Glas zaveznikov Leto II - St. 199 Informacijski dneonik A. L S. Cena 3 lire TRST, sobota 9. februarja 1946 UREDNIŠTVO: Via 8. PelUco U • Telefon at 93854 In 9444S OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L. 10.50, mrtvaški L. 27 (oemrtnice L. 54, objave I* 18.50, finančni In pravni oglasi I* 18. V vsebini Usta (tekstni oglasi) L. 18. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglaae sprejema izključno: S. P. L, SocletA per la PubbllcttA ln Italla, Trst, vla Silvio Pellico št 4, tel. 94044. Cena posamezne Številke I* 2 (zaostale L. 4). Rokopisov ne vračamo. HISSOV PDLEIV VELIKO BRITAitlUO Nilrnberg, 9. februarja Na razpravi proti nemškim, vojnim zločincem Je francoski državni tožilec predložil dokaze, da Je Hitler dal ukaz, naj vse umetniške zaklade, ki so last francoske vlade, in vse predmete zgodovinske vrednosti, ki so last francoskih dr-; žavlJanov, prepeljejo v Nemčijo kot Jamstvo za Izvrševanje mirovne pogodbe iz leta 1940. Francoski tožilec Je tudi predložil listino z dne 11. febr. 1941, ki jo Je podpisal Goring, ki med drugim pravi: »Vse slike, ki nosijo znak «H», so namenjene za voditelja nemškega Reicha; skrinja, ki nosi znak «AH» pa je določena zame. Tudi vsi predmeti, ki so zaznamovani z «G», so moji. Vsi črni zaboji »o določeni za Hitlerja. Predmeti, slikarije, pohištvo, srebrnina in gobelin Je treba prenesti v moje skladišče. Skušajte najti prostor; kjer bi lahko shranili Fiihrcrjeve -stvari za osem dni, dokler ne bodo zahtevali izročitve.* Glavni del obtožb« bremeni Hermana Goringa, ljubitelja umetnosti, in Alfreda Rosenbcrga, »vell-kega svečenika* nacistične ideologije. Po zatrdilu francoskega tožilca so Nemci do julija 1943 iz državnih knjižnic odnesli 550.000 knjig. Končno je sodnik Pleme Mounler zaključil francosko obtožnico ter zahteval za vse obtožene smrtno kazen. Po uradnem poročilu, ki ga je predložila britanska obtožba, sta zunanji minister Ribbentrop in Mussolini razpravi |ala o nacističnih načrtih za razširitev propagande v britanskem imperiju ln Indiji 8 Pomočjo indijskega voditelja Subhasa Čandra Bose. Ropanje umetnin francoske republike PETAMI - »STARI USMT Razdelitev svela^_ v interesna področja Voditelja sta se sestala lS.maja 1941 v Rimu ob navzočnosti grafa Člana, ki je bil tedaj zunanji minister. Poročilo o razgovorih a podpisom »Schmidt* pravi, da Je Ribbentrop govoril o močni propagandi, ki jo namerava širiti v britanskem imperiju pod geslom: «Osne sile bodo podprle osvoboditev vseh od Angležev zatiranih narodov.* Ob tej priliki je omenil, da Je v Nemčiji Indijski nacionalistični vodja Subhas Čandra Bose. Ta novica je zelo začudila in Istočasno vzbudila veliko zanimanje pri Mussoliniju. Mussolini ss Je strinjal s tem propagandnim načrtom. Ribbentrop je izjavil, da se namerava poslužiti Bosa za propagando v Indiji. Treba pa Je preprečiti, da bi se zaostril položaj med Gandijem ln Bosom. Mussolini Je izjavil, da Je blla Italija v stiku s fakirjem Ipijem. Skušala je pridobiti z velikimi vsotami denarja IpUa Muft Ja, d* bi delovala v interesu osnih sil. Čeprav bi ne bilo njihovo delovanje obSiroo, bi vendar povzročilo neprijetne te&koSe Angliji* VOJNI ZLOČINCI NA JAPONSKEM .‘•.Pl#;;.; Nenavadni obiskovalec Britanski državni tožilec GriffltJ: Jones Je predložil sodišču obtožnico Proti Rudolfu Hessu, nekdanjemu namestniku Adolfa Hitlerja, ki je Pobegnil na Škotsko v maju 1941. Rudolf Hess je sedel ves dan bled. In nepremičen na zatožni klopi; ko je *a«el državni totlloc brati obtožnico, Je začel šepetati z Goringom. Jones je izjavil, da na podlagi zaslišanja ln drugih znakov, ki so jih zbrali ob Hessovem prihodu na Škotsko, ni bilo mogoče sklepati, ali je Hess prišel na svojo pobudo ali pa ga Je poslal Hitler. To vprašanje še zdaj ni rešeno in Jasno. Državni tožilec je prečital zapisnik, o razgovoru med Rudolfom Hes-som in vojvodo Hamiltonsklm, ki jo na Hessovo željo bil H. maja 1941. Nejasno poslanstvo Rudolfa Hessa Desetega maja 1941 ob 22.08 uri so najavili ob northcumberlandskl obali sovražno letalo. Takoj se mu Je dvignilo naproti britansko lovsko letalo. Ugotovilo je, da gre za bemško letalo tipa »Messerschmldt , 110». Ko so ga prisili!, da je pristal, so letalca zadržali kot vojnega ujetnika. Izjavil je, da se Imenuje Alfred Horn in je poslan v posebni misiji k vojvodi Hamiltonskemu. O svojem sestanku z njim je vojvoda Hamiltonskl podal posebno poročilo. »Ujetnik, za katerega se ne spominjam, da bi ga videl kdaj prej, je prosil, da bi govoril z menoj sam,’ Naprosil sem spremstvo, da zapusti sobo. Nemec ml je dejal; «Ne vem, če me poznate: sem Rudolf Hess*. Nadaljeval je, da Je prispel v Anglijo s posebno človečansko misijo, Hitler ne želi poraziti Anglije ter želi končati vojno. Njegov prijatelj Albrecht Haushofer mu Je dejal, da bi bil Jaz mož, ki bi mogel tolmačiti njegovo stališče. Skušal je torej sestati se z menoj v Lizboni; stvarno ml Je Haushofer poslal 20. septembra 1940 pismo, v katerem me Je vabil, naj pridem v Lizbono, kjer bi Imel važen razgovor z nekim njegovim prijateljem. Hess je Izjavil, da Je skušal doseči Dungavel s svojim letalom, ter je to bilo četrtič, ko Je skušal zapustiti Nemčijo. Trikrat prej je bil prisiljen vrniti se zaradi no povoljnih vremenskih razmer. Ni skušal potovati v dobi, ko so Britanci zmagovali v Libiji, ker je menil, da bi njegov korak razumeli kot znak slabosti, toda z ozirom na nemške zmage v severni Afriki ln Grčiji je zadovoljen, da je prispel v Anglijo. Nadaljeval je. da je bil ftihrer prepričan da bo Nemčija dobila vojno ter je hotel preprečiti nepotrebno prelivanje krvi. ki bi bilo nelzogobno. .Določil ml je pogoje, po katerih 1*1 bil Hitler pripravljen skleniti mir; v prvi vrsti bt želel skleniti sporazum za preprečitev bodoče vojne med. našima državama. Hessoni mirovni pogoji ' bituoTogir;!^1^’ kak° , . . do*eči tak spora- ZTed nn!lh nc°V?rll> da bi eden izmed prvih pegojev vi, __ U, bi V,,.- B„,.“ svojo tradicionalno Politiko opozi. cije največjl evropski sili. j>ejal sem ujetniku, če bi sklenili tak mir, bi bili brez dvoma čez 2 leti ponovno v vojni. Vprašal me je> zakaj. Odgovoril sem mu, če bi bil možen tak sporazum, bi ga sklenili Se pred izzvanim konfliktom, ker Pa je Nemčija Izbrala vojno namesto miru ln to v trenotku, ko smo želeli ohraniti mir, moremo z gotovostjo trditi, da ni možen nikak sporazum, ki bi končal vojno. Ujetnik me Je naprosil, naj sporočim kralju njegovo prošnjo, da bi bil izpuščen na častno besedo, ker Je prispel neoborožen ter svojevoljno. Naprosil me je tudi. naj speročim njegovi družini, da j® srečno prispel v Anglijo. Pošljem naj v Ziirich brzojavko, da je «A1-frod Horn* zdrav. Prosil je tudi, da njegove identitete tisk ne objavi. razgovorom, se je Hess izraza! precej jasn0| toda v-.as|h je bilo videti, da ne najde besed, zato m™a.Predla8al' naj se poslužl tol- »Iz slik, ki jih * prlnaSftl tlak ter po opisu, ki mi ga Je podal Haushofer, sem bU prepričan, da hjetnlk v resnici Rudolf Hess. , razgovora nisem imel Pojma, da bi se povabilo, ki mi *a J® poslal . Haushofer, nanašalo ** sestanek s Hefcsom*. anek s 'Hefcsom*. Jones Je nato prečital zapisnik treh razgovorov, ki Jih je imel Hess z Kirkpatrickom, uradnikom zunanjega ministrstva 13., 14. In 15 maja. V zapisniku piše: »Hess Izjavlja: navdan a strahom, da se bo vojna zavlekla, sem sklenil, da se podam na pot brez Hitlerjeve vednosti, da pridobim britanske oblasti, ker Anglija ne bo mogla dobiti vojne. Najpametneje bi .torej bilo skleniti takojšen mir. Zatrje-val je, da more z ozirom na to, ker Hitlerja že dolgo ln dobro pozna, dati svojo častno besedo, da ni itler nikoli gojil sovražnih Obrn d° britanskega imperija ter ,nJlco11 nameraval zagospodovati " „*vetom’ Hltler J® menil, da je mšk° interesno področje Evropa !LVSako razsipanje sil izven hi nritesime;,e P01"615'!