ogroženih družin. Po obdarovanju nas je do solz nasmejala predstava »Čefurji Raus« v izvedbi Vrhničana Aleksandra Rajakovica Saleta. Z novim letom NK Vrhnika ponovno vpeljuje tudi VSE otroške selekcije. Tako bodo pod eno streho združene generacije vrhniških nogometašev od starosti 6 let pa vse tja do malce starejših »mladeni-čev« pri 80-ih. Sodelovanje z našimi sateliti bo ostalo, vendar je otrok, ki bi želeli trenirati nogomet na Vrhniki, vse več. Zakaj jim torej ne bi ustregli? Treningi se bodo začeli z mesecem marcem 2014, ko začenjamo tudi z novim izjemno zanimivim projektom za vse otroke. Gre za izjemno nogometno doživetje v vseh starostnih kategorijah. Shema trenerjev je postavljena, projekt pod pudnim očesom panožne zveze pa je tudi že pripravljen. Obeta se nam torej nov nogometni spektakel na Vrhniki. čast, ponos in dar, to je Vrhnika - Usnjar! Vse tekoče novice in napovednike lahko redno prebirate na spletni strani: www.nkvrhnika.si Sestava popolne vadbe za rekreativce, ki si željo nekaj več Velikokrat je govora o najboljši izbiri določenega tipa vadbe. Kaj je tisto, kar bo imelo največ efekta? Kaj je tisto, kar me bo naredilo močnejšega, vzdržljivejšega, hitrejšega? Kaj je tisto, ki mi bo pomagalo odpravljati vsakdanji stres? Zaradi česa bom lažje premagoval psihični napor? Ali je to vadba za moč? Mogoče kardio-aerobna vzdržljivostna vadba? Kaj pa vadba, kjer se vadi ravnotežje? Odgovor je težak. Že samo zato, ker ga je težko sprejeti. Predvsem si je danes težko vzeti dovolj časa zase. Vendar lahko pri nekaterih primerih vidimo, da se da vse, če si le postavimo prioritete in si organiziramo svoj čas. Namesto da zvečer pogledamo film, porabimo ta čas za vadbo. Vrnimo se k celovitem pristopu vadbe. Predvsem mora biti redna, vsak dan v tednu z enim ali dvema dnevoma premora. Zajemati mora vse motorične sposobnosti, razdeljene na posamezne vadbene enote - ure, lahko jih sicer grupiramo, a smiselno. Vzemimo za primer enotedenski cikel. Dve uri na teden porabimo za vadbo moči. Ne tipično, samo ena mišična skupina in nato druga in nato tretja in tako naprej. To naj počnejo vrhunski športniki, ki to dejansko potrebujejo. Pri njih to traja največ tri mesece, nato pride na vrsto vadba za mišično aktivacijo. Nato pridejo še druge vadbene metode, povezane z odzivanjem mišic. Nače- loma vsi rekreativci pozabijo na del vadbe, ki sledi mišični masi. Zato je telo napihnjeno, okorno, nefunkcionalno - nešportno. Raje se posvetimo vajam, ki zahtevajo veliko mero koordinacijske sposobnosti, naj bodo kompleksne, naj vsebujejo veliko mišičnih skupin, naj zadostijo kinetični verigi - pravilno vključevanje mišic v določenem gibu. Vendar ne več kot dve uri tedensko. Ne zato, da bi bilo več problematično, pač pa zato, da nam ostane dovolj časa tudi za druge dejavnosti. Dve uri naj bosta rezevirani za bolj eksplozivne vadbe, kjer je mesto tudi za stabilizacijo in ravnotežje. Verjemite, ob dobri vadbi eksplozivnosti se izredno napreduje tudi v vzdržljivosti, ker je narava take vadbe intervalna. Tukaj je govora o pliometriji (načeloma so to poskoki), vaje s hitrimi spremembami smeri, zabavna vadba - kolebnica, netipične vaje na TRX-ih, vaje z žogami, kettlebell, elastike, hitrostne vaje za koordinacijo ... In ne nazadnje - gibljivost. Ker smo predpostavili, da bi za čimbolj popoln trening porabili 5 ur na teden in smo do sedaj porabili že 4, ostane ena ura za prej omenjeno motorično sposobnost. Bolje bi bilo dve, a se lahko z dobro načrtovanim treningom pri urah eksplozivnosti, stabilizacije in ravnotežja uporabi veliko vaj, ki zahtevajo gibljivost. Predvsem pri ravnotežju. Zato naj velja za vse, ki radi obiskujete centre z različnim naborom vadb, da izberete vadbe karseda raznoliko. Se posebej, če ponujajo paket, ki tako vadbo že vsebuje. Če ste zaprisežen fitnesaš, poskusite eno uro joge, vse vas bo bolelo. Prav tako tiste, ki obiskujete pilates, poskusite uro eksplozivnosti in ravnotežja - pri stabilizici-ji se boste lahko spočili. Poskusite čimveč vadb, naj vam v centru povedo, zakaj obiskovati različne vadbe, naj vam predlagajo, kaj bi bilo za vas najboljše, glede na vaše želje. Pustite se sem in tja usmeriti v kaj novega. In vztrajajte en mesec. Ne pozabite na meritve sestave telesa in teste vzdržljivosti in moči, da boste lahko spremljali napredek. In da vam bo jasno, pavze ni. Predvsem poleti, ko vsi rečemo, da bomo trenirali zunaj, pa vozimo samo kolo. Tri mesece brez vaj za moč, gibljivost, ravnotežja, bodo rezultati testov padli. Zato zunaj prenašajte drva, tecite po gozdu, hodite po ozki hlodovini, skačite čez potoke, raztegujte se, plankajte .. Če pa bo dež, pa le na ustaljene vadbe. Predvsem pa naj vam bo napredek in zadovoljstvo v veselje. Lepo leto 2014 vam želi ekipa Studia Forte! 