POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI 1986 Da bilo bi skromno, ker takrat je srečno; bogastvo prinaša le prepir, zdravja naj nam da in mir. LETO LVI JANUAR ŠT. 1 - 1986 GLASILO SOZD H M E Z A D, KI ZDRUŽUJE KMETIJSTVO ŽALEC * KMETIJSKI KOMBINAT ŠMARJE ★ KMETIJSTVO ILIRSKA BISTRICA * KMETIJSKA ZADRUGA »DRAVA« Radlje * SADJARSTVO »MIROSAN« Petrovče ★ VRTNARSTVO Celje * KMETIJSKA ZADRUGA »SAVINJSKA DOLINA« Žalec * ČEBELARSKA ZADRUGA Petrovče * KMETIJSKA ZADRUGA SLOVENSKA BISTRICA * CELJSKA MESNA INDUSTRIJA * CELJSKE MLEKARNE Celje * HMEZAD EXPORT IMPORT Žalec ★ STROJNA Žalec * MINERVA Zabukovica * GOSTINSTVO IN TURIZEM Žalec * AGRINA Žalec ★ JATA ZALOG Ljubljana * INTERNA BANKA HMEZAD * HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA Žalec in SKUPNE SLUŽBE SOZD HMEZAD SREČNO IN USPEŠNO 1986. leto želi SOZD HMEZAD KLJUB TEŽAVAM SE MORAMO BORITI ZA RAZVOJ IN NAPREDEK Ob zaključku letošnjega leta ugotavljamo, da smo še dokaj uspešno prehodili izredno težko gospodarsko leto. Zlasti to velja za tiste organizacije združenega dela, ki s svojo proizvodnjo korenine v osnovni kmetijski dejavnosti, predelavi in tudi trgovini. Ob zaključku letošnjega leta si za vnaprej lahko samo želimo, da bi se realizirala v konkretni kmetijski politiki tista skupščinska stališča, ki so bila sprejeta aprila 1985. Doslej se je v praktični agrarni politiki več ali manj nudilo samo verbalno pomoč brez posebnih učinkov. Lansko gospodarsko leto je prineslo niz težav raznim gospodarskim dejavnostim, tako v Jugoslaviji, Sloveniji in tudi pri nas v Hmezadu. Zlasti je bil prizadet agroživilski kompleks, saj so izgube v živinoreji porasle za 9-krat v primerjavi s 1984. letom. Tudi v kmetijski predelavi je izguba nekajkrat večja od lanske. Zlasti je pa bil po pozebi prizadet sadjarsko vinogradniški kompleks. Tudi suša je povzročila nemalo škode v naših hmeljiščih. Poleg vsega tega so se zaostrili pogoji gospodarjenja, saj so se tekom leta večkrat povečale obresti, ki s težko pezo obremenjujejo naše gospodarjenje, povečale so se tečajne razlike vsled vrtoglave rasti dolarja. Denar je postal izredno drag. Obrestna mera za selektivne kredite se giblje od 40 do 50 %. Potem si lahko hitro izračunamo, kakšne rezultate da gospodarjenje s tako dragimi sredstvi. Zlasti še, če nimajo DO dovolj lastnih obratnih sredstev. Naše jih pa nimajo. Vendar cenovna neskladja so ubijajoča za kmetijstvo, saj je povprečen dvig cen v letu 1985 v kmetijstvu okrog 40 %, v industriji pa 90 %. Kmetijstvu se kot gospodarski panogi ne da dihati in se nas stalno drži v kleščah socialne politike. Za povprečni mesečni OD v SRS se lahko kupi večja količina mleka in mesa kot pred leti, kar pomeni, da se življenjski standard vali na rame zaposlenih v agroživilskemu kompleksu. Težka gospodarska situacija je prizadela tudi DO v sistemu Hmezada. Z največjimi rdečimi številkami se otepa regijska mlekarna. Osnovni vzrok so visoke obresti na kredite, ki znašajo 70 %, 12 % tečajne razlike, 5 % pa tekoče vzdrževanje. Osnovno bitko, ki jo vodijo, je saniranje financ. Tu nam po svoji moči pomaga republiški komite za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo, LB-Splošna banka Celje in tudi druge DO izven sistema Hmezada. Vendar z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da se je stanje v Mlekarni v zadnjem času temeljito spremenilo. Dokončane so sirarske linije in prvič v zgodovini se je v Savinjski dolini začel izdelovati sir Edamec. V rdečih številkah je tudi Hmezad KK Šmarje. V tej delovni organizaciji bo potrebno napraviti temeljit preobrat kar se gospodarjenja tiče. Bolj temeljito bo potrebno v tej DO izkoristiti notranje resurse in možnosti, ki obstoje. Kljub temu je tudi veliko objektivnih vzrokov tistih, ki sem jih malo prej našteval, vendar tudi subjektivnih ne manjka. Potrebno bo krepko poprijeti, da se stanje izboljša in dolgoročno stabilizira. Tudi v DO Gostinstvo-turizem morajo najti samega sebe in poiskati vse vire in možnosti, ki zagotavljajo uspešnejše gospodarjenje. V težkem gospodarskem položaju se nahaja tudi živinoreja na družbenih farmah, kjer gospodarijo pod izredno težkimi pogoji (zlasti finančnimi). Kakšne