« slabost, ki He? ? d° *loma Nemčije. Hess je nato Izjavil, da so Združene države Imele imperialistične namene ter bi ae j,m Kanada brez dvoma ^družila. Hes« je prodla. gal, da bi Anglija dala prosto roko Nemčiji v Evropi, v zameno bi pa Nemčija dala Angliji prosto roko v lmperlJd z edino rezervo, da bi Velika Britanija dala Nemčiji na razpolago kolonije, ki bi služile Reichu kot viri za surovin*. Položni Sovjetske »vese Da bi Klrkpatriok spoznal stališče, ki ga J« Hitler zavzel do Sovjetske zveze, Je vprašal Hessa, če Hitler razume Sovjetsko zvezo v Evropi alt Aziji- Odgovoril je, da v Aziji. Kirkpatrick Je nato pripomnil, d* bi po Hessovem mnenju Imela Nemčija prosi« roke le v Evropi, a ne bi smela napasti Sovjetske zveze. Hess Je bre* obo- tavljanja Izjavil, da je Nemčija, imela do Sovjetske zveze nekaj zahtev, ki bi jih bilo treba uresničiti ali potom razgovorov ali pa z vojno. Dodal Je, da so vesti,po katerih naj bi Hitler pripravljal bližnji napad na Sovjetsko zvezo, popolnoma brez osnove, Kirkpatrick je nato vprašal Hessa, kakšne naj bi bile Italijanske zahteve, čemur pa ujetnik ni pripisoval ni-kakih važnosti ter je zatrdil z gotovostjo, da ne bi bile Izpolnjene. Hess zahteva Churchillov odstop Ko se je razgovor približeval koncu, Je Hess izjavil, da Jp pozabil pripomniti, da bi se Nemčija mogla pogajati le z vlado, ki bi bila drugačna od sedanje, ki je v Veliki Britaniji. Churchill — je dodal Hess —, ki je imel vojno v načrtu že od leta 1936 ter njegovi tovariši, ki so se pridružili njegovi politiki, niso bile osebe, s kaetriml bi bil Hitler pripravljen se pogajati. Pri drugem in tretjem razgovoru (14. in 15. maja) je Hess govoril o svojem begu ter prihodu v Veliko Britanijo ter dejal, da Je neprijetno presenečen, da ga Je britanska oblast prijela kot ujetnika ter ga priprla v skupno celico v Glasgowu. Nadaljeval je, da je pri prejšnjem razgovoru pozabil predložiti dva pogoja o sklepanju miru. «Prvl - Je »Prvi — je Izjavil Hess — Je, da naj Velika Britanija takoj u-makne svoje čete iz Iraka. Irak se je bojeval za Nemčijo ter ga Nemčija ne more zapustiti*. Kirkpatrick Je pripomnil, da ta pogoj prekaša prvotne pogoje, po katerih naj bi se nemški Interesi omejili na Evropo. Medsebojna odškodnina Hess je nadaljeval, da Je drugi pogoj, da je mirovna pogodba vsebovala določbo o medsebojni odškodnini britanskih in nemških državljanov, katerih posest so zaradi vojne razlastili. Ko je Kirkpatrick vprašal, kakšni naj bi bili Hitlerjevi nameni z Irsko, je Hess izjavil, da je iz vseh razgovorov posnel, da »nima Hitler ni kak ega interesa do Irske, ker ni ta dežela storila ničesar v tej vojni za Nemčijo.* Glede Amerike, je Hess Izjavil, da ni imela Nemčija nikakih sovražnih namenov do te države ter bi Združene države jezilo če bi Britanija sklenila mir z Nemčijo, ker so si oni stvarno želeli podrediti britanski imperij, medtem ko je Hitler želel Imeti z Veliko Britanijo odnošaje, na podlagi katerih bi ostal Imperij popolnoma nedotakljiv*. Britanski tožilec Grlffith Jones Je prečital zapisnik o nekem razgo-vodu, ki sta ga Imela Mussolini ln von Ribbentrop v prisotnosti Člana dne 13. maja 1941 v palači Ve-nezla. Von Ribbentrop je izjavil, da je Hitlerja silno začudil Hessov podvig, ki je brez dvoma sad norosti. Hess je dolgo boloval na izlivu žolča, kar si je zdravil z ma-gnetičnimi in krvnimi terapijami, kar mu je pa stanje poslabšalo. Von Ribbentrop je dodal, da Je Hess ravnal izključno z idealističnih namenov ter Je nezvestoba Hitlerju popolnoma izključena. Hess je bil naklonjen Angliji ter je upal, da ho s pomočjo britanskih fašističnih krogov pridobil londonsko vlado za konec vojne. Sedičl Suzuki je bil minister brez listnica v japonski vladi, ko je Japonsko vojno letalstvo napadlo Peari Harbor. Čaka v Jokohamskl jetnišnld na prevoz v taborišče Omori, kjer bo ostal, dokler ga ne bodo postavili pred zavezniško i dišč, ki ga bo sodilo kot vojnega zločinca. ZAPISKI Attlee o Varnostnem svetu Sklicanje svetovne konference za tisk Načrti za mednarodno vojsko LONDON, 9. februarja. — Britanski ministrski predsednik Clement R. Aitlee je na j ^ ^carski4 Ust**«weitwo- svrejemu novinarjev, ki se udeležujejo skupščine Združenih narodov izjavil med drugim K sledeče *Mislim, da je dosegla lep uspeh. Seveda so različni pogledi na nekatera va.na vpra a j > Javn0 mnenje vsega sveta vedno trna nočemo nikakor prikrivati. Kjer koli se pojavijo nasprotja, jih moramo priznati ter jih znova razpravlja o vprašanju raz. pretZti v luči svetovne javnosti. Uspeh ustanove Združenih narodovje odvtaenai JJJJ sposobnosti, ali bo našla pravično sredstvo za presojo m častnore^eusporo , J | dotočim l. na gospodarski razvoj? nj: mnjhni Vlada Velike Britanije je s svoje strani odločena storiti vse, kar jt bo g • ^ ^jvua oziroma ustva- TedlcdZ sedanjega zasedanja ustanove Združenih narodov Henry Spaak je rekel: Predsednik seaa ' zahteval 0d sebe preveč v svojih prvih dneh življenja i Volitve v sovjete Smo pred volitvami v sovjetski I parlament. Seveda so to volitve, ki ne morejo omajati vladajoče pozicije komunistične stranke. Ven- ■£££r^^^muTukeVZe Tnlfn^akoVoT^il, je dokaz njegove trdnosti in moči*. Smilili in tiskovna svoboda JAMAŠITA PROSI ZA POMILOSTITEV Washington, 9. februarja General Jamasita, katerega smrtno obsodbo je potrdil general MacArthur, Je poslal prošnjo za parrjilostiitev predsedniku Trumanu. Obtožba, ki ne mara priporočiti prošnje za pomilostitev, jo je poslala Bell hiši. Po dolgi debati je glavni odbor sklenil sprejeti na dnevni red bodočega nasedanja, ki bo meseca septembra v Zdrulenih državah, predlog filipinske delegacije za sklicanje mednarodne konference za tisk. Ce bo glavna skupščina predlog odobrila, bo konferenca verjetno ob začetku prihodnjega leta. V razpravo pri glavnem odboru je posegel sovjetski delegat Oromiko, ki je zlasti kritiziral tisti del filipinskega predloga, po katerem naj bi bili pristopni vsi viri novic brez kakršne koli izjeme ali Italija izgubi kolonije Posvetovalni odbor pri upraviteljih kolonij, katere imenuje Svet za zaupno upravo ZN WASHINGTON, 9. februarja. — Ameriški zunanji minister James Byrnes je izjavil na včerajšnji tiskovni konferenci o zaupni upravi italijanskih kolonij, da ni nobene spremembe pri predlogu, katerega je vložila ameriška vlada v preteklem septembru na sestanku zunanjih ministrov. Na podlagi tega naj bi bilo jasno, da so se sporazumeli, da bo uprava Združenih narodov n. pr. za Libijo imenovala upravitelja, ki bo kolonijo upravljal Sestavili bodo tudi posvetovalni odbor sedmih članov, v katerem, bodo velesile Velika Britanija, Združene države, Sovjetska zveza in Francija; tudi Italija bo imela svojega zastopnika. Preostala dva liana bosta domači- na iz kolonije, eden Evropec, verjetno Italijan, drugi bo domačin kot zastopnik prvotnega prebivalstva Navodila bo dajal izključno Svet za zaupno upravo. Posvetovalni odbor bo lahko izražal samo mnenja in dajal priporočila. Ce bi jih. postavljeni upravitelj ne izvrševal, jih bo preučil Svet za zaupno upravo in odredil njih izvršitev. Byrnes Irak-lzhodna točka za napad na Egipt Hess — je nadaljeval Ribbentrop — je vse to obrazložil Hitlerju v dolgem pismu. Fiihrer se Je močno razburil, odvzel je Hessu čin ter zatrdil, da M ga takoj ustrelil, če bi se vrnil v Nemčijo. Mussolini je bil Istega mnenja z Ribbentropom, da Hess ni izdajalec, pac pa je iz političnega vidika mnenja, da jo stvar brez dvoma slaba. Von Ribbentrop je izjavil, da^ so von Papena poklicali v Nemčijo, kjer je dobil navodila, naj skuša najti način, da bi od Turčije dobil dovoljenje za tajen prevoz orožja čez turško področje v Irak. To bi omogočeno prepeljati v I-rak čete z letali ter bi z materialom, ki je bil na mestu, mogli napasti Angleže v vzhodnem Egiptu. Mussolini je popolnoma soglašal • tem načrtom. Mussolini Je nato vprašal von Ribbentropa, kaj bi Nemčija n"dl’ la Franclji v zameno za koncesije, ki jih Je dal Darian. Nemški zunanji minister je dejal, da bi ji VLADA GROZE ŠE NI PRIZNANA Bukarešta. 