27. januar 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si v Šport in rekreacija NAŠ ČASOPIS 53 Aktivni namiznotenisači December in januar sta bila polna odličnih dosežkov, še posebno za mlajša igralca našega kluba. Na mednarodnem turnirju Alpe-Adria v Tržiču sta se odlično izkazala brata Podobnik. Miha Podobnik je v kategoriji U-10 osvojil tretje do četrto mesto, enak uspeh je osvojil tudi njegov starejši brat Luka, ki tekmuje v kategoriji U-12. V Cerknici je potekalo tudi tekmovanje medregijske namiznoteniške zveze, in sicer 24.11. 2013, na katerega je Vrhnika pripeljala drugo največjo število tekmovalcev. Miha Podobnik je ponovno osvojil prvo mesto. V svoji kategoriji je tako prepričljiv, da ni imel nobenega izgubljenega niza. Anja Prijatelj je v kategoriji četrti do peti razred osvojila tretje do četrto mesto. Odlično so se izkazali tudi drugi tekmovalci našega kluba. V Ljubljanski namiznoteniški ligi pa je začela sodelovati še ena ekipa Namiznoteniške sekcije Vrhnika, v kateri igrajo srednješolci, in sicer Jan Vrhovec, Izak Oberčkal Pluško, Jernej Ogrin in Nejc Nagelj. V ligi so za njihovo prvo sezono zelo uspešni. Na polovici sezone so v skupnem seštevku tretji od skupaj osmih ekip. Odigrali so že osem tekem. Pet tekem so zmagali, tri pa izgubili; premagali so jih igralci Mengša, ekipa Buldožerji. Do konca lige morajo odigrati še devet tekem. Na fotografiji: Udeleženci Alpe-Adria v Tržiču: Jan Vrhovec, Luka Podobnik, Miha Podobnik in trener, ki jih je spremljal, Matic Kaiser. NN O Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO 14. 12. 2013 - Izlet na Kjecl Za zadnji izlet leta 2013 smo si mladi planinci z Vrhnike izbrali Kjecl. Sam vrh zares ni prav visok, a pot do samega vrha je bila zelo zanimiva. Z Vrhnike smo se odpeljali do čudovite primorske vasice Podnanos. V vasi je sledil kratek pozdrav, nato pa navodila o poteku celotnega izleta. Vsi udeleženci in celotni mladinski odsek je od ene izmed udeleženk dobil prvo praznično voščilnico. Prebrali smo voščilo ter se podali skozi vas Podnanos. Pot nas je z glavne ceste kmalu zanesla na stransko pot mimo vinogradov. Toplo jutranje sonce nas je že dobro ogrelo. Za trenutek smo postali ter slekli odvečna oblačila. Pot nas je vodila naprej in kmalu pripeljala do čudovite razgledne točke. Ta del izleta smo si zagotovo zapomnili prav vsi udeleženci, saj smo lahko prav tam pozvonili na zvonček želja. Ko smo si zaželeli vse želje, pa smo se podali na zanimiv vrh Socerb, kjer se je odprl čudovit razgled nad celotno Vipavsko dolino in pobočje Nanosa. Sledilo je prvo žigosanje izkaznic in nadaljevanje poti do našega cilja Kjecla. Med potjo so otroci ves čas spraševali, če gremo res na Triglav in se bomo lahko fotografirali poleg Aljaževega stolpa? Vodniki smo jim pojasnili, da so domačini Kjecl poimenovali orehovški Triglav, saj so leta 1999 na njem postavili repliko Aljaževega stolpa, ki stoji na vrhu Triglava. Med klepetanjem in sklepanjem novih prijateljstev pa smo, kot bi trenil, najprej prišli do meje med Goriško in Kranjsko, ki je tik pod vrhom Kjecla. Na vrhu smo se posedli okoli Aljaževega stolpa in se nastavljali toplim sončnim žarkom. Ne boste verjeli, sonce nas je grelo tako močno, da smo lahko tudi v decembru hodili v kratkih rokavih. Po skupnem fotografiranju in ponovnem vnašanju žigov v Dnevnike mladih planincev smo pot nadaljevali proti vasi Orehovica. Za konec izleta smo se sprehodili še skozi vas Podnanos. Ogledali smo si dva kamnita mostova, pod katerima teče potok Pasji rep. Videli smo tudi rojstno hišo znanega slovenskega skladatelja Stanka Premrla. Njega zagotovo vsi poznamo po tem, da je upesnil slovensko himno Zdravlji-co. V Podnanosu smo lahko opazili tudi tipično primorsko značilnost: cerkev je namreč ločena od svojega zvonika, prekrita pa je s kamenjem. Ogledovanje vseh znamenitosti nas je pripeljalo nazaj do našega izhodišča. Morda izlet res ni bil naporen, a domov smo se zagotovo prav vsi vrnili polni toplih sončnih žarkov in novih vtisov Na vrhu Kjecla pod Aljaževim stolpom ter spominov. Pridružite se nam na naslednjem izletu ter skupaj z nami spoznajte nov in zanimiv del Slovenje. Besedilo: Nika Dolinar Foto: Mladinski odsek 20. 