pomembne pomoči osnovni plemenski čredi, ki je za razvoj naše živinoreje zlasti še mlečne pridelave, ni bilo in smo na tem področju prepuščeni sami sebi. Toda kljub težavam so ostale delovne organizacije gospodarile dokaj uspešno. Sicer res ni akumulacije kot je v industriji, kjer so drugačni pogoji gospodarjenja, vendar ni izgub. Zlasti velja pohvaliti Hmezad DO Jata, ki je 1984. leto vsled velikih težav v perutninarskem reprokrogu zabredla v težave in rdeče številke, a so lani z vztrajnim in trdim delom v celotni perutninarski reproverigi uspešno zaključili poslovno leto. Ne glede na gospodarsko situacijo smo vendarle dokaj uspešno premagovali razne ovire in bariere. Oskrbljenost z repromateriali je bila dobra, tudi oskrba s finančnimi sredstvi tako dinarskimi kot deviznimi je bila zagotovljena. Pojavljale so se tudi določene pomanjkljivosti. Tu bi zlasti rad omenil, da odnosi med DO marsikdaj niso najboljši. Preveč se gleda in išče parcialne interese, kar zmanjšuje ofenzivno moč celotnega Hmezadovega sistema. Velikokrat se dogovorjenih nalog ne držimo, na žalost je še zelo veliko lastniškega obnašanja, ko posamezniki in tudi skupine mislijo, da je OZD, ki jo vodijo, njihova lastnina. Spenjanje reproverig je izredno težavno med ostalim tudi zaradi subjektivizma. Mag. Vlado Gorišek, predsednik PO Letos nas čakajo velike naloge pri razvoju primarne kmetijske proizvodnje, pridelave hmelja, mleka, mesa itd. Razvijati moramo tudi ostale dejavnosti, industrijo in trgovino. Posebno mora biti sestavni del naše poslovne politike razvoj trgovske in odkupne mreže po Jugoslaviji, kjer smo dosegli dosedaj že zelo dobre rezultate. Na področju financ moramo zagotoviti bolj enotno finančno politiko z nižjimi obrestnimi merami. Močno se bomo morali vključiti v izvoz in zopet v izvoz. Hmezad je tudi nosilec konzorcija za Malto in mislim, da moramo delati za izkoriščenje te prilike. Odgovorne naloge nas pa čakajo tudi pri razvoju delavskega samoupravljanja in delovanja družbeno političnih organizacij. Tem področjem dajemo premalo poudarka. Toda napredka ne bo, če ne bo sposobnih in dela voljnih mladih kadrov. Na tem področju se v Hmezadu ne moremo dovolj pohvaliti. Strokovnega mlajšega kadra nam manjka. Zelo veliko je pokroviteljstva in zavor, za lažjo uveljavitev sposobnih kadrov. V tem prispevku je nemogoče opisati vse dosežke in uspehe v letu 1985, ki jih kljub težavam ni malo. Težav, kar se gospodarjenja tiče, tudi letos ne bo manjkalo. Premagovali jih bomo lahko uspešneje, če bo med nami čim manj nesoglasij, čim več korektnega in poštenega sodelovanja in občutka za solidarnost Z večjo enotnostjo bomo laže klubovali težavam in uspešneje gradili našo moč in razvijali napredek. Vsem delavcem, združenim kmetom, združenim obrtnikom, sodelavcem in poslovnim partnerjem se iskreno zahvaljujem za sodelovanje in vloženi trud za napredek Hmezada v letu 1985 in jih po-spremljam vimenu SOZD Hmezad z najboljšimi željami v leto 1986, da bi bilo uspešno in srečno. Vlado Gorišek, predsednik PO SOZD IMENOVANJA V SOZD LILIJANA JEŽOVNIK-JANČIČ, roj. 1959. leta, dipl. ekonomistka, doslej zaposlena v HKS, je bila imenovanaza vodjo eko-nomskoračunskega oddelka KZ Savinjska dolina Žalec. MARIJA KOROŠEC, roj. 1935. leta, ekonomistka je bila ponovno imenovana za pomočnika direktorja Interne banke za dolgoročna sredstva. MILAN TERBOVC, roj. 1939. leta, mesarski poslovodja, doslej zaposlen kot pomočnik vodje TOZD Maloprodaja v Čeljski mesni industriji, je bil imenovan za vodjo TOZD Maloprodaja. GOGi. Delo planske poslovne skupnosti Hmezad - Merx Pred letom dni je bila s podpisom sam upravnega sporazuma ustanovljena Plansko poslovna skupnost Hmezad-Merx. Namen ustanovitve plansko poslovne skupnosti je bil predvsem dejstvo, da obstaja medsebojno sodelovanje na področju primarnega kmetijstva, delovne in poslovne povezanosti na ostalih področjih, odvisnost v reprodukciji kakor tudi povezanost razvojno-razisko-valnega dela. Med obema sistemoma so močni medsebojni blagovni in denarni tokovi, kar brez dvoma ustvarja določeno kvaliteto. V začetku leta je poslovni odbor Plansko poslovne skupnosti Hmezad-Merx sprejel delovni program na