9. februarja Iz objavljenih listin je razvidno, da britanska vlada Se ni priznala vlade romunskega ministrskega predsednika Petra Oroze. Britanski predstavnik v Bukarešti je namreč izjavU, da britanska vlada ne bo imela priznanje za dano, dokler bo romunska vlada v zadovoljivi obliki izpolnila zahtev, ki jih vsebuje britanska poslanica, katero je prejela prejšnjo sredo. HITLERJEV OSEBNI PRAPOR London, 9. februarja Neki mornariški častnik je našel v pokrajini Schleswig-Holstem Hitlerjev in Doenitzov osebni prapor. Pny?or so izobešali v kraju, si ga je poveljnik Izbral za svoje bivališče. Prapor je razkošno »vi no blago v velikosti 4x2.65 metrov^ v sredini ima na belem krogu v lik črn kljukast križ. v vsakem oglu pa po enega zlatega orla. je rekel, da bi Združene države podpirale taksno ureditev samo za dobo desetih let, nakar naj bi se deželi podelila neodvisnost. TakSen načrt bodo ostvarlll samo za Štiri italijanske kolonije, ne pa za Do-dekanez. O upravitelju je Bgrnes izjavil, da po njegovem mnenju ne bi smel popasti eni izmed velesil, temveč kakšni drugi narodnosti. Tako bi mogel nastopati kot emedna-rodnl* varuh in pomagati krajevnemu prebivalstvu. Zunanji minister je potrdil vesti o odstopu ameriškega poslanika v Braziiu, Adolfa Berlea. O ameriškem stališču do koraka italijanske vlade, kar se tiče Ilrcn-nerja, je Bprnes izjavil, 'la ne more podati nobene tazlage, ker morajo o tem vprašanju >e > napravljati v sveiu zunanjih ministrov v Loi.dohu. Ko so ga vprašali o vesteh, ki se Strijo o sklenitvi miru z Nemčijo tn Japonsko v prihodnjih 12 ali 18 mesecih, je rekel, da Amerika upa na najboljšo reSitev ter da te vesti niso popolnoma neumestne. «Ko bodo končali dela za sestavo mirovnih pogodb z Italijo in balkanskimi državami, bomo začeli izdelovati tudi mirovno pogodbo z Nemčijo in Japonsko. Bprnes misli, da 12 mesecev zadostuje, da se omogoči zasedenim deželam priti v normalne razmere. Ponovil je, da se svet zunanjih ministrov ne bo seSel spomladi v Washingtonu, temveč bo verjetno videl Molotova in Pevlna prihodnjič v Parizu. O urugvajskem koraku je izjavil, da je zunanje mini-strstvo prejelo obvestilo, vendar ne ■more o tem dati nobene izjave. omejitve. Vodja filipinske delegacije dr. Pedro Lopez je živahno protestiral, ko so ga povabili, naj se sestane z glavnim tajnikom ter z njim razpravlja o spremembi tega predloga. Pripomnil je, da niso smeli predložiti sklepov velesil v presojo glavnemu tajniku in dodal: »Mi hočemo biti deležni ■ssnmš«.. -p-*« predlog panamskega zastopstva, naj ne sprejme sedanje spanske vlade kot Člana Združenih Predlog so stavili na dnevni red Skupščine. Predlog sta podprla francoski zastopnik Fougues D paro in sovjetski zastopnik Andrej Gromiko. Važno vprašanje, katerega bo Varnostni svet moral vzeti v pretres, je sestava načrtov za zagotovitev svetovne varnosti v zvezi z vojaškim odborom, ki se je prvič sestal na zasedanje ta teden. Pričakujejo, da se bo odbor sestal na novo sejo prihodnji teden, ko bo za zaprtimi vrati razpravljal o navodilih, katera bodo dali posameznim vrhovnim poveljnikom vojsk narodov, ki so člani Združenih narodov, o množini čet, katere morajo staviti na razpolago za. ustanovitev mednarodne vojske, katere namen je zagotoviti red in mir na svetu. Važnost prebrane Glavni ravnatelj ustanove UNR-RA, Herbert Lehman, je poelal glavnemu tajniku organizacije ZN Lieju nujno poslanico o svetovnem prehranjevalnem položaju. V poslanici prosi glavno skupščino, naj pozove države, da M povečale svoj izvoz ter države po-trošnioe, naj blago, ki ga dobijo ter svoje domače zaloge kolikor mogoče pametno uporabljajo. Lehman med drugim omenja, da je dobil odbor ustanove UNRRA za dobave mnogo manj, kakor polovico žita, ki ga je nameraval prejšnji meseo odposlati preko morja in da je dobila ustanova UNRRA v drugem polletju I9JS le n,5% potrebnih maščob in olja. POGOJI EAMa ZA VOLITVE Atene, 9. februarja EAM je obvestila Veliko Britanijo, Združene države in Francijo, da bo nadzorovala grške volitve in jih bo bojkotirala, še ne bodo izpolnili sledečih pogojev: »sestava nove demokratske vlade z veliko udeležbo organizacije EAM, razpnst desničarskih terorističnih organizacij«, splošna amnestija za vse pripadnike narodnega odporniškega gibanja, čiščenje volivnih imenikov ln odstranitev sodelavcev iz vojske in policijskih sil. giralvIamzu Pariz, 9. februarja Vodja španske begunske vla -Jose Giral je prispel z letalom v Pariz. V španskih bcgunaklh kro-gih govorilo, da bo skueal razS.ritl svojo vlado ter sprejeti tudi komuniste. Giral upa, da bo sovjetska vlada priznala njegovo beguneko vlado. HABSBURŽANI IN AVSTR1IA London, 9. februarja Avstrijska vlada je Izdala ukaz, da morajo stražniki brezpogojno aretirati vse člane habsburške rodbine, če Jih bi našli na avstrijskem ozemlju. Iran čaka 2. marec Umik sovjetskih cel Teheran. 9. februarja Novi Iranski ministrski predsednik Ghavan Sultanah Je Izjavil Reuterjevemu dopisniku, da nova vlada, ki Jo namerava sestaviti v prihodnjih dneh, ne bo vključila nobenega člana fllosovjetske stranke «Tudeh» ali demokratske stran, ke. Ministrski predsednik je tudi do-dal, da za zdaj ne namerava pri-znati vlade, ki Jo Je ustanovila demokratska stranka v Azerbejdžanu v sovjetskem zasedbenem področju, ki je bilo pozorlšče najnovejših neredov. Ne morem podvzeti takšnega ukrepa, ki ni predviden v našem ustavnem zakonu in ker bi to dejanje bilo proti ustavi, Je dejal. «FrlznanJe krajevne avtonomije Azerbejdzana ln drugih pokrajin mora odločiti samo iranski narod*. »Zakoni, ki so v veljavi prepovedujejo, da bi v Iranu bile volitve, dokler so tuje čete v državi. Se manj, da bi takšne zakone ukinil parlament, volitve bodo lahko na. dobila bi nekaj koncesiji v P®* du domarkacijske črte, opremili m Ji tudi nekaj francoskih ^adij. Ribbentrop je dodal, da Je predo-čil Darian u, če bi Francija dala med vojno proti Angliji Nemčiji kaj koncesij bi to upoštevali pri mirovni konferenci. Izjavil Je, da je bil Pčtaln «stara lisica*, ki je po Hitlerjevem zatrjevanju hotel doseči vse koristi za Francijo, ne da bi za to kaj nudil. Nemški zunanji minister je dejal, da so Franclji predložili, naj sodeluje v vojni proti Angliji, ne more pa točno reči, kdaj bi uporabili Francoze v velikem obsegu. Mussolini je Izjavil, da bi Francija dala osnim silam majhna, toda važna oporišča. Ko Je govoril o potrebi evropske enotnosti, Je Mussolini izjavil, da ne soglaša s tem, da Sovjetska zveza in Španija ne ftronti sodelujeta v antibritanski ter je izrazil, da zelo dvomi v ob-_________ __ ljubo Serrana Sufierja, da bo 8pa- iliall četrt aasedbenih stroškov, [nija po letu 1941 stopila * vojn* Sovjetska obtožnica Vodja zbora sovjetskih tožilcev, generalni poročnik Rudcnko, je v pričetku svojega govora rekel, da bo moralo sodišče soditi ne le obtožence, marveč tudi ustanove in organizacije, ki so jih tl ustvarili. »Obtožbe proti obtožencem so naslednje; pripravljanje, 'hujskanje ter izvajanje zločinske zarote bodisi osebno, bodisi s pomočjo svojih agentov. Prišel je dan, ko morejo narodi sveta zahtevati pravično obsodbo in strogo kaznovanje na-cističnega režima.