12. 2013 - Nočni pohod 2013 Zadnji pohod, ki ga je organiziralo Planinsko društvo Vrhnika, je seveda tradicionalni nočni pohod na Planino nad Vrhniko. Po pozdravnem nagovoru predsednika društva, Jožeta Šušterši-ča, in njegovim željam ob prihajajočih praznikih ter varnim vrnitvam z gora je pod vodstvom vodnikov Vodniškega odseka zapustilo izhodišče pri Štirni natančno 89 pohodnikov. Vsi so uspešno premagali vzpon, tam pa so se jim pridružili tudi pohodniki, ki so na pot krenili s Stare Vrhnike, iz več smeri Zaplane ter tudi iz Starega malna. Vsi so bili prijetno presenečeni nad postrežbo našega najemnika Mitje, ki je s svojo ekipo v zavetišču, pred njim in za novoletne obiske namenjenem šotoru poskrbel za toplo in tokrat tudi hladno pijačo. Nenavadno toplo vreme za ta prelomni čas iz jeseni v zimo je namreč dopuščalo osvežitev. Še skok na vrh stolpa in kolone pohodnikov so daljevanje v črnogorskih gorah. Seveda bomo sodelovali v osrednjem dogodku PD Vrhnika, tj. štirideset let pohodov z Vrhnike na Triglav. Idej in predlogov je še več, vendar je marsikaj odvisno od vremena in kot po navadi tudi od drugih razlogov, ki nam jih Lintvernom nikoli ne zmanjka. Celoten načrt bo znan na enem izmed naslednjih sestankov v začetku letu 2014. Ob koncu druženja smo si zaželeli vse najboljše, predvsem pa varen korak na pohodih v prihajajočem letu. Zapisal: Vezist Foto: Grintovc 11. 1. 2014 - Vtisi mladega planinca s pohoda v jamo Dimnice Zjutraj sem zgodaj vstal. S planinskim društvom Vrhnika sem šel na planinski izlet v jamo Dimnice. V jami je več dvoran. Dolga je 6 km in globoka 130 m. Največje bogastvo jame so kapniški stebri, ki so med največjimi v Evropi. Zapomnil sem si zgodbo, ki sem jo slišal o jami. V jamo 12. 1. 2014 - Dražgoše 2014 Hitro smo se odločili, katero smer bomo prehodili; nobene od enajstih, ki jih je objavil organizator tradicionalnih spominskih dogodkov v počastitev 72. obletnice znamenite dražgoške bitke. Lintverni pač čakamo na prave priložnosti v pravem času. Razmere za pohod s Soriške planine na Ratitovec v zimskem času so bile idealne. Zapeljali smo se tik pod Soriško planino. Vse nas je pričakalo spokojno, brez snega, nebo pa kot "špe-gu". Prav prijetno smo bili "sprejeti" v takem prijaznem okolju. S pravim lintverskim navdihom smo krenili proti Ratitovcu. Počasi smo se vzpenjali skozi gozd, tu in tam se je že pojavila kakšna sramežljiva zaplata snega. Ko smo se dvignili iz gozda, se nam je ponudila čudovita panorama na vse strani: pogledi na Bohinjske gore in Julijce v celoti, pa na Karavanke prav tja do Kamniško-Savinjskih Alp so bili prekrasni. Le proti jugu nam močno sonce ni dovoljevalo bolj sproščenih pogledov. Izkoristili smo enkratno priložnost za fotografiranje. Kmalu smo se približali grebenu Ratitovca in se sprehodili čez prvi Žbajnek, 1538 m visok, ter čez drugi predvrh Kremant (1654 m). Snega je bilo že nekaj več, vendar ni povzročal težav. Bolj nas je utrujal led, ki ga je "nabrusil" veter. Po kratkem počitku smo nadaljevali proti Altemavru (1679 m). Led nas je vse bolj oviral in lepše se je bilo povzpeti čez sam vrh po suhi travi. Enkratni razgledi na vse strani, aparati so »škljocali«, saj take priložnosti zlepa ne bo. Kmalu smo se približali Krekovi koči, kjer je bilo že A je kaj trden most? Pozdrav vsem udeležencem in predsednikove najlepše želje za prihajajoče praznike se obrnile v dolino. Med potjo smo še vedno srečevali nadobudneže, ki so "rinili" navzgor, prijetnemu druženju naproti. Nekaj utrinkov z nočnega pohoda si lahko ogledate v društveni fotogaleriji. Besedilo: Milan Jerman Foto: Mirko Malneršič 21. 12. 