osnovi katerega se odvija naša skupna aktivnost aktualizirana s tekočimi zadevami. Udeleženki PPS Hmezad-Merx uresničujeta v tej skupnosti naslednje skupne cilje in interese: - organizirana povezava kmetijske proizvodnje, živilsko-predelo-valne industrije, trgovine in gostinstva ter vplivanje na njihov razvoj v skladu z družbenimi plani, potrebami trga in cilja nadaljnjega razvoja, - usklajevanje razvoja ostalih dejavnosti, - usklajevanje razvoja tehnologij, usmerjevanje raziskovalnega dela, pospeševanje uporabe domačih dosežkov in racionalen prenos tujih, - usklajen nastop na tujem tržišču, - združevanje sredstev za izvedbo investicijskih programov, ki so v interesu udeleženk sporazuma in združevanje sredstev v druge skupno dogovorjene naloge, Hsl združevanje dela in sredstev za pridobivanje surovin, potrebnih za proizvodnjo, sovlaganje v drugih republikah, skupen nastop v tujini itd., - sodelovanje na finančnem področju, - sodelovanje na področju organizacije in poslovne informatike, RS sodelovanje na področju izobraževanja in vzgoje kadrov, - sodelovanje na ostalih področjih, ki so v interesu udeleženk. V letošnjem letu smo si zastavili tudi skupne planske cilje za leto 1986 in za srednjeročno obdobje 1986-1990. Ko po enem letu rezimiramo delo Planske poslovne skupnosti, lahko brez dvoma ugotovimo, da so doseženi pomembni rezultati pri sodelovanju. Da se je marsikakšen problem uskladil in razčistil. Poenotili so se nastopi navzven proti raznim institucijam (banke, skladi, komiteji) itd., kar vsekakor kaže med ostalim na večjo povezanost tako celjske kot tudi širše regije. Oba sistema tako Merx kot Hmezad nista občinska ne regijska, njune poslovne povezave in delovanje presegajo tudi republiške meje in z marsikatero dejavnostjo, poslovnostjo je Plansko poslovna skupnost Hmezad-Mem vpeta v jugoslovanski in mednarodni gospodarski prostor. Prav zaradi tega je sodelovanje in povezovanje še toliko bolj pomembno. Delo planske poslovne skupnosti Hmezad-Mem se poleg dela v poslovnem odboru odvija po odborih, ki so imenovani za posamezna področja. Odbori aktivno delujejo, razrešujejo in realizirajo programske naloge. Seveda smo na nekaterih področjih, kjer je usklajevanje težje na začetku, na drugih področjih smo dlje in dosegli vidne rezultate. V okviru PPS Hmezad-Mem smo sprejeli program sanacije regijske mlekarne in podprli prizadevanja za čim uspešnejšo sanacijo te izredno pomembne predelovalne industrije tudi v regiji in republiki. Sprejemamo tudi razne druge skupne programe za proizvodnjo mleka, mesa itd. Razpravljali smo o integraciji inženiringa Formina in njegovega mesta v sistemu PPS.___ __ ___ _________ Sodelovanje v preteklem obdobju je vendarle pokazalo izredno veliko stičnih točk, ki jih bo brez dvoma kazalo razvijati in se dogovarjati s ciljem čim večje povezanosti enotnejše poslovne politike in sodelovanja. S tem se bo razrešil marsikakšen problem in dosegel večji uspeh. Z ustanovitvijo Planske poslovne skupnosti nismo ustanovili organizacije, da bi imeli mir na področju povezovanja in sodelovanja, ustanovili smo jo zategadelj, da naše odnose čim bolj krepimo in povezujemo skupne interese in gradimo novo perspektivo. Vlado Gorišek, predsednik PO SOZD ZIS na vseh ravneh podpreti agroživil-stvo Zvezni izvršni svet sodi, da je treba v letu 1986 uvesti ukrepe za ustanovitev blagovnih rezerv osnovnih kmetijskih pridelkov in živil. V družbenem načrtu Jugoslavije od 1986. do 1990. leta je treba po mnenju ZIS predpisati zaščitne cene za pšenico, koruzo, riž, sončnice, sojo, oljno repico, sladkorno peso, bombaž, tobak, pitane junce, prašiče, ovce, piščance, mleko in volno. Poleg tega naj bi zaščitne cene za 1986. leto sredi leta uskladili s spremenjenimi cenami reprodukcijskega materiala. Zvezni izvršni svet je mnenja, da je treba sprejeti družbeni dogovor o regresiranju umetnih gnojil in sredstev za zaščito rastlin za prihodnje srednjeročno obdobje. PLANSKO POSLOVNA SKUPNOST HMEZAD € MERX V SLOVENSKEM PROSTORU PPS so ustanovili delavci, združeni v številnih organizacijah in enovitih delovnih organizacijah, ki so v sestavi SOZD HMEZAD ŽALEC in SOZD MERX CELJE. SOZD HMEZAD ŽALEC sestavljajo: - 9 enovitih delovnih organizacij, - 9 delovnih organizacij, ki združujejo 35 TOZD, oziroma TZO in 9 delovnih skupnosti, - interna banka, - delovna skupnost skupnih služb SOZD HMEZAD ŽALEC. Članice SOZD HMEZAD ŽALEC so v šestih občinah SR Slovenije: Žalec, Celje, Šmarje pri Jelšah, Slovenska Bistrica, Radlje ob Dravi, Ljubljana-Za-log in Ilirska Bistrica. Poslovanje je razširjeno še v druge republike, v zadnjem času pa SOZD HMEZAD ŽALEC ubira začetne korake v poslovanju izven SFR Jugoslavije. SOZD MERX CELJE sestavlja: - 11 enovitih delovnih organizacij, —. 