* General Rudenko Je izjavil, da bodo predložili aodlsču pričevanja, ki jih Je napisal mar&al Antonescu, predsednik romunske vlade, ki »e je soudeležlla nemškega napada na Sovjetsko zvezo. »V tem popisu Je Antonescu — je rekel zastopnik obtožbe — Izjavil, da je pripravljen sodelovati pri napadu na Sovjetsko zvezo, d« js prevzel obveznost* ča bo pripravil romunsko vojsko ter bo povišal proizvodnjo petroleja in žita Za Nemčijo. General Rudenko je tudi napovedal, da bodo predložili dokaze, iz katerih bo razvidna sokrivda Madžarske pri napadu na Sovjetsko zvezo. Nato je zastopnik sovjetskih tožilcev podrobno govoril o tern, kaj so Nemci storili v Sovjetski zvezi ter je izjavil, da so požgali nad 1700 mest, vec kot 70 tisoč vasi in oropali domove nad 25 milijonov ljudi. Sovjetski tožilci bodo obravnavali ne le vojne zločine, ki so jih zagrešil Nemci v Sovjetski zvezi, marveč tudi zločine proti civilnemu prebivalstvu na Češkoslovaškem, na Poljskem ln v Jugoslaviji. Predvajali bodo tudi trt dokumentarne filme, za katere Sovjeti trdijo, da bodo najstrašnejši, kar jih je »ploh bilo kdaj n* filmskem platnu. povedali potem, ko bodo vse tuje čete zapustile državo*. Datum za umik je 2. marec. Sultanah Je razen tega: «Ce ml bodo moji zdravniki d3 Milil Psovanje, ko bo sestavljena nova vlada, se bom podal v Moskvo. NI Se določeno, če bom jaz na čelu perzijskega odposlanstva v Mosivi. OTROCI IZ LIDIC London, 9. februarja Po večmesečnem iskanju Je našla berlinska policija del otrok, ki so Jih odvlekli Nemci iz češke vasi Li-dice. Trinajst teh otrok, v starosti od 4 do 13 let. so našli v nekem otroškem zavetišču. Verjetno je, da je še mnogo otrok v podobnih zavetiščih. C1TRDIE 0 SINDIKATIH London, 9. februarja Predsednik svetovne sindikalne zveze in glavni tajnik sveta britanskih sTrade Unlonss, sir Včalter C L-trine, je dejal ob priliki izdaje dovoljenja prvemu sindikalnemu časopisu v Nemčiji, da daje to dovoljenje Nemcem čudovite možnosti, da dokažejo svoje razumevanje načel demokracije. tVsakdo izmed vas, je dejal, vsak vai sindikat mora dokazati, da je sporazumen n načeli demokracije. Se več, vsakdo izmed vas mora dokazati, da se bo držal pri svojem delu demokratičnih načel*. SVOBODA NA PORTUGALSKEM Lizbona, 9. februarja *Reuter» poroča, da je policija zaprla v Lizboni sedel vodstva demokratskega gibanja. Podobne ukrepe je že prej izvedla v Oportu in Beji. To gibanje je nastalo preteklega oktobra tn se ni udeležilo no-vembrskih volitev, kjer so zmagali kandidati, ki so bili pristaši ministrskega predsednika, zvodilelja portugalskega ljudstva*, Salazarja, rila nova ali celo revolucionarna dinamika, ali pa naj računamo z dolgotrajno stabilizacijo razmer v Sovjetski zvezi? Znani ruski publicist Saslavzkl je pred nekaj tedni v govoru po radiju, ki je obravnaval demokratizacijo, trdil, da v Sovjetski zvezi ni nobene opozicije, ker ni Interesnih nasprotij. Naravno je, da opozicije ln stranke ne Izvirajo samo iz materialnih interesnih nasprotij. Saslavskt seveda pretirava. V Sovjetski zvezi »o in so bile opozicijske struje. Ze razni javni procesi so pokazali, da so se te od vsega začetka razvile opozicijske sile izven vladajoče stranke, ki pa so jih seveda vedno proglasili za zarote, ker niso Imele zakonite možnosti delovanja. Keeneje »e Je Isti proces razširil celo na samo stranko, tako da so *e skovale v sami vladajoči stranki štiri mogočne opozicijske zarote. To so dokazale in potrdile velike razprave. Od tedaj je seveda marsikaj postalo drugače. Po vseh znakih sodeč, Je videti verjetno, da sedaj ni več nobene take opozicijske strujo, katera bi imela za smoter nasilni prevrat. Zanimiva je »gotovitev, da je oseba Stalina danes v Rusiji zelo pdpularna in priljubljena. To js posledica Stalinovega prizadevanja, ko je po letu 1932 omilil krutosti diktature. Njegova ustava je vrnila brezpravnim, nedržavljanom ln svoječasnlm uradnikom meščanske pravice. V raznih Izjavah je Stalin javno nastopil proti pretirani kolektivizaciji ln je tudi proglasil parolo o «lepšem ln lažjem življenju*. Vrnil je ljudem zopet stare žege ln prejšnje življenjske oblike in Stalin je bil tudi tisti, ki je zavrt protiverski boj ln »e »pravil s cerkvijo. To vse Je napravil tako spretno, da je bil vsak kmet prepričan, da Je vse reforme izmislil sam Stalin ln da Jih je kljub močnemu odporu uresničil. Naravno podpira vse to tudi zelo spretna propaganda. Tudi Lenina je napravila propaganda v bizantinskem slogu za središče celokupnega javnega življenja. To poveličevanje posamezne osebe, ki nas zahodne ljudi odbija, odgovarja potrebi ruskih množic. Masa mora imeti vidni osebni center države. V tem je že vedno nekaj orientalskega’ to je pač zapuščina bizantinskega cesarstva in kanov zlat* hord To potrebo osebnega kulta najdimo v starih bizantinskih zapiskih in celo do pred kratkim v iranski tltulari. Končno: stoletja stari cezaropapizem ruske države je zatonU komaj pred četrt stoletjem. Vsekakor je v Sovjetski zvezi *e danes močna struja, ki stremi po zelo dalekosežnem »rahljanju trde politične in duhovne diktature. Seveda ne smemo pričakovati, da stremi ta struja res za nečem, kar Imamo ml kot demokracijo. Ze večkrat so raapavljall o teoretski razliki ocene demokracije v Sovjetski zvezi ln v ostalem svetu. Teoretično vidijo boljševiki predvsem samo socialistično gospodarsko demokracijo. Rele ko je le-ta popolnoma uresničena, šele ko bo omogočila nova gospodarska struktura »bogato* življenje vsakogar, se bo po njihovem mnenju lahko krenilo od gospodarske na politično demokracijo. Ml v ostalem svetu postavljamo osebno svobodo pred gospodarsko potrebo in mislimo, da za more samo tisti uspešno braniti svoje duhovne in gospodarske interese, ki je proti državi zavarovan oz. zaščiten. (Nadaljevanje prihodnjič) LABURISTI ZMAGALI London, 9. februarja Pri nadomestnih volitvah za preminulim laburističnim poslancem Aleksandrom Sloanom Je bil izvoljen laburist Emery Hughta, ravnatelj škotskega laburističnega tednika. Hughes je dobU 20.434 glasov, njegov konservativni tekmec podpolkovnik Robert Mathew pa 11.705 glasov. IZ KOROŠKE Zahteva Stovenoerv na Koroškem — piše »Koroška kronika* — po šolah s slovenskim poučevalnlm Jezikom in z nemščino kot učnim predmetem, zahteva po slovenskih vzporednicah na srednjih In strokovnih šolah nikakor ni Izraz narodnostne ozkosrčnosti, ampak samo dosledno Izvedena pravica do nar čelno priznane slovenske samobitnosti, slovenske kulture ln enakopravnosti. V Železni Kaptt so ustanovili pomožno bolnišnico, ki Ima 12 postelj. Vodja zavoda je dr. Krolič. Pomagata mu dve slovenski uaml-[IjenU. ZENSKI KOTIČEK Qospa Hana Senešem češkoslovaškim ženam Soproga predsednika češkoslova-Ike republike gospa Hana Beneševa je na prelomu leta govorila na pra-ikem radiu češkoslovaškim ienam. Gospa Beneleva je v uvodu aritc-la položaj lene v dobi vojne. Težka vojna doba je pokazala moralno mol in odpornost lene. V tujini rmo — tako je poudarila gospa Beneleva — iitali novice, kako trdno in hrabro so stale nale lene v svoji nezlomljivi veri. Ve tu doma in me v tujini smo bile neomajne in hodile po isti poti. Vedele smo, da nale lene tlači težak jarem, da se njihov hrbet dobesedno krivi pod unilujoltm pritiskom načrtno Urjenega brezupa. Da strahovito trpi ti pomanjkanju in sramoterdu in da živčno strta trepeta v strahu za moža in sinove. Končno smo se stile z nalimi trpečimi češkoslovaškimi ženami. Prvič je to bilo v slove Ikih in moravskih krajih, katere je vojna vihra najbolj uničila. Toda kljub temu so nas te žene s smehljajem na licu pozdravljale, ker so videle v nalem prihodu ma- nifestacijo svobode, za katero so se bojevali njihovi možje, sinovi in celo hčerke. Svobodo, za katero so trpeli v koncentracijskih taboriščih in umirali v mučilnicah. Iz ust teh žena nismo slilale niti ene pritožbe. Tu doma vidimo žene, katerim je doba zatiranja in preganjanja položila v roke eno izmed najpomembnejših nalog: varovati narodno bogastvo in sodelovati v podtalnem odporu, ki je načrtno slabil sovražnikove bojne sile. Delovanje češkoslovaških žena je v primeri z delovanjem zavezniških žena prav toliko dostojanstveno in vredno priznanja, prav tako pogumno in hrabro ter prav tako moralno na Vilku in prežeto velike ljubezni do domovine. Na koncu svojega govora je gospa Beneleva rekla: «Hotela bi v tem Ircnotku izraziti željo, naj Češka in slovaška žena ne prinala samo s svoitin delom, temveč z vso svojo osebnostjo novo, veselo, srečno in radostno življenje svoji rodbini in s tem narodu, državi in svoji domovini». r JUL. KRAJINA Ne zanemarjajmo svojih oblek Ne smete misliti, da obleka ni potrebna nege. Kakor nala koža, mora dihati tudi obleka. Ge pa ostane zaprašena, jo prah razjeda in mnogo prej preperi, kakor če jo negujemo. Najbolje je, da ne nosimo vsak dan iste obleke. Ge imate dve o-bleki, ju neprestano menjavajte. Preko dneva, ko obleka počiva, se ohranjuje. Tudi vlakna blaga se morajo spočiti od nategovanja, mečkanja in stiskanja. Cim obleko slečete, jo takoj obesite na obešaD nVc, ali vsaj položite lepo preko sto-lovega naslanjača. Be pred tem bi vam priporočala, seveda če imate eas, da obleko temeljito skrtačite. Posebno temeljito'osnažite prah is ram, zapestij in vseh gub. To delajte redno in obleka vam bo le enkrat dalj služila. Glede obešalnikov vam maram le nekaj svetovati Tople tenke obleke nikdar ne obešajte na tenek o-belalnik, ker se bo potem poznala :m blagu njegova oblika. Ge je obešalnik prekratek, st bo obleka pred koncem rame upognila in nastala bo vzboklina, ker se je blago zaradi svoje teže raztegnilo in na rami bo nastal roiiček, ki ga boste težko odpravile. Be enot Ge je obelalnik grob in obstaja nevarnost, da bi se obleka strgala, ali da se bo v blagu raztegnila nitka, skvačkajte Iz store nogavice ovoj za obelalnik in rešene boste te skrbi. Po možnosti ne imejte oblek stisnjenih v omari. Prvič se zmečkajo, drugič je pa pri tem večja možnost, da se zarede sovražniki oblek, molji. Da boste sploh preprečile nastop teh Ikodljivcev, kupite naftalin; če vam njegov duh ne prija, napravite majhne vrečice Iz tenčice in jih napolnite s posušeno sivko. Razširjala bo prijeten vonj in obenem odganjala molje. Svetujem vam, da svetlih oblek ne perete prepogosto ker sicer izgube tvojo čisto svetlo barvo m dobe nekako medlo in brezizrazno barvo. Zato madeže, ki so slučajno nastali, rajši odstranite s kakšnim sredstvom za odstranjevanje madežev. Posebno priporočam to nego pri zimskih volnenih oblekah. Isto velja tudi za rokavice in volnene šale. Nekateri ljudje imajo nesrečno potenje. Da se jim obleke ne kvarijo, kupujejo potnice in jih vlijejo v obleko. Potnice imajo t> sredini gumijast vložek, ki preprečuje normalno dihanje kože, zato se le bolj potijo. Svetovala bi jim, naj rajši skušajo odpraviti potenje. Vsak dan »e morale umiti na onem mestu s mlačno vodo, v katero ste dale eno žlico kisa. Kmalu ho potenje prešlo. Drug način je s formalinovim pudrom; uporabljate ga lahko tudi za v čevlje. Potenje namreč razjeda vlakna in blago se ne strga, am- pak nekako razleze in vlakna izginejo. Od časa do časa razobesite vse obleke na sveži zrak, le boljše na veter ali prepih, da se znebijo zatohlega duha. Ne smete jih obesiti na sonce, ker bi barve obledele. Med tem časom zbrišite stene omare z vlažno krpo, zažgite košček žvepla in ga dajte v zaprto omaro, da bo dim, ki se pri tem razširja, razkužil stene in pomoril Hvalice, ki bi mogoče bile skrite v špranjah omare. Nato skrtačite obleke in jih spet obesite v omare. Ne, pozabite na sivkine vrečice/ Ge se boste ravnale po teh nasvetih, vam bodo obleke še enk-r.t dalje vzdržale, km je zdaj, ko sl r.e morete kupovati mnogo oblek, zelo važno. Zrn kuharice Da izpopolnite nedeljsko kosilo, lahko pripravite pomarančni kompot. Pomaranče olupite in narežite na tanke rezine, primešajte nekaj rozin, nasekljanih orehov in mandljev. Potresite žlico sladkorja in pol kozarčka ruma ali poljubnega likerja. Prispevki za družinske doklade Trat, 9. februarja V pripravi je in bo kmalu izficl nov Splošni ukaz, ki bo vseboval nova pravila in meje delavskih zaslužkov, ki bodo služili kot računska osnova za prispevke za družinske doklade. Ta nova pravila bodo v kratkem naslednja: podjetnik bo upoštevan pri Zaračunavanju teh prispevkov v kolikor znaša osnovna plača za navzgor omejeno skupno vsoto 3600 lir mesečno z dodatnimi prispevki in nagradami, ki jih plačuje delaven. Ta pravila bodo veljala tudi za zaračunavanje prispevkov blagajni za izenačevanje plač, blagajni za vpoklicane uradnike, blagajni za vpoklicane delavce in prav tako za dodatne prispevke obveznega socialnega zavarovanja. Gornje odločbe bodo imele veljavo od prve plačilne dobe po 29. decembru 1945. Dokler ne bo izšel Splošni ukaz, je Narodni zavod za socialno vprašanje v Trstu pooblaščen, da takoj prične izvajati gornje določbe. Pomorski promet med Ancono, Raveno in Trstom Rim, 9. februarja Agencija «Ansa» javlja, da bodo 20. t. m. otvorili redni pomorski promet med Ancono, Ravenno in Trstom. V prvi dobi bodo ta promet predvsem za prevoz blaga, medtem ko bodo v prvi polovici meseca marca otvo. rili tudi tedenski potniški promet. TRŽAŠKA KRONIKA IZ SLOVENIJE MODA IM m' ' Volnena oblekoa svetle barve. Lahko opazite nov način oblikovanja ramen. Niso več oglata, kakor je to bilo moderno zadnja leta, temveč boli zaokroženih oblik. Ljutomerski viničarji so ustanovili viničarsko zadrugo. Zemlje, ki so jo dobili na podlagi zakotna o agrarni reformi, niso razdelili, ampak so Jo proglasili za zadružno lest. Pri določanju, kdo bo sprejet v zadrugo, »o sklenili, da bodo izločili vbo tiste, ki so hlapčevali okupatorju. Zemljo bodo dobili le tisti, ki so Jo zaslužili. Nobeno olepševanje in izgovarjanje, da so podpirali osvobodilno gibanje, ljudem ne bo pomagalo. Tisti, ki so kaj zagrešili morajo s požrtvovalnim dolom dokazati, da se kesajo svojih nacionalnih grehov in da se Želijo vključiti v novo ljudsko skupnost Na zasedanju Okrajne skupščine za Marlbor-desni breg so sklenili, da tisti, ki skupnosti niso ničesar prispevali, tudi nimajo pravice od nje kaj zahtevati. Zato bodo špekulantom in črnoborzijancem odvzeli živilske nakaznice. Zaradi m»-rednoerti pri Izdajanju nakaznic bodo odslej nakaznice delili na četrtnih in vaških sestankih. Referent za agrarno reformo j« poročal, da ima agrarni sklad na razpolago 17.900 ha agrarne zemlje. Vsek interesent bo dobil nekaj manj kot 2 ha zemlje. Pri oddaji prijav so