2013 - Lintverni ob koncu leta - nočni pohod na Planino Ob zaključku leta se Lintverni tradicionalno podamo v zavetišče na Planini, kjer pregledamo letne dogodke ter se pogovorimo tudi, s čim bomo začeli prihodnje leto. Tudi ob tej priložnosti smo se zbrali pri Štirni in se odpravili po dobro znani poti čez Blatni dol ter se po južni strani pobočja povzpeli do zavetišča na Planini. Ob prijetnem druženju se je tudi tokrat potrudil oskrbnik Mitja, ki nam je pripravil okusne krače. Pogovorili smo se o opravljenih pohodih ter nakazali predloge, ki naj bi jih uresničili v letu 2014. V letu 2013 smo Lintverni največ pozornosti namenili večdnevnemu pohodu v črnogorske gore, ki smo ga opravili v juniju. Poleg tradicionalnih pohodov v Dražgoše, Goropeke ter Cve-letov pohod na Bloško planoto smo se podali tudi na čudovit pohod po Halozah ter na Čaven in Golake, ki si ga bomo zapomnili predvsem po močni burji. Tudi v letu 2014 bodo na vrsti tradicionalni pohodi v Dražgoše (ki smo ga medtem že prehodili) ter Goropeke in Cveletov pohod na Bloke. Za glavni letni pohod tudi letos načrtujemo na- Globoko v podzemlju Dimnice si dolgo nobeden ni upal. Nekega dne se je opogumil moški, ki je bil jamar. Vaščani so ga po vrvi spustili v jamo. Ko je prišel noter, je zavpil. Vaščani so ga poskušali potegniti ven, vendar jim je šlo zelo težko. Mislili so, da se je na vrv obesil sam hudič. Kljub temu jim ga je uspelo potegniti iz jame, ki je dobila ime po dimu, ki se še dandanes vali iz nje. Ta nastane zato, ker se mrzel zrak spusti v večje brezno in skozi manjše potiska topel zrak. Ko se topel in hladen zrak združita, nastane »dim«. Zato so jami vaščani včasih rekli »hudičja prekajevalnica«. Ko smo bili v jami, je bilo v njej zelo toplo. V njej smo opazili tudi speče netopirje in se v temi igrali igro Netopir in komar. Na izletu sem zelo užival. Ko sem prišel domov, sem se malce spočil, nato pa prebral eno Andersenovo pravljico. Besedilo: Jakob Bajt, 4. a, OŠ Log - Dragomer Foto: Mladinski odsek veliko obiskovalcev. Pokramljali smo ob čaju, tudi slovesnost v Dražgošah se je medtem že končala. Tokrat smo se spustili kar proti Povdnu in pohod končali na Prtovču. Prešerno razpoloženi smo posedli v avtomobile in se odpeljali na zasluženo tradicionalno kosilo h Kvedru v Sp. Lušo. Seveda sta tudi Ciril in Peter izkoristila "ponujeno priložnost" in nas pogostila na račun svojih rojstnih dni, ki jih praznujeta v tem mesecu. Še prevoz na Vrhniko in končal se je eden najlepših pohodov v zadnjem obdobju. Na tem čudovitem pohodu smo sodelovali Bankir, Betajnovc, Duno, Cvele, Grintovc, Ligojnc, Peter, Povžar, Stari, Špik in Vezist. Fotografijo je prispeval Vezist, ki je pohod tudi dokumentiral. Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzeleni in Sončki) najdete v Upokojenskem kotičku Našega časopisa, vse objavljene članke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: www.pd-vrhnika.si. Iz februarskega koledarčka Datum Dogodek Odhod Ur pohoda Organizator / vodnik 8. 2. TROMEJA (SLO, I, A) 7.00 4-5 PRIMOŽ PEČLIN 21. 2. OBČNI ZBOR V OŠ IVAN CANKAR 19.00 PLANINSKO DRUŠTVO 54 NAŠ ČASOPIS Oglasi 27. januar 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Zbiram stare gramofonske plošče in kasete narodnozabav-nih ansamblov ter tudi drugih izvajalcev. Kdor bi jih podaril ali prodal po simbolični ceni, naj me pokliče na št. 041/321320. Pri večji količini dam v ceno računalnik ali računalniške komponente V Rovtah prodam zazidljivo parcelo od 700 do 1000 m2, sončna lega, dostop asfalt,ob parceli voda, elektrika, kanalizacija. Cena 30 eur/m2. Dodatne informacije na tel. 041 620 850. Star mizarski ponk, skrinje, omare, mize, vozičke in druge stare predmete kupim. Tel.: 031 878 351. Odkupujemo krave in telice za zakol. Tel.: 031/387-922. Prodam parcelo, na prijetni in mirni lokaciji ob gozdu na Vrhniki (Raskovec) prodamo zazidljivo ravno parcelo v izmeri 957 m2. Vsa infrastruktura, na katero se objekt mora priključiti, je ob parceli. Dostop je urejen po asfaltirani cesti. Parcela je vpisana v zemljiško knjigo in je brez bremen. Cena po dogovoru. Za dodatne informacije prosim pokličite po telefonu št.: 041/552-006. Kupim gozd v okolici Borovnice. Tel. številka 041 566 - 164, med 19. in 20. uro zvečer. Kupim manjšo stanovanjsko hišo z vrtom v lepem, mirnem okolju blizu asfaltirane ceste. Tel: 01 7540743 ali 031 577 942. Kupim zazidljivo parcelo za manjšo stanovanjsko