10 delovnih organizacij, ki združujejo 36 TOZD, oziroma TZO ih 10 delovnih skupnosti, f, ^interna banka, | jbi delovna skupnost skupnih služb SOZD MERX CELJE. SOZD MERX CELJE je prisotna s svojimi organizacijskimi enotami v 21. občinah SR Slovenije: Celje; Dravograd, Hrastnik, Krško, Laško, Ljubljana, Maribor, Mozirje, Ptuj, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Sevnica, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Trbovlje, Titovo Velenje, Ruše pri Mariboru, Zagorje ob Savi, Žalec. Poslovanje pa je razširjeno še v druge republike in avtonomni pokrajini. V SOZD HMEZAD in SOZD MERX so združene organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, predelavo kmetijskih proizvodov, industrijo, prometom, trgovino,* gostinstvom in turizmom ter finančnimi in tehničnimi storitvami. DEJAVNOSTI SOZD Hmezad Žalec - SOZD MERX Celje Delovne organizacije Delovne organizacije KMETIJSTVO DO Kmetijstvo Žalec DO Kmetijski kombinat - Šmarje DO Kmetijska zadruga Drava -Radlje DO Kmetijska zadruga Savinjska dolina - Žalec DO Sadjarstvo Mirosan - Žalec DO Čebelarska zadruga - Žalec . DO Kmetijska zadruga - Slov. Bistrica DO Jata - Ljubljana DO Kmetijska zadruga - Ilir. Bistrica DO Kmetijska zadruga -Slov. Konjice DO Kmetijska zadruga - Celje DO Kmetijska zadruga- Laško DO Kmetijski kombinat - Šentjur ŽIVILSKO-PREDELOVALNA INDUSTRIJA ŽITO DO Mlinsko predelovalna industrija Celje TRGOVINA NA DROBNO DO Kmetijski kombinat - Šmarje DO Agrina - Žalec DO Celjska mesna industrija -Celje DO Kmetijski kombinat - Šentjur DO Dravinski dom DO Kmetijska zadruga - Slov. Konjice DO Moda - Celje DO Savinja - Mozirje DO Teko- CElje DO Potrošnik - Celje DO Tkanina - Celje NA DEBELO DO Celjska mesna ind. - Celje DO Avtotehnika - Celje DO Agrina - Žalec DO Blagovni center - Celje DO Tkanina - Celje DO Dravinjski dom - Slov. Konjice ZUNANJA DO Export-import - Žalec GOSTINSTVO DO Gostinstvo in turizem - Žalec DO Hoteli - Gostinstvo - Celje DO Kmetijska zadruga Drava - DO Gostinsko podjetje - Celje Radlje DO Dravinjski dom - Slov. Konjice DO Turist - Mozirje DO Košenjak - Dravograd DRUGE STORITVE PREVOZ BLAGA DO Kmetijska zadruga Drava - DO Kmetijska zadruga - Laško Radlje DO Agrina - Žalec DO Kmetijski kombinat - Šentjur DO Blagovni center - Celje ŽIČNICE - VLEČNICE DO RTC Gotle - Mozirje POPRAVILA VOZIL DO Strojna Žaslec : DO Avto - Celje KOVINARSTVO DO Kmetijski kombinat - Šmarje FINANČNE Interna banka Hmezad - Žalec Interna banka SOZD MERX - Celje Hranilno kreditna služba - Žalec INŽENIRING MESO DO Jata- Ljubljana DO Kmetijski kombinat - Šentjur DO Celjska mesna industrija - DO Kmetijska zadruga - Laško Celje DO Inženiring - Žalec REKLAMA IN PROPAGANDA DO Reklama - Celje MLEKO MEDICINSKA REHABILITACIJA DO Mlekarna - Žalec DO Zdravilišče Dobrna - Celje DRUGIH ŽIVILSKIH PROIZVODOV DO Agrina - Žalec DO Blagovni center - Celje V devetih mesecih 1985. leta je PPS Hmezad-Merx dosegla naslednje poslovne uspehe: KRMnA OBSEG PROIZVODNJE DO Kmetijstvo rr Žalec ----------------—;----------------------------------- REALIZACIJA INDEKS INDUSTRIJA - DRUGO ORODJE DO Agrina - Žalec KMETIJSKI STROJI DO Strojna - Žalec PLASTIČNE CEVI DO Minerva - Žalec Zap. št (po planu) Mer. enota Plan 1985 IX. 84 IX. 85 R 85. P 85 R 85 R 84 1, i 2 3 4 5 6 7 Kmetijstvo PŠENICA Hmezad t 2.764 3.011 2.384 86 79 Mene t 1.247 1.062 861 69 81 SKUPAJ t 4.011 4.073 3.245 81 80 HMELJ Hmezad t 3.378 3.443 3.085 92 90 JABOLKA Hmezad t 4.452 1.930 1.750 39 91 Merx t 4.534 992 829 18 84 SKUPAJ t 8.986 2.922 2.579 29 88 RIBEZ Hmezad t 330 339 48 15 14 ŠAMPINJONI Hmezad t 221 107 60 27 56 RIBEZ Hmezad t 50 38 35 70 92 MLEKO Hmezad 1000 1 37.549 26.235 27.784 74 106 Merx 1000 1 13.920 9.977 10.574 76 106 SKUPAJ 51.469 36.212 38.358 75 106 MLADO PITANO GOVEDO Hmezad tžt 5.019 3.176 3.002 59 93 Merx tžt 4.557 3.707 3.389 74 91 SKUPAJ tžt 9.576 6.883 6.391 67 93 OSTALO GOVEDO ZA ZAKOL Hmezad tžt 725 620 592 82 95 Merx tžt 251 165 202 80 122 SKUPAJ tžt 976 785 794 81 101 BEKONI Hmezad tžt 739 546 557 71 102 Merx tžt 481 345 316 66 92 SKUPAJ tžt 1.308 891 873 67 98 VALILNA JAJCA Hmezad 1000 kom. 29.428 24.632 20.242 69 82 KONZUMNA JAJCA Hmezad 1000 kom. 52.340 41.599 35.171 67 85 Merx 1000 kom. 29.230 21.022 22.253 76 106 SKUPAJ 81.570 62.621 57.424 70 92 BROJLERJI Hmezad tžt 14.292 12.567 10.884 76 87 Merx tžt 650 676 212 33 31 SKUPAJ tžt 14.942 13.243 11.096 74 84 KUNCI Merx tžt 153 24 90 59 375 Predelava HMEI.1 Hmezad t 4.470 1.955 2.279 51 117 MESO Sveže meso in mesni izdelki Hmezad t 9.984 6.276 5.978 60 95 Mene t 3.504 2.097 2.022 58 96 SKUPAJ t 13.488 8.373 8.000 59 96 PERUTNINSKO MESO Perutninsko sveže meso in mestni izdelki Hmezad t 7.998 6.646 5.533 70 83 MLEKO - Hmezad konzumno mleko 1000 1 20.643 13.103 12.359 59 94 smetana 10001 1.482 935 915 61 97 jogurti 1000 1 2.960 2.106 2.121 71 101 skute in siri t 1.687 911 782 46 85 maslo t 310 264 179 57 68 mleko v prahu mleko prodano oz. predelano t 20 138 213 1.065 154 drugje 10001 13.254 14.180 17.464 132 123 ŽITA Proizvodnja mlevskih izdelkov - Merx moka T 500 t 9.633 5.780 8.170 85 141 moka T 850 t 8.350 4.618 2.875 34 62 ostali tipi mok t 287 39 125 44 321 pšenični zdrob t 180 111 137 76 123 krmilna moka t 4.318 2.508 3.290 76 131 Proizvodnja kruha - Merx osnovne vrste t 2.364 5.301 829 35 16 posebne vrste t 14.581 7.431 12.157 83 164 pecivo t 1.630 1.175 1.227 75 104 drobtine t 112 76 92 82 121 Krompir - Mene t 380 277 351 92 127 Kava - Merx t 77 178 231 Melisnice - Merx t 35 42 120 Kalčki - Merx t 13 47 362 Kislo zelje *; Merx t 567 519 92 Industrija Kovinska - Hmezad sadilniki kom. 2.100 2.160 1.673 79 77 izkopalniki kom. 1.500 1.000 1.469 88 147 trosilci kom. 1.700 1.735 115 7 7 mulčarji kom. 230 99 132 57 133 rezalniki kom. 35 20 35 100 175 kultivatorji kom. 100 100 130 130 130 pikup dvigalk a kom. 8.000 9.345 4.637 58 63 ob. stroji kom. 2 5 - — — plastične cevi kom. 4.575 3.331 3.105 68 93 Storitve MEHANIČNE Hmezad ur 112.570 78.421 83.433 78 106 Merx ur 630.000 412.000 442.180 70 107 SKUPAJ ur 742,570 490.421 525.613 71 107 GOSTINST. -Hmezad NOČITVE 23.295 19.311 20.955 90 109 Merx 235.600 143.779 177.446 75 123 SKUPAJ 258.995 163.090 198.401 77 122 PIJAČE Hmezad 10001 870 697 656 75 94 Merx 10001 3.400 2.589 2.520 74 97 SKUPAJ 10001 4.270 3.286 3.176 74 97 (Nadaljevanje na 5. strani) 40 let republike »... Volitve v ustavodajno skupščino so bile 11. novembra 1945. Meščanska opozicija, ki se je bila zbrala v Začasni narodni skupščini v neznatnem številu, se s svojimi kandidaturami ni udeležila volitev. Zato je bila postavljena »skrinjica brez liste«, kamor so lahko oddali svoje glasove tisti, ki niso hoteli voliti nobenega kandidata z volilne liste Ljudske fronte, ki je edina postavila svojo kandidatno listo. Volitve so odločale o utrditvi ljudske oblasti, o republiški državni obliki, o razbitju reakcije, o socialistični graditvi države. Volili so tudi mladina, vojaki in ženske, torej vse odraslo prebivalstvo. V skrinjico brez liste je oddalo svoje glasove 9,52 % volilcev, za Ljudsko fronto je glasovalo 90,48 %. Volitve so bile prebisdt za novo Jugoslavijo in so dale tako prepričljivo legitimacijo Ustavodajni skupščini, da je volitve morala priznati tudi tujina. Ustavodajna skupščina se je sestala 28. novembra 1945 in se konstituirala. Dne 29. novembra 1945 je izdala zgodovinsko deklaracijo o razglasitvi republike in o novem imenu države: 1. Demokratična federativna Jugoslavija se oglasi kot ljudska republika z imenom Federativna ljudska republika Jugoslavija. 2. Federativna ljudska republika Jugoslavija je zvezna država republiške oblike, skupnost enakopravnih narodov, ki so svobodno izrazili svojo voljo, ostati zedinjeni v Jugoslaviji...