opazili, da so se zlasti trgovci, advokati in podobni špekulanti skušali izmakniti agrarni reformi pod raznimi pretvezami. Ljudske odbore bodo očistili vseh škodljivih vrinjencev ter bodo dosledno odstranjevali iz vseh uradov kultur-bundovoe in tiste, ki so se pridružili zločinskemu delu okupatorja. Zaradi odjuge Jn poledice so začasno ukinili v Sloveniji večje število avtobusnih prog. Važna pridobitev zasedanj okrajnih skupščin je bila po poročilu I1ubljan»kih listov, da so obsodili delo posameznih članov številnih okrajnih odborov in izvedli temu primerne posledice. Odstranili so veliko ljudi, ki so plorahf.li ljudsko zaupanje. V več primerih so skupščin« zamenjale birokratske in neljudake sodnike starega kova z novimi sodniki-pogostoma laiki. Pred okrožnim sod.tčem v Ljubljani so razpisali razprave proti: Kavčiču Alojzu in Umbertu iz Trsta, zaradi sodelovanja z okupatorjem in ovaduštva; dr. Vidmarju Vladimirju iz Ljubljane, zaradi podpiranja tuje države; Pavlinu Vinku iz Ljubljane; Lavrič Janji iz Ljubljana zaradi ovaduštva in sodelovanja z okupatorjem; Kregarju Karli, Jeraju Francu, Okornu Stanetu, Gaspariju Miroslavu, Jagodicu Antonu, Kalanu Avgustu, Goliču Jožetu, Bahu JoSetu, Sitarju Alojziju in Zaviršku Antonu, vsi iz Ljubljane, zaradi članstva pri TOSu in DOSu, političnega sodelovanja z okupatorjem ln ovaduštva. »Ljudska pravira* se pritožuje nad tem, da ljudstvo ni pokazalo pravega razumevanja za upravno-politlčna tečaje. Tudi v tem leži vzrok mnogih upravnih napak, pojavov zlorab la nepravilnosti prt delitvah raznih podpor, živilskih nakaznic itd. Poročila okrajnih aod«5 »o v novomeškem okrolju Izzvenela zelo suhoparno in politično izumetničeno. Pokazala so nepovezanost med sodniki in ljudstvom. Dopisnik »Ljudske pravice* pravi, da se je posredovanje odvetnikov pokazalo kot nepotrebno in da ti podpChuJejo pravdarsko strast ter nepotrebno raztegujejo razne kmečko pravde. Mnogi sodniki niso doumeli osnovnih, značilnosti nove ljudske oblasti, katere čuvarji bi morali biti. V novomeškem okrožju, so izdali okoli 30.000 živilskih nakaznic preveč, kot so ugotovile okrajne skupščine. Ponekod so dobllt popolne nakaznice celo mlinarji in trgovci, ki se jim Je v skladiščih kvarila velika količina bele moke. V lažjih primerih so knSitelje strogo posvarili, medtem ko bodo o težjih spregovorila zadnjo besedo ljudska sodišča. Za rešitev vprašanja prehrane so vse okrajne skupščine sklenile, da li-do uvedle dolžnostne odkupe. Posebne komisij« bodo odkupile hrano in Živino povsod, kjer bo ta v prev laku m bodo to nakazale tja, kjer vlada pomanjkanje. / ■ '' ‘ Komisija za ugotavljanje vojnega dobička v Ljubljani je razpravljala o vojnem dobičku »Jugostroja* d. z o. z. iz Kranja: 64.000 din; P. Majdič »Merkur* d. z o. z. Kranj: 1,647.996 din; tisama Slatnar iz Kamnika: 742.726 din ln Sava 4. z o. z. Jesenice: 128.106. din. Umrli so: Lončka Modic, Ivana Černač, vdova, Tonica Jeglič; vse iz Ljubljane. delo: popravili so ž« tretjino skladišč, različne žerjave, vodne naprave, različne vode Itd; druga dela opravljajo na velikem silosu, In pomolih. Major Foden je dejal, da Je bilo ali bo pri obnovitvenih delih preko 400 milijonov Ur stroškov. Nobeda žrtev ne bo prevelika za obnovitvena dela, Nato so novinarji stavili majorju Fodenu različna vprašanja, ki so se nanašala na dnevni promet v pristan litju, raztovarjanje, odpravo blaga itd. Da bo stvar jasnejša, bodo novinarji prihodnjo sredo o-biskall pristanišča. Preden so zaključili konferenco, je major Foden opozoril še na dve važni točki, ki se tičeta tržaškega prebivalstva: električnega toka in plina. Ko Je razorožil pomanjkanje toka in omejitve, ki so s tem v zvezi, Je moral ugotoviti, da prebivalstvo le premalo varčuje s tokom. Zavedati bi se moralo, da Je v njegovo korist, če varčujejo s tokom. Ce bodo uporabljali več toka, kot ga lahko nudijo centrale, bodo potrebne nove in ostrejše omejitve. Glade plina je načelnik za Javna dela pokazal novinarjem dnevne tabele o uporabi plina. Te kažejo veliko potrošnjo plina tudi v prepovedanih urah. Zaradi pomanjkanja premoga plinarna ne mora nuditi plina v neomejenih količinah. Prebivalstvo naj zato uporablja plin res samo v najnujnejših prim arih ln naj ne izrablja plina, v kolikor je na razpolago pod slabšim pritiskom v nedovoljenih urah. Nato so stavili nekaj predlogov, kako najboljše urediti dobavo plina; med drugim je padel predlog, da bi spremenili dosedanji urnik na čas od pol 11. ure do pol 13. ure ln od 10. do 20. ure. če bo do te spremembe prišlo, bo prebivalstvo pravočasno obveščeno po dnevnem tisku. 400 MILII0N0V LIP ZA OBNOVO TRŽAŠKEGA PRISTANIŠČA Opozorilo prebivalstvu: varVujte z elektriko in plinom Včeraj dopoldne j« bila na oddelku za industrijo pri ZVU tiskovna konferenca, na kateri je načelnik oddelka za Javna čela major Foden predstavnikom tiska orisal dela za obgevo tržaškega pristanišča, ki je zaradi bombardiranj zelo trpelo. Major Foden je svoja izvajanja podčrtal ln podprl s številnimi načrti, ki prikazujejo obnovitvena dela. Danes deluje pristanišče v istem obsegu, kakor pred vojno. Velike pošiljke ustanove UNRRA, ki neprestano dobavlja material za potrebne dežele, ta promet še povečujejo. Dnevno izkrcajo 6 tisoč ton blaga, V kratkem bodo to število povečali na 8 tisoč ton, če pa bi imeli možnost odvoza, bi lahko Izkrcali dnevno 10.000 ton blaga. Major Foden je natančno pojasnil položaj starega pristanišča Viktorja Emanuela III. in novega pristanišča vojvode d’Aosta. Skoda, ki Je nastala po bombardiranjih v starem pristanišču, bo s popravili žerjavov, skladišč, pomolov itd. lahko kmalu popravljena. Tre notno popravljajo pomol Bersaglleri št. 42. Manjše število potopljenih ladij ne ovira ladijskega prometa. Večja je škoda v pristalnišču vojvoda d’Aosta. Tu pripravljajo obsežna dela, veliko važnost polagajo na obnovitev železniških zvez. Veliko so Jih že popravili; ravnokar so položili celo novi tir. Dela nadzoruje vojaška komisija, opravljajo pa jih s sodelovanjem domačih tvrdk. Opravili so že veliko Okrožni ukaz St. 4 Imenovanj« pokojninske komisije za tržaško okrožje in za mešto Trst Podpolkovnik Francis John Armstrong, okrožni komisar tržaškega okrožja, je Imenoval pokojninsko komisijo za tržaško okrožje ln za okrožje mesta Trst, ln sloer: predsednik dr. Umberto Baratti; člani: dr. Alberti Revera, dr. Antocillo La Oorte, dr. Valentino Graziadei, dr. Glulio Cossu, dr. Umberto Di Rloco, Imenovanja stopijo v veljavo na dan prve objav«. Oprostitev obtožencev pred vojaškim sodiščem Včeraj dopoldne je bila pred Zavezniškim vojaškim sodiščem razprava proti delavcem iz čistilnice v Aqulli, Natalu Zuptnu in Fran* ceecu De Marchiju, ki ju je aretirala policija 6. januarja. Pri preiskavi, ki jo je policija naredila v čistilnici zaradi umora angleškega vojaka Je našla policija v Zuptoo-vem zaboju nemško puško ter Robert. V omari gasilcev — De Marchi je bil vodja gasilke službe v podjetju — je policija našla torbico za »oboje ter 20 nabojev. Ko J« sodnik-poročnlk Miller za. slišal oba obtoženca ln priče, Je iz-jftvil, da ni zadostnih dokazov za njihovo krivdo; oba obtoženca so oprostili. Razpravo, ki so jo včeraj dopol-dne začeli proti Mariju Roleju, Josipu Deblasiju, Mariju Riccoll in Viktorju Mandrlcardu, ki so jih obtožili tatvine večje količine usnja so preložili na prihodnji ponedeljek. Slovensko narodno gledališče V proslavo obletnice smrti največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, bo priredilo Slovensko