hišo z vrtom v lepem, mirnem okolju blizu asfaltirane ceste. Tel: 01 7540743 ali 031 577 942. Oddam garsonjero na Vrtnarji, velikost 40 m2, delno opremljeno. Tel: 041 894 355. Prodam mizarski ponk, močne masivne izvedbe z lesenimi vijaki. Ima dva predala s prekati. Tel: 041 971 665. Kupim motorno žago, lepo ohranjeno, malo rabljeno, brezhibno; takoj kupim za gotovino. Tel.: 041/541-858. Na Dolu pri Borovnici prodam zazidljivo parcelo, 1100 m2, po ugodni ceni. Tel: 041 439 499. Oddamo 2,5 sobno pritlično stanovanje na Vrhniki, 84 m2, v celoti adaptirano leta 2010, v dvostanovanjski hiši (lasten vhod), z vsemi priključki - ločeni števci, v celoti opremljeno. Najemnina: 300 € na mesec. Kontakt: Akva, Robova c. 6, Vrhnika, 01 750 61 00. V centru Vrhnike oddam s 1. januarjem enosobno stanovanje, v bloku, 33 m2, z balkonom, svetlo, popolnoma opremljeno. Telefon: 051 232 499. Prodam brejo kravo po izbiri, pašno, vajeno molže, ekoreja, brejo sedem mesecev. Cena 1200 do 1300 evrov. Prav tako prodam tudi motorno žago husqvarna 650, starejši model, brezhibno, za 200 evrov, in okusen domači sadjavec po 7 ev-rov. Prodam tudi račke, saške, obročkane, samec in dve samici skupaj za 60 evrov. Tel.: 051 694 407. Prodam manjšo samostojno stanovanjsko hišo na Bloški Polici, 80 m2, zgrajena l. 1850, adaptirana l. 1975. Priključki: vodovod, elektrika, telefon, poleg hiše stoji gospodarsko poslopje, hiša ima tudi lasten vrt. Hiša s pripadajočim zemljiščem (970 m2) je bremen prosta in vpisana v zemljiško knjigo. Ob hiši je tudi prostor za parkiranje. Hiša je potrebna adaptacije. Cena po dogovoru. Za več informacij, prosim, pokličite: 041 502 870. Prodam bone trgovine Dollar (www.dollar.si): jogiji, posteljna dna, posteljnina, odeje, vzglavniki, bioprogram ... Bon v vrednosti 100 EUR prodam za 80 EUR. Na voljo več bonov. Boni so primerni tudi kot darilo. Tel.: 041 369 170. Lektoriram in korigiram diplomske naloge, magisterije in druga besedila v slovenščini in angleščini. Tel. 031/350-076. Ugodno oddam v najem prostor za obrtne dejavnosti, skladiščenje, pisarniške prostore, 200 m2, v Mali Ligojni. Tel.: 01 755 22 94 ali 040 250 473. Objavite brezplačen mali oglas na straneh Našega časopisa. Vsebino oglasov sporočite na 01 75 06 638 ali na nascasopis@zavod-cankar.si Naš časopis vrebokä % ©a/ » Ne spreglejte super akcije motornih žag jo odprodaie zalog: ;o«j AKCIJA AKUMULATORJEV BARTOG do odprodaje zalog BLESK3L Živilska trgovina VERD Verd 6, 01/7506 84' MEGACENA 0 ,99€/ 12V 50Ah, D+ GARANCIJA: 12V68Ah, D+ 2 leti za avtomobilsko vgradnjo 1 leto ostalo Mesni narezek 200g ^cž V FEBRUARJU v poslovalnici VERD Zimska tekočina vetrobranska stekla NA ZALOGI: sončnična semena za ptice rinf... ob nakupu nad 25kg.......0,99€ za kg .1,10€ za kg Ob nakupu nad 20€ kupcu pripada 5% popust (ne velja za kavcijske vrednosti embalaže, tobačne izdelke in mobi kartice vseh mobilnih opraterjev in pri plačilu z boni). Kupcem ne pripadajo pike ob nakupu, popust velja samo za gotovinsko plačilo in popusti se med seboj ne seštevajo, prav tako ni možosti nakupa na obroke. Telekom Slovenije • Pooblaščeni prodajalec meg@plione TC Mercator, Robova cesta B. Vrhnika | T: 01755 71 BI | M: 011342 ODG | mega.phone@siol.net VW Servis Turšič SERVIS VULKANIZERSTVO Jagrova cesta 2, Vrhnika, tel.: 01/7505-117 mobi: 031 410 660 - prosti servis vozil VW SEAT, ŠKODA in AUDI ■ priprava vozila za tehnični pregled ■ testiranje zavor in amortizerjev ■ zavorni servis menjava amortizerjev ■ menjava olja in filtrov na vseh vrstah vozil • vulkanizerske storitve na osebnih vozilih Delovni čas od 7. do 11. ure in od 13. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. NOVI PEUGEOT 5008 18.990 € VEČ OPRAVKOV, VEČ VOŽENJ. www.peugeot.si _!_ 4LETA ^T JAMSTVA PROGRAM UGODNOSTI MojPeugeot PEUGEOTniPOM&klbTAL 'Peugeot 5008 za 18.990 €. Ponudba velja za 5008 Active 1,6 HDi 84 kW s kovinsko barvo in parkirnimi senzorji zadaj. Ponudba vsebuje 4 letno jamstvo ob nakupu s pomočjo Peugeot Financiranja za dobave do 30. 4. 