« dr. Makso Snuderl v knjigi Ustavno pravo FLRJ, 1, 1956 Kongres Zveze sindikatov Slovenije bo 21. in 22. marca. VOLITVE 1986 V volilnem programu Zvezne konference SZDL je zapisano: »Organizirane socialistične sile vstopajo v volilne priprave z osnovnim ciljem samoupravne demokratizacije celote volilnega postopka, od krepitve položaja delegacije, postopka predlaganja in potrjevanja kandidatov, načina usmerjanja kadrov, načina uresničevanja vloge družbenopolitičnih organizacij do postopka samih volitev« in dalje »ena bisti venih programskih postavk je, da gre Socialistična zveza v volitve s celotno svojo frontno strukturo, to pa pomeni tudi z aktivnim sodelovanjem vseh družbenih organizacij pa tudi društev!«. INDEKSI ELEMENTI PLAN 1985 REALIZACIJA IX. 1984 REALIZACIJA IX. 1985 ------------------------------ Hmezad Mera PPS H M PPS H M PPS H M PPS 9/3 9/6 10/4 10/7 11/5 11/8 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 Prihodki od proiz. in storitev 29.228 9.300 38.528 11.770 5.504 17.274 19.577 9.306 28.883 67 166 100 169 75 167 Prihodki od prodaje blaga 22.371 36.440 58.811 11.855 22.755 34.630 16.272 37.281 53.553 73 137 102 164 91 155 Prihdoki od obr. 891 600 1.491 390 258 648 1.085 668 1.753 122 279 111 259 118 271 Drugi prihodki 445 500 945 397 378 775 959 534 1.493 215 242 107 141 158 193 Celotni prihodek 52.935 46.840 99.775 24.411 28.915 53.326 37.893 47.789 85.682 72 155 102 165 86 161 Porab, mater, in storitev 22.700 6.950 29.650 10.097 4.583 14.680 16.391 7.065 23.456 72 162 102 154 79 160 Nabavna vred. blaga 20.739 32.000 52.739 10.776 20.119 30.895 13.955 32.325 46.280 67 129 101 161 88 150 Amortizacija 1.155 550 1.705 471 281 752 922 507 1.429 80 196 92 180 84 180 Plačane obresti 2.635 1.600 4.235 815 605 1.420 3.012 1.776 4.788 114 370 111 293 113 337 Ostale izloč. iz dohodka 2.220 1.550 3.770 995 1.173 2.168 1.478 1.590 3.068 67 149 103 136 81 142 Osebni dohodek 2.828 2.765 5.593 1.182 1.641 2.823 2.168 3.159 5.327 76 183 114 193 95 189 Ostanek čist. dohodka 849 550 1.399 404 : 403 807 801 645 1.446 94 198 117 160 103 179 Izguba 143 250 393 329 186 515 834 90 924 583 253 36 48 235 179 H = Hmezad M = Merx PPS = plansko poslovna skupnost v 1986. letu želi svojim bralcem uredništvo Hmeljarja Predlog zvezne administracije Znesek bilijon in 217 milijard dinarjev (in še nekaj manj pomembnega drobiža), kolikor naj bi po predlogu zvezne administracije v letu sanacije in odpovedovanja, namenili zveznemu proračunu, so v zvežiii skupščini in javnosti pospremili z odkritim začudenjem, ter številnimi pripombami, da tak predlog zvezne vlade pomeni novo breme za gospodarstvo, breme, ki bi ga težko izvlekel mamut ali kakšna krepka zver iz prazgodovine, kaj šele jugoslovanski gospodarski osliček. Za zdaj so trezna opozorila, da le močno gospodarstvo zmore tako veliko proračunsko porabo, bolj vpitje v veter. ZIS odgovarja, da več kot 90 odstotkov proračuna zapovedujejo zvezni zakoni, potihem pa si najbrže misli, da tako gos- podarstvo, obubožano kot je naše, pravzaprav ne bi zmoglo za zvezni erar niti dinarja in je zato bolje, če pred javnostjo razgrne vse državne »potrebe«, potem pa čaka, kaj bo in koliko bo. Bilijon in skorajda četrt (redni rebalansi ob koncu leta pa zvezne proračunske potrebe vedno povečajo)-je veliko denarja, tudi v dinarjih. Zdi se, da ZIS, ko načrtuje 76,4 odstotka večji proračun, ne verjame niti lastnim napovedim* in obljubam o neizprosnem boju z inflacijo, pa čeprav vladni predstavniki na sejah odborov zvezne skupščine iz rokava stresejo napovedi o desetodstotni rasti inflacije v prihodnjem letu. Se toliko bolj nejasno se zdi, kako ob tem proračunskem osnutku razumeti vsesplošna zatrjevanja zveznih mož, da ne bodo več dovolili manjšanja udeležbe gospodarstva v delitvi narodnega dohodka (ki pa je vse manjša). Povsem na dlani je, da gospodarstvo, kljub zahtevam odbora za finance, ne bo dobilo iz inflacijsko nabreklih republiških in pokrajinskih proračunov nazaj niti dinarja. SKUPNA SEJA Lanskega 27. novembra je bila skupna seja sekretarjev ZK in koordinacijskega odbora sindikata SOZD Hmezad. Delegati so obravnavali poslovanje SOZD Hmezad in njeno gospodarsko problematiko. Obravnava je predvsem potekala okrog perečih izgub v mlekarni, Kmetijskem kombinatu Šmarje in gostinstvu. Poleg tega je bila razprava tudi o slabih odnosih v reprokrogu pri proizvodnji mesa Delegati so zahtevali, da se morajo ti problematični odnosi čimprej rešiti sporazumno. Sprejeli so še sklep, da mora biti konferenca komunistov SOZD Hmezad v januarju 1986. 