narodno gledališče jutri, v nedeljo, ob 10.30 uri akademijo v gledališču Nazionale. Na akademiji bodo sodelovali prof. Mirca in Karlo Sancin, pevski zbor eGlasbene Maticev ter člani Slovenskega narodnega gledališča. Sporedi veljajo kot vstopnice; predprodaja v sSodobnt knjigami» na Korzu in v «3tokovi knjigarni» v ulici Milano. Popoldne bo uprizorilo ob 16. uri Slovensko narodno gledališče v dvorani eClrcolo Riruddh v ulici Ca-prln Golarjevo zVdovo Rošlinkov-V prosvetnem domu na Opčinah pa ob 17. url Zupanov aAndante pate-tlcov. PREHRANA Predbeležba živilskih nakaznic Po navodilih, ki Jih je izdal pokrajinski prehranjevalni oddelek na podlagi odredb Zavezniške vojaške uprave, morajo potrošniki v tržaški občini pri predtoeležbi in dviganju raciontramih živil upoštevati naslednja pravila: Med 10. ln 20. februarjem je treba izvršiti predibeležbo pri poljubnem trgovcu in istočasno doseči imenski vpis v pose bral register za odjemalce, ki ga je razdelil občinski urad vsem prodajalcem. Razen tega je treiba pri predbeležbi in nabavi živil upoštevati naslednji dve spremembi: 1) predbeležba ni več enomesečna, temveč štirimesečna, torej veže potrošnika s trgovcem, ki sl ga je izbral, vso dobo veljavnosti novih žiivUskih nakaznic; Ž) predbeležba je obvezna tudi za kruh. Občina opozarja vse potrošnike, da je v njihovem Interesu, da do 20. t. m. Izvedejo predbeležbo ln poskrbijo za vpis v register. Zamujena predbeležba bo potrošnikom v veliko škodo, ker ne bodo dobili raeionlranih KvU. Zahtevajte do 20. t. m. pri svojih trgovcih vpis v register odjemalcev. Predbeležba vas veže na celo šUrfurjesečJe marec-Junij 1946 jji Je obvezna tudi za kruh. Delitev angleškega mila Zbornica za trgovino ln industrijo sporoča, da so včeraj pričeli razdeljevati čisto angleško milo, ki ga bedo dobili vsi potrošniki tržaške občine in občin pod Zavezniško vojaško upravo. Določeno je po 100 gr mila na osebo. Razdeljevanje se bo končalo 28. t m. Cena milu Je 35 lir za kg. VeC razprav preit Izrednim sodiščem Razpravo proti bivšemu uredniku dnevnika dNostro Avvenire* Vučku, ki ga imenujejo Bruno dei-la Motta, rojenemu na Reki leta 1903 in katerega so te obsodili na šest let ln osem mesecev zapora zaradi sodelovanja z nemškimi SS oddelki, so včeraj spet odložili zaradi odsotnosti glavne pričo iz u-pravičenih razlogov. Nato Je bila razprava proti Santo Attanasiju, rojenemu leta 1924 v Neaplju, ki se Je po Izpovedi nekega agenta, kot agent političnega inšpektorata udeležil akcij proti partizanom v mestu ln na deželi. Poleg tega je stražil nekega partizana, ki se je zdravil v bolnici. Obtoženec je prizmi, da je bil elan inšpektorata in da Je stražil omenjenega partizana. Vse druge obtožbe pa, ki so mu jih očitali, je odklonil. Sodišče je obtoženca obsodilo na dve leti in šest mesecev zapora ter na poravnavo sodnih stroškov. Pred sodnike Je nato stopil Gior-gio Villas, ki je bil rojen na Reki leta 1894, po poklicu pomorski kapetan. Obtožen je bili da Je služboval pri SS oddelkih in da Je aktiv-no z njimi sodeloval. Sodišče je spoznalo obtoženca za krivega ter ga je obsodilo na 4 leta In 6 mesecev zapora, na prepoved izvrševanja javnih služb ter na poravnavo sodni jakih stroškov. Predsednik sodišča Roatti, Javni tožilec Pincherle, ljudski sodniki Rugo, Grgič, sbrlzzi in Wieser. P 'U L J Proga „L“ vzpostavljena V današnjim dnem »o vzpostavili službo na progi »L* v dvema opremljenima avtomobiloma, ki Ju je stavila na ra po lego ZVU. Zaradi tehničnih razlogov sc progo delno lapremenlil ln teče zdaj po naslednjih ulicah: od Portlci dl Ohiozza — ulica C. Battisti — ulica Gatteri, ulica Gin-nastica — ulica Fameto — S. Lui-gl in nazaj. Začetek voženj ob 6. uri zjutraj, konec ob 20.15 uri. Rop na cesti Predvčerajšnjim zvečer je šel po ulici Sorgente Renato Musina. Nenadoma »ta mu prišla nasproti dva oborožena neznanca ln zahtevala, da jima izroči listnico; Musina je imel v njej 15.000 lir. — Iz skladišča tvrdke Maifloll v ulici Manzonl 18 eo tatovi odnesli različnih sladkarij za preko 300 tisoč lir. PREPOVEDANO JE PISATI PO ZIDOVIH Ker eo se spet pojavili napisi na zidovih javnih in zasebnih poslopij, opozarjamo ljudstvo, da to ne prikazuje samo malo resnosti ln dostojanstva, temveč nasprotuje tudi zakonom. Z ozirom na to je treba opozoriti na člen 2 Splošnega ukaza 23, ki prepoveduj« tako mazanje po vseh zgradbah. PRIJAVA POTREB KURILNEGA OLJA Zainteresirane ustanove pozivamo, da predložijo prijavo mesečne potrebe 'kurilnega olja za ogrevanje stanovanj trgovinski ln industrijski zbornici, soba št. 11 do lUa O OMEJITVI UPORABE ELEKTRIČNIH LUCI Omejitve, za uporabo električnega toka niso dovedle do nobenega praktičnega uspeha, ker mnogi meščani Se trosijo fue; s tem, 'da puščajo prižgane svetilke v urah, ko ni potrebno. Potrebne bodo nove ln še večje omejitve. Pozivamo meščanstvo, da spontano štedl z uporabo luči ln da predvsem, odstrani uporabo električnih kuhalnikov, kakor tudi uporabo električnih peči. CENA IZHLAPELEMU MLEKU Cena Izhlapelemu mleku je sledeča: na debelo Ur 18.80 in na drobno Ur 22.50 za Skalijo. PRODAJA MILA ZA BRIVCE Trgovinska in industrijska zbornica sporoča, da Je pri tvrdki Gel-letti Giuseppe v ulici Sergia na razpolago v prosti prodaji določena količina mila za brivce. GORICA Postavljanje radijske antene Predvčerajšnjim Je radijska oddajna postaja 88. divizije dobila anteno, ki Je visoka 50 metrov; z močnimi jeklenimi vrvmi je pritrjena na zemljo. Postavljanje antene je vzbudilo zanimanje mimoidočih, ki so z zanimanjem sledili delu ameriških vojakov. Dvignite knjige Vse naročnike knjig Gregorčičeve založbe obveščamo, da so iste doepel« v Gorico. Krajevni ln okrajni naročniki dobe knjige V uradu Gregorčičeve založbe, ki Je na Travniku št, 21; uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure. Knjige bodo v razprodaji od pon«, deljka 1L februarja dalje. Posebne določbe za pašnike Cl»n 67 o glavnih predpisih gozdarske policije Prosta paša živine ni dovoljena Izven za to odrejenih pašnikov lastnika. Pašniki morajo biti ograjeni, da živina ne more uhajati na mejne pašnike, niti na njive lastnika, v katerih Je paša prepove, dana. Pastirji morajo hiti sposobni ln imeti vsaj 14 iet. Strogo Je prepovedano pasti živino v gozdovih in njihovi okolici. V primeru prestopka teh določb bodo živino zaplenili, proti lastniku pa bodo t*. vedli kazenski postopek. Prstni odtisi v London in Washington Kriminalno preiskovalni oddelek gortške policije Še vedno ni ugotovil, kdo je žrtev umora pri Fari in ali je civilist ali zavezniški vojak. Vojaška kravata, o kateri smo včeraj poročali in ki so jo našli 2 metra od jame, kjer je bilo zakopano truplo, nosi krvave madeža V bližini so odkrili Še nadaljnje sledove krvi in zob Žrtve. Zdravniki, ki so truplo obducirali, zatrjujejo, da je bil žločin storjen nekaj ur pred odkritjem trupla. Kakor je dognala obdukcija, je dobil umorjeni več smrtnih udarcev po obrazu in enega na tilnik. Preiskava se nadaljuje in izvedeli smo, da so prstna odtise žrtve poslali v London in Washlngton za primerjanje. Drzna šala Pretekli teden je neki neznan«* ielefonlčno pozval glavni stan 88-emerlške divizije ln javil, da ee je' v vas Mernik pripeljal tovorni avtomohil do zob oboroženih partizanov, ki so prisilili prebivalce, da so prišli na cesto ln so se morali udeležiti demonstracije s prepevanjem partizanskih pesmi. Isti neznani glas je povedal, da SO Isti partizani tčden pčSje uprizori enako demonstracijo v neki drugi vasi. V Mernik so poslati takoj nekaj oddelkov 88. divizije, ki P* so našli vas v miru. Po kratki preiskavi so odkrili neznanega obveščevalca, ki Je priznat da Je ts storil z namenom* da bi lahko videi vojaške oddelke v akciji. Železniški vozni red z soriškega glavnega kolodvora Odhodi: v Trst: 6.46, 8.26, 14.0«-16.45 ln 18.10: v Videm: 6.38, 14.47 in 18.14; v Ajdovščino: 4.30 ln 17.30; Prihodi: iz Trsta: ,6.36, 8, 14.44, 16.16 In 18.08; iz Vidma: 6.39, 13.55 in 18.04: Iz Ajdovščine: 6.37 ln 19.12. Sobotna križanka št. 27 1 391 ‘1 M 3 m 4 H ■ -■ m e m 7 IS e m — o m E. WALLACE 5. POTEPUH JPustolovslta zgodba. Andreja Je takoj prijela želja, da bi stvar hitro Izpeljal, dokler se ne bi premislila. »Govorili smo nekoliko s prijateljem Waaserjem..», Je začel. Naslednjega dne so Ji predstavili mladega Sama VVaascrja. Bil je ie precej gotov, zato Je mnogo govoril, ves čas seveda samo o sebi. Otillja ga Je poslušala s povešenimi očmi ln ko Je odšel, Je vprašala: »Kaj ta mladenič ne pozna res rkogar drugega na svetu, kot same samega sebe?