2014. Štiri leta podaljšanega jamstva vključuje dve leti pogodbene garancije in dve leti podaljšanega jamstva Optiway oz. do 60.000 prevoženih kilometrov. Za samo 18.990 evrov bo peugeot 5008 postal nepogrešljiv spremljevalec vaše družine - številne domiselne načine izrabe prostora, parkirne senzorje in lahkotno upravljanje boste vzljubili na dnevnih poteh in opravkih, prostornost, udobje ter zmogljiv in varčen HDi motor pa na počitniških potepanjih. Poraba v kombiniranem načinu vožnje: 4,2-8,3 l/100 km. Izpuh CO2: 109 -191 g/km. Podrobnejše informacije o porabi goriva in emisijah CO2 novih osebnih vozil Peugeot najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na www.peugeot.si. NOVI PEUGEOT 508 MOTION & EMOTION PEUGEOT AVTO LEV d.o.o. Vrhnika, Ljubljanska 16a, 1360 Vrhnika, tel. 01 755 80 10 MARJAN ŽVOKELJ S.P. PODOLNICA 33, HORJUL 041 747 646 dosegljivi 24 UR www.usluge-lavanda.si 27. januar 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 55 TEL. (Ol) 565-30-30 www.petersport.si CßS drsa»*® role«!4t ščitoiKi SPORT VSE ZA SPORT PRODAJA, SERVIS, SVETOVANJE Vojkova 77 (Bežigrad) Žibert Peter s.p., Vojkova 77,1000 Ljubljana THUU PRTLJAŽNIKI ZA VSE AVTOMOBILE (staro za novo in staro za staro) TUDI STARO ZA NOVO - TUDI STARO ZA NOVO ZKORIS * msm M ®aaa % a^ia a "Progresivna stekla" Eno steklo za blizu in daleč Cena v redni prodaji(par): 186 eur. 100 EUR! V akciji(par): Vključuje brezplačno kontrolo vida, dva progresivna stekla brez antirefleksa in tanjšave, enomesečna garancija na prilaganje (če se ne privadite v roku 1 meseca, vam brezplačno zamenjamo progresivna stekla za par stekl za bližino in daljavo)! JANJAN d.o.o. Zeleni biser 7 6230 Postojna Postojna Mercator center 05/720 00 33 Cerknica Cesta 4 maja 17 01 709 30 08 Vrhnika Robova cesta 3 01 755 60 01 ckm www.okm.si Akcija "Progresivna stekla" velja do 01.04. 2014. VRH N I KA Avtotrade d.o.o, Vrhnika Sinja Gorica 11, Vrhnika tel.: 041/601-707 www.avtotrade.si Z- Vožnja v POSTOJNI IN LJUBLJANI ® Tečaj PRVE POMOČI ® IZPIT ZA TRAKTOR ^Vadba VARNE VOŽNJE PRIPELJI PRIJATELJA IN PODARIMO ^ TI URO VOŽNJE ZA B KATEGORIJO ^ ■ PRVIH 10 UR PO 19€ ^ ■ POSEBNE CENE ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE 0 Vsi pogoji, podrobnosti in ostale informacije o ^ akciji so na voljo na spodnji internetni strani www.avtotrade.si/slo/avtosola/cenik ^ PRIJAVE IN INFORMACIJE NA: tel.: 041/601-707 ali e-mail: avtosola@avtotrade.si RAČUNOVODSTVO BOŠTJAN ZIROVNIK s.p. Računovodske storitve Davčno svetovanje Za nove stranke prvi mesec brezplačno Boštjan Žirovnik s.p. Verd 16 1360 Vrhnika GSM: 041/801-801 E-mail: bostjan5005@yahoo.com IŠČEMO samoiniciativne, ukaželjne SODELAVCE za prodajo instalacijskega materiala v naši trgovini ANVINA na Vrhniki Tržaška cesta 18. V kolikor vidite možnost za vašo osebno rast v naši sredini in ste s svojim znanjem in pridnostjo pripravljeni pomagati k razvoju podjetja se s kratkim življenjepisom oglasite na e-mail: vinko@anvina.si. OMEJENA KOLIČINA VOZIL KIA V POSEBNI AUSTRALIAN OPEN PONUDBI ŽE ZA: NOVI RIO VmibHS;, ■ Aoft&HNlA ^kih Dragi ded/, d« ti bo lahka rajnka zemlja, to je tebi naša velika želja. Čeprav s tega sveta si odšel, v naših srcih še naprej boš živel. ZAHVALA ob izgubi očeta in dedija FRANČIŠKA CANKARJA (1930-2014) Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku Alojziju Golobu in gasilcem za lepo opravljen pogrebni obred, društvu upokojencev, pogrebni službi Antona Vrhovca ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. vsi njegovi Dobrova pri Ljubljani, januar 2014 Noč v korakih mirnega je sna vzela, kar življenje da; pot zdaj tvoja vodi tja, kjer so drugi že doma. ZAHVALA V 78. letu starosti je za vedno odšla naša ljubljena mamika, babi, prababi, sestra in teta MARIJA KOCJAN , roj. OZMEC 1936-2014 Iskreno se zahvaljujemo za izrečeno sožalje, tolažilne besede in darovane sveče. Posebna zahvala osebju Bolnišnice Izola, sosedom za premagovanje bolečin ob njeni bolezni. Hvala pevcem za zapete pesmi, dramski igralki za lepe verze ob slovesu in duhovnikom za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ki ste jo v tako velikem številu pospremili na pot večnega počitka in miru. Za vedno bo ostala v naših srcih. Vsi njeni 23. 12. 2013 smo se poslovili od naše drage gospe TATJANE LIČEN Zahvaljujemo se vsem, ki ste ji lajšali težave zadnja tri leta njenega življenja - ga. dr. Heleni Drašler in osebju Doma upokojencev Vrhnika. Hvala tudi za številno izrečeno sožalje. V imenu družine hčerka Vladka Vujoševic Tiho odšla si od nas, draga mama, na dolgo in večno pot. Toda vedi, nikoli ne boš sama, z nami boš vedno in povsod. ZAHVALA Ob izgubi naše mame, babice in prababice ELIZABETE CUSSIGH 15. 