1 V. PONOVNA UVELJAVITEV DELOVNE ORGANIZACIJE IN DELAVSKEGA SVETA Določili naj bi pravico delovne organizacije, da razpolaga z delom sredstev TOZD, predpisali pa tudi njeno odgovornost za vse obveznosti, določene s samoupravnim sporazumom o združevanju v delovno organizacijo. Z osebnim izvajanjem prek referenduma naj bi delavci odločali o ključnih vprašanjih družbenoekonomskega in samoupravnega razvoja OZD, o sprejemanju statuta, temeljev plana in vračanju sredstev, pa naj bi odločal delavski svet V prihodnje naj bi bil samoupravni splošni akt sprejet če ga sprejma večina organizacije združenega dela, tako da ne bi veljale več določbe, ko je bil ta akt sprejet ko je zanj glasovala večina delavcev v vsaki temeljni organizaciji v sestavi delovne organizacije. S. K. Razgovor med Kovinotehno in Hmezad Agrino Razgovor je imel osnovni namen osvetliti poslovne probleme: poslovno sodelovanje med veleprodajo in maloprodajo, organizacija dela in nagrajevanje potniške službe, primerjava osnovnih ocenitev, poslovna morala, sistem skladiščenja .... Izmenjava izkušenj dveh sorodnih organizacij se je pokazala zelo koristna Vy PRIZNANJA SOZD HMEZAD ŽALEC ZA LETO 1985 Delavski svet SOZD je na slavnostni seji ob dnevu SOZD Hmezad 26. 12. 1985 podelil priznanja SOZD za leto 1985 za dolgoletno delo, dosežene delovne uspehe in družbeno politično delo navedenim delavcem, združenim kmetom in združenim obrtnikom: ZLATA PLAKETA SOZD Anton GROBELNIK, Export-import Žalec Viktor REK, KZ Drava Radlje Karel REZEC, Minerva Žalec Marjan MATJAŽ, Kmetijstvo Žalec Vlado JAGER, Sadjarstvo Mirosan Marija WAGNER, DS Skupne službe SOZD Franc POTOČNIK, iz Kaplje vasi SREBRNA PLAKETA SOZD O tka VERONIK. KZ Drava Radlje Anton KOMPOLŠEK, Export-import Žalec Ivica TERGLAV, Export-import Žalec Iva GOSAK, Export-import Žalec Zofka GERDEJ, KZ Drava Radlje Kristina PERUŠ, KZ Drava Radlje Anton ČREŠNIK, KZ Drava Radlje ŽIVINOREJSKO PROIZVODNA SKUPNOST »ORTHABER« Ida JURETIČ, Interna banka Franc CILENŠEK, Kmetijstvo Žalec - TOZD Latkova vas Franc VOŽIČ, Kmetijstvo Žalec - TOZD Petrovče Edvard PILIH, Kmetijstvo Žalec - TOZD Petrovče Franc VERSTOVŠEK, DS Skupne službe SOZD Andrej SOTELŠEK, Jata Ljubljana Zlatko KUNST, KK Šmarje Marija GOLEŽ, KK Šmarje Janez GOBEC, KK Šmarje Franc KRAMER, KK Šmarje BRONASTA PLAKETA SOZD Janez LOVRENČIČ, AGRINA Žalec Štefka KAMPUŠ, AGRINA Žalec Jože GORJUP, AGRINA Žalec, združeni obrtnik Vili DEBEVC, AGRINA Žalec, združeni obrtnik Cirila KLINC, AGRINA Žalec Peter NOVAK, Strojna Žalec Ciril SITAR sL, Strojna Žalec Ivan SEDMINEK, Strojna Žalec Franc ŠKRABAR, Strojna Žalec Ivan KOMERIČKL Strojna Žalec Martin KRUŠIČ, Strojna Žalec Jožica COKAN, Export-import Žalec Ivan JELEN, Export-import Žalec Jože REHAR, Export-import Žalec Erna SAVINEK, Export-import Žalec Anton ŠTEFANČIČ, Export-import Žalec Drago VAJS, KZ Drava Radlje Jože ENCI, KZ Drava Radlje Štefan RAJNER, KZ Drava Radlje Štefka KVEDER, Minerva Žalec Jože JELEN, Minerva Žalec Jožica ŠANCA, Interna banka Bariča JUG, Kmetijstvo Žalec - TOZD Petrovče Eva KOKOT, Sadjarstvo Mirosan Ivetka ZUPANC, Sadjarstvo Mirosan Silvo KOŽELJ, Vrtnarstvo Celje Terezija KOROŠEC, Vrtnarstvo Celje Milena CENCELJ, DS Skupne službe SOZD Judita JAGER, DS Skupne službe SOZD Rozina VYBIHAL, DS Skupne službe SOZD Nežika BURAZER, DS Skupne službe SOZD Franc COKAN, Celjska mesna industrija Celje Marija CVIKL, Celjska mesna industrija Celje Stanko POTOČNIK, Celjska mesna industrija Celje Martin JAZBEC, Celjska mesna industrija Celje Marija ADAMOVIČ, Celjska mesna industrija Celje Vladimir PODBREGAR, Strojna Žalec Peter KAINZ, Strojna Žalec Anton BAKAN, KK Šmarje Franc MUŽINA, KK Šmarje Ferdo KRMIČ, KK Šmarje PRIZNANJA SOZD Jože HLADE, AGRINA Žalec Franc PRIVŠEK, AGRINA Žalec Majda CEHNER, AGRINA Žalec Franc GOLOB, AGRINA Žalec Ivo ŽUŽA, AGRINA Žalec Martina KUNSTIČ, AGRINA Žalec Leopold ŽGAJNER, AGRINA