* Gospod Elme? ni razumel. Sam Je prinašal cvetlice, sladkarije ln nove vesti o sebi, ki so ga slikale kot Junaka. Razpolagal Je z velikim smislom za hudomušnosti, bil Je precej zanimiv s svojimi odgovori. Vse je vedel povedati © sebi, ter svoje pripovedovanje lepšal z navedbami: »Rekel sem Edvardu,... Alfred pa ml je povedal... ter končal vsako svojo smešnico s pripom- bo: »Mislil sem, da bodo umrli od smeha*. Nekoč ga Je vprašala, če ni še nihče nikdar umrl pri njegovih emešnicah. »Hotti sem reči... razume se, da ni nihče umrl... hotel sem samo reči ..no, saj me razumete...* Ta večer se je vrni domov in v glavi so se mu vzbujali dvomi. Nek "ga drugega večera sta sedela sama pred hišo. Postal je nekoliko sentimentalen in Je poskusil s poljubom. Bila je to njegova pravica, kot je razlagal pozneje. NI nalstel na zunaj na nlkak odpor; ni se mu posrečilo poljubiti Jo na ustnice, temveč Jo je mogel poljubiti komaj na vrat. Držala ga je namreč enostavno s svojo močno roko dalsč od sebe ln mu rekla, naj ne bo otročji. Dneva za poroko niso določili. Oznanilo gospoda Elmerja, da se bosta poročila na enaindvajseti Otilljln rojstni dan, Je presenetil zatorej vse razen Otllije. Ko je za to izvedela, ni bilo niti teden dni pred njenim rojstnim dnem. Ušel Ji Je samo kratek: »Oh*. Sam se je posvetoval z očetom ter je najel razkošno stanovanje v hotelu, ki je ležal na obali romantične reke Osoregalctoie. Tisti dan, ko se J* Elmer razgo-varjal z odvetnikom Pfleferjem, so bile stvari ravno na tej točki svoje, ga razvoja. Tedaj mu je odvetnik razložil svoj strah o bodočem razvoju. Stari sivec je počasi krevljal proti domu. Njegov gospodar se Je stresal na vozu, ki Je poskakoval po ka-meniti cesti. Elmer Je opazoval s svojimi zvijačnimi očmi vso pot proti domu. Stari Waaser je stal pred svojo trgovino in sl Je e kosmato roko gladil razmršene lase. Očala so mu bila zdrsnila na konico noeru ln njegov pogled, ni obetal ničesar dobrega. Govoril J« s Samom ter krožil po zraku z eno roko. Sin ga je resno poslušal; ve-del se je tako, kot da soglaša s tem, kar mu pripoveduje. Ko Je oče žugaks petl.io po zraku, J« sin prltrjevalno kimal z glavo. Gospod Elmer se je odkašljal, kot J« delal vedno, kadar je bil razburjen, ter je ustavil konja z vozom ob hodniku. »Pravkar pravim Samu, da se nikomur ne zdi, da bi to bil primeren dan za poroko. Prav tako J« kot tedaj, de j« nekdo na sredi polja ter se šele, ko pada mrak, spomni, ds. je nedeljen Toda po celodnevnem delu se mu ne zdi, da bi bila nedelja*. Sam je zmajal z glavo. Bil sl je svest, da Je to dan njegove poroke; toda ostal mu Je v spominu samo zato, ker je bil zaskrbljen in zmeden, skoraj bi rekli žalosten. »To bi morala biti popolnoma druga *tvar*. J« rekel stari Wasser, ko Je motril moža, ki je sedet na vozu. »Moralo bi biti nekaj več živahnosti. Ne vem prav za prav...* Zmajal j« z glavo in Sam tudi. »Ne razumem, kaj je na tem takšnega, da bi se bilo treba norčevati...*, je začel Elmer. »Niti Jaz ne morem tega dobro razumeti; nekaj ml pr&vt v dnu moje duš«*, Je rekel Waaser ln položil roko na prša. »Bodi pameten, Andrej ln vživi ae v moj položaj. Sam je moj edinec in nočem, da bi ga videl žalostnega ln uničenega za vse življenj«. Saj J« ie tako mlad. Vidiš, to Je vze. Otillja Je šla ravno danes, na dan svoje porok« ob belen dnevu tod mimo, po javni ulici s cigareto v us.ih, te? M taka izpostavila opravljanju vseh ljudi; videl Jo Je doktor Vin-ner, gospa Selbjrjeva ln koliko drugih. In ti, kaj sl rekel?* »Rekla mi Je ravno danes zjutraj, da so vsi moški enaki ln da ms ne ljubi. Da bi poročila namesto mene celo kakega potepuha; za njo je tako in tako vse eno. Rekla ml Jo, da mora vsakdo enkrat pričeti in za začftek, da sem dobe? tudi Jaz*. Elmerju se Je Izvil iz pra težak vzdih. »Želel bi, da J« videla tistega razcapanca, a katerim sem govoril danes; vem, da bi Jo minilo vsako veselje*, Je nadaljeval Sam, ki je spet pridobil na samozavesti, čim je mogel začeti govoriti. »Rekel sem ji, da to n'so besede, ki bi jih smelo govoriti dekle, ki nosi moj zaročni prstan, pa ga Je takoj vzela s prsta ln ml ga vrnila. Rekla ml Je, da noče omejevati., ah, kaj že?.., svoje osebne svoboda za petdeset piškavih dolarjev. Andrej Elmer Je vzdihnil, medtem ko se je Wasser smehljal. »Rekla mi Je, da ao bo mogoče premislila, da pa še ni po vsem prepričana. Tedaj ml J« tudi rekla, da so vel moški enaki, kar se nje tiče*. »Sam ima prstan v žepu*, Je pritrdil start »Mlada je», Je rekel Elme? plašno, «va« so takšne; dvomijo v same sebe, kar Je naravno. Meni je vedno pripovedovala samo dobre stvari o tebi, Sam; Sam sem, Sam tja, ni hotela prenehati od jutra do večera. Toda ponosna Je in hoče skrivati svoja čustva*. »Želel bi pa, da je opustila tiste besede, ki mi jih je rekla*, j« rekel Sam, vendar ni bil videti popolnoma prepričan, da je res tako, ker ni mogel verjeti vsej tej hvali, katero naj bi o njem tajno pela. Pogledal Je svojega očeta, ki se ni več smehljal ter je bil videti zaskrbljen ln presenečen. «Botem pa bi bilo treba pripraviti tudi ženitno pogodbo, Andrej; zakaj vse tako hitro? Počakajmo šo kakšen mesec ter dajmo še časa mladim ljudem, da bi mogli dobro premisliti vse, kar mislijo narediti..* Skoraj Je proall, toda ni imel toliko odločnosti, da bi zahteval. Andrej Elmer Je bil v neki meri njegov družabnik prt prodaji in nakupu nepremičnin; imel Je v rokah zveze, katerih ni nihče poznal, bil je načelnik nekega upravnega sveta. Vsekakor ni bilo pametno, če bi ge. razburjal. .(Nadaljevanje prihodnjič) Rešitev v ponedeljskt številki. Vodoravno: 1. pač, saj (starejši izraA - zabava; 2. nedoločni zaimek — letovišče v Italiji; 3. velika rastlina — je (lat); 4. dva enaka samoglasnika — azijska država; 5. sporazum; 6. mohamedanski sveti kraj — reka v Sovjetski zvezi; 7. rimski pozdrav — znamka pisalnega stroja ali znana opereta; 8. smučarska postojanka nad Bohinjem — pojav ob gibanju vode ali zraka; 9. poldragi kamen — pijača. NavpICno: 1. gorovje v Ameriki — reka v Jugoslaviji; 2. neurejenost — čut; 3. izdeluje tkanino — ena izmed najboljših znamk ur; 4. tehtnice — in (lat.); 5. naocnik; 6. t J. (lat. in angl.) — Obor; 7. oblika glagola iti — vrba; 8. abesinski plemič — del obleke; 9. moško ima — nevestina oprema. RADIO 1 Nedelja* 10. februarja, 7 glaoba za dobro jutro; 7.16 slo® vesti; 7.30 Ital. vesti- 7.55 pestri Jutranja glasba; 9.30 pol vre ** kmetovalce; 10 pronoa mašo 8 cerkve sv. Justa; 11 glasbeni pr