11. 1932 - 9. 12. 1913 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se prišli poslovit od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala gospodu Blažu Gregorcu in Pogrebni službi Vrhovec ter pevcem za pogrebno slovesnost. Vsem, ki ste kakor koli prispevali, še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustil oče, dedek in tast IVAN KOROŠEC 1932-2013 Zahvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Sinova Janez in Marjan z družinama Borovnica, januar 2014 Molče s solzami se borimo, »naj bo le mora,« si želimo. A žal nebo nas ne posluša, od žalosti boli nas duša. ZAHVALA V 66. letu starosti je za vedno odšel naš ljubi mož, oče in dedi VIKTOR ROŽMANEC iz Horjula 1947-2013 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sovaščanom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala Pogrebni službi Lavanda, pevcem in gospodu župniku Janezu Smrekarju za lepo opravljen pogrebni obred. Posebna zahvala tudi PGD Horjul in osebju Onkološkega inštituta. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga imeli radi in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Dragi mož, ati, dedi ... Nikoli te ne bomo pozabili, vedno boš v naših srcih. Žena Iva, sin Gorazd in hči Simona z družinama ZAHVALA V globoki žalosti sporočamo, da je 17. 12. 2013 sklenil zemeljsko življenje nadvse ljubeči mož, skrben oče in spoštljiv dedek PETER KAVČIČ rojen 22. 5. 1944 v Mali Ligojni Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem od blizu in daleč, ki ste se še zadnjič poslovili od našega Petra in mu izkazali spoštovanje, nam pa izrekli podporo in sožalje, darovali za svete maše in sveče, se prisrčno in z neizmerno hvaležnostjo zahvaljujemo. Prav tako se srčno zahvaljujemo g. dekanu Blažu Gregorcu in g. Bogdanu Oražmu za molitev in tolažbo. Prisrčno se zahvaljujemo g. dekanu Blažu Gregorcu, g. Marku Čižmanu in g. Mirku Turku in domačim pevcem za opravljeno slovesno pogrebno mašo. Posebna zahvala velja tudi sosedom, pogrebcem, Borisu Cimpriču, Roku Samotorčanu, Andreju Osredkarju, Tonetu Kustecu, Fricu Japlju in Francu Podlipcu. Prisrčna hvala tudi ga. Veri Kustec in ga. Mariji Slovša in vsem, ki ste v mislih z nami. Žena Zofija, sin Peter, hči Simona in bratje Tone, Franc in Marjan z družinami Preizkušen v življenju in izčrpan od bolezni se je tiho poslovil naš oče, dedi, brat in stric. ZAHVALA FRANČIŠEK TURŠIČ 18. 11. 1940 - 22. 12. 2013 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga obiskovali doma, v bolnišnici in domu. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala Domu starejših občanov v Cerknici, kjer so mu lajšali trpljenje zadnje dni njegovega življenja, Pekarni Vrhnika, DU Vrhnika, g. Čretniku za poslovilni govor, Pogrebni službi Vrhovec, Oktetu Raskovec, trobentaču, cerkovniku Lojzetu Dobrovoljcu, gospodu Francu Hočevarju za opravljeno pogrebno mašo. Vsem še enkrat iskrena hvala Vsi njegovi Verd, december 2013 Pojdem, ko pride moj maj, pojdem na rožne poljane, kjer najdem vse svoje zbrane, od včeraj in kdo ve od kdaj. Pojdem v kraje vseh krajev, pojdem v maj vseh majev ... V 79. letu starosti nas je zapustila ANGELCA SKVARČA, rojena Pišek 1934-2014 Iskreno se zahvaljujemo gospodu župniku, pevskemu zboru, Pogrebni službi Vrhovec in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Žažar, januar 2014 Zahvale Bi radi obeležili slovo od pokojnika tudi v Našem časopisu? Zahvale sprejemamo do zaključka redakcije. Pošljite jih po elektronski pošti na naslov nascasopis@zavod-cankar.si, lahko pa tudi preko klasične pošte kot priporočeno pošiljko. Informacije na tel. 031 392 153. Cena zahvale: 68,72 z DDV. V nas živi tisoče lepih spominov, ki ustvarjal si jih z nami. Pustil si pečat in vzor, a zdaj tudi praznino. V SLOVO IVAN OBLAK rojen 21. 3. 1944 Tvoja volja, karizma, izreden elan, hvaležni, ker z nami delil si del svojih sanj. Hvala vsem za stisk roke in izrečeno sožalje. Vedno te bomo imeli radi ... tvoji otroci z družinami. 27. januar 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nagradna križanka NAŠ ČASOPIS 59 OBČINA NA JUGO ZAHODU LJUBLJANSKEGA BARJA IRANSKI DENARJI, SREBR-NIKI ČLANI, OKONČINE 7. MESEC PRI JUDIH , (TUDI AVTO 1 GRŠKI JUNAK PRED TROJO ZNAK ZA POLMER STAROG. MITOLOŠKI LETALEC REKA V DALMACIJI PRI SPLITU AGAVI PODOBNA RASTLINA LESENA HIŠA IZ DEBEL BREZ- VLADJE, NERED, ZMEDA PLESEN NA ZIDAR - SKA ŽLICA RUSKO ŽEN.IME, GORBA-ČOVA GIBČNI, ZELO ŽIVI BOG SONCA V EGIPTU 13 MEDICA, PIJAČA STARO -SLOVANA OSTER PLIN NH3 ANTIČNA DRŽAVA V IRAKU 18 FRANC. PISATELj BORIS 1920-59 RADAR NA ODBOJ ZA GLOBINO V VODI ZNAK ZA DUŠIK VEZNIK KATERI 10DECI-METROV FRNI -KOLA, KROGLICA SREDOZEMSKI RQŠ£_ ZAČETEK »KSARE« MAŠČOBA ZNAK ZA VODIK SLIKAR BOŽJIH PODOB ZNAK ZA ŽVEPLOV MONOKSID RIMSKA 51 VDOLBI-NICA PREDR-ZNEŽI PREŠERNOVA PESEM SIJAJ NADAVI, AVANSI KRAJ PRI OPATIJI AMERIS. IGRALKA ELIZABET KAJUTA IZVRŠNI ORGAN, IZVAJALEC ERBIJ ARHEOL. NAJDBE V INDIJI CRKA-VANJE ŽIVALI ČRNO-MORSKA LUKA V UKRAJINI ZADNJI GORNJI DEL STOPALA MLAJŠA ŽELEZNA DOBA ZNAK ZA FOSFOR ČEP, ŠOP VATE ALI GAZE 8 SVETILNI PLIN C2H4 CIMA OBVODNI PTIČ PO-TAPUAČ VLADAR PERZIJE, IGRA NA 64 - tih POLJIH ZNAK ZA ITRIJ PAPIGA V TROPIH SLAVNA PESEM RASTLI -NA ZA METLE SOLSKI OKOLIŠ SOGLASNIKI V »LOčICI« EDEN OD STARŠEV KISIK INDIJSKI KRAU 272-37pnš ZDRAVNIKI ZA BOLEZNI NOSU ZIMZE -LENA POPEVKA_ 14 DOVRSNI PRETEKLI ČAS V SRBOHRVAŠČINI 20 AVTOR SUSMAN JAKOB NAŠ ČASOPIS GESL0= 10 Nagrajenci preteklih dveh križank V decembru ste reševali dve križanki, zato smo prejeli kar zajeten kupček rešitev. Nagrajenci velike novoletne križanke bodo prejeli vstopnice za ogled razstave v Ljubljani o najstarejšem kolesu na svetu - najdenega na Gmajnah pri Verdu. V mestni muzej se bodo podali: Marjan Ple-stenjak iz Polhovega Gradca, Ivanka Slabe iz Brezij, Job Japelj iz Velike Ligojne, Nataša Buh z Črnega Vrha, Ema Hrovatin z Laz, Ida Sajovic z Loga, Marija Perko iz Bevk, Rajko Jurjevčič iz Verda, Slavko Celarc z Vrhnike in Marjeta Japelj iz Bevk. Nagrajenci bodo nagrado prejeli po pošti. Sponzor manjše križanke je Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, ki poklanja^ tri praktične nagrade. Te bodo po pošti prejeli: Natalija Šteblaj z Vrtnarje, Marjan Dobrovoljc iz Borovnice in Petra Škafar s Turnovš. Sponzor tokratne križanke je Brunarica Grič Šentjošt, ki se je po oceni gurmanov časnika Dela uvrstila med kulinarična presenečenja leta. Trie nagrajenci bodo prejeli nedeljsko kosilo. Rešitev (nagradno geslo) pošljite najkasneje do 14. januarja na naslov: Naš časopis (križanka), Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. OGLAŠUJTE NA ^MojaObčinasi / Vrhnika Zagotovite si celoletno promocijo vašega podjetja po ugodni ceni. Mogoča je tudi kombinacija oglaševanja na spletu in v Našem časopisu. Pokličite na 031 392 153 ali pišite na nascasopis@zavod-cankar.si DARILO Z OKUSOM Nagradna križanka Ime in priimek: Točen naslov: Telefon: Vrhn*ške iskr*ce Vrhn'šk prometn red je pa res nekej pasebnga. Sa na ta »nov« že-ležnšk pastaj uštimal za parkirat. Kaku pa kje pridit, je pa ž' precej veči prablem, sej z Vrhnške strani nakukr na morš kje na parking pa Jelovškov zapjelet, k'r je enasmerna, sej sa na nje na abeh straneh narisal parkinge t'm med Zadruga in Simonam . Morš kje prek Lu-blan zapjelet, d' navakul prideš spet kje na Jelovškava. Pa tud t'm na parkingu kšn avto al pa krepenina d'l časa staji, predn je sploh kdu pasprav al odstran. Tista hišca ,k nej bi bla bivše želežnška pastaje, bo pa itak kr sam skp padla!? J. Sulc t Že veste, da imamo na Vrhniki vrhunsko pražarnico kave? Poskusite mešanice iz najboljših kavnih zrn. Na prodaj so tudi lične skodelice iz porcelana z izvirnimi ilustracijami Ivana Cankarja. Na voljo v Turistično informacijskem centru na Vrhniki, Tržaška cesta 9, vsak dan ^^ od 8h do 18h, v soboto od 9h do 14h. ZIC Turistično informacijski center Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika NAŠ ČASOPIS Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote časopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon: 01 7506 638. Oblikovanje in prelom: Tomograf, Tomo Cesar, s. p. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Katarina Molk. Tisk: Set Vevče, naklada 13 500 izvodov. Cena zahval: 68,72 evra 60 NAŠ ČASOPIS Oglasi 27. januar 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si