Žalec Ivan SKOK, Strojna Žalec Ivan OŽIR, Strojna Žalec Stanislav MEŽNAR, Strojna Žalec Ferdo KOLAR, Strojna Žalec Dušan LEVAR, Strojna Žalec Štefan KOLAR, Strojna Žalec Franc KRALJ, Strojna Žalec Vlado HUDOURNIK. Strojna Žalec Jože RANČlGAJ, Strojna Žalec Romana BREZNIK, Strojna Žalec Ivo RAK, KZ Slovenska Bistrica Jože KERŠIČ, KZ Slovenska Bistrica Cilka KLAJDERIČ, KZ Slovenska Bistrica Alojz JUHART, združeni kmet, Kovača vas 34, Slov. Bistrica Bogdan MLAKAR, združeni kmet, Ložnica 21, Makole Štefan GAJŠEK, Sadjarstvo Mirosan Anton SLEMENŠEK, Sadjarstvo Mirosan Ivanka ZALOŽNIK, Vrtnarstvo Celje Anica ŽAGAR, Vrtnarstvo Celje Ana NOVAK, Gostinstvo-turizem Žalec Marija MEH, Export-import Žalec Franc KOKOT. KK Šmarje Erna KRUŠIČ, Gostinstvo-turizem Žalec Mirko PANGERL, Celjska mesna industrija Celje Jože GABER, Celjska mesna industrija Celje Jože GOLČMAN, Celjska mesna industrija Celje Robert MLINAR, DS Skupne službe Karolina OŠTIR, Celjska mesna industrija Celje Hedvika JAZBINŠEK, Celjska mesna industrija Celje Ivan SVEČAK, Celjska mesna industrija Celje Stanislava FRIŠKOVEC, Celjska mesna industrija Celje Anton IVAČIČ, Celjska mesna industrija Celje Zdenka KUMER, Celjska mesna industrija Celje Vincenc PEPERKO, Celjska mesna industrija Celje Dušanka ZOBIČ, Celjska mesna industrija Celje PRIZNANJA ZA ZVESTOBO HMEZADU Ob zaključku poslovnega leta 1985 so bila podeljena priznanja delavcem za 10, 20 in 30 - letno zvestobo Hmezadu oziroma njegovim pravnim prednikom. Za 10-letno delo v Hmezadu KMETIJSTVO ŽALEC Vesna BORAK, Ante MILOŠ, Josipa KRAJNČEVIČ, Jadranka ZLATA-REK, Janez PUŠNIK. Zvonko MA-ROVT, Frančiška MATKO. Franc ŽERJAV, Stanislav FELDIN, Stanko MARKOVIČ, Stjepan DEBELJAK, Izidor VUČKOVEČKI, Stiepan VI-DAČEK, Danica VIDAČEK, Branko VUGA, Josip TEŽAK. Milka ŠIP. Sveta MILOJEV1Č, Valent LOVREK, Terezija BOBNIČ. KMETIJSKI KOMBINAT ŠMARJE Mihael KORENINI. Marija MLINARIČ, Vinko VODUŠEK. Marjeta RE-GORŠEK, Ivan JAGODIČ. KZ ILIRSKA BISTRICA Lucija LOGAR, Pavel VIČIČ, Milka TURAK, Draga POTEPAN, Silva ŠAJN, Ivan GRILJ, Jože GRBEC. KZ DRAVA RADLJE Nikola KOVAČIČ. Marija KRAJNC, Branko TORNECI, Marjana KOLEŽNIK, Marica BRELIH. Vera JERIČ. SADJARSTVO MIROSAN Marija JANŽEKOVIČ. Ivan KROŠL. VRTNARSTVO CELJE Anica BREČKO, Boslljka GREŠAK. Šteika SAKELŠEK. KZ SAVINJSKA DOLINA ŽALEC Magdalena SERAŽIN, Marjan BLA-GOTINŠEK, Stanislav LESKOŠEK. Irena ZORE, Bernarda CESTNIK. ČEBELARSKA ZADRUGA KASAZE Helena EBERUNC. KZ SLOVENSKA BISTRICA Milan FELZER. CELJSKA MESNA INDUSTRIJA CELJE Alojz OČKO, Jožef SMODEJ, Ivan GORIŠEK, Jožef MOČNIK, Marjan ŠTRAVS, Francija DULABIČ, Ana BALOG, Mileva KRSTIČ, Branko VI-ŽIN, Jožefa SODRŽNIK, Veljka SEKULIČ, Anica MERNIK, Stanko DRAME, Stanislav IVEKOVIČ, Ivan LUPŠE, Stjepan KUKEC, Traute LI-LEK, Marjan NAPRET, Franc KOVAČ, Stanislav VNUČEC, Ivan LE-ŠER, Zvonko ROŽANC, Jurijana MARŠ, Milivoj KRIVEC, Marija KOTNIK, Mira DULABIČ. JATA LJUBLJANA Martina UMBREHT, Jože KRANJC st.. Marija OGRIZEK, Milan OVNIK, Teufik ŠABIČ, Ešehef ŠEPIČ, Zlata BAHTIČ, Ružiča JANKOVIČ, Jernej DACAR, Zvone HUIČ, Darinka TRI-VIČ, Branko ČRNE. MLEKARNA ARJA VAS Vesna ZUPANEC, Milan GLAŽER, Branko ČRETNIK, Alojz UTRAN-KAR, Ivan ŽUREJ, Branko HOLER, Milja VUČENOVIČ, Angela MURŠIČ. EXPORT-IMPORT ŽALEC Ivan BASLE. STROJNA ŽALEC Drago ANTLOGA, Karl NATEK, Alojzij TROBIŠ, Franjo HUTINEC, Drago KRAMAR, Zdravko PEČARIČ. Rozalija LUBEJ, Marta GUČEK. GOSTINSTVO-TURIZEM ŽALEC Anton RABUZA, Božica SLAVCU, Majda HROVAT, Darinka MAROV-ŠEK, Frančiška ORTER, Angela BOGATAJ. Elizabeta ŠEKORANJA, Emilija BREZOVNIK, Martin TKAVC, Frančišča PODBREGAR, Branka KUMER. Rajko JELEN, Rudolf BREČKO. Irena DOLINŠEK. Filip LESJAK. Silva ŠKETA. DS SKUPNE SLUŽBE SOZD Milan ŽOLNIR, Cvetka ŠTEFANČIČ. Vojko ŽAGAR, Stanislav KOŠENINA. Mijo BISTROVIČ, Franc KOS. Margareta KOVAČEC, Alojz LIBER, Franc ŠEBJAN, Marija JUREN, Katica BODIŠ, Angela HEGEDIŠ, Drago KRANJEC, Jože MANDELC, Janez MEŠKO, Stevo ŠALAMUN, Marta BOBOVNIK, Rudi JANEŽIČ, Bariča SVRŽNJAK, Jožica STRAJNŠEK, Katica MARKAČ, Franc STRAJNŠEK. KMETIJSKI KOMBINAT ŠMARJE Friderik LAH. Ivan CELIN, Anton FATUR, Srečko KOVAČIČ, Stanko NOVAK. Alojz HAUZER, Božo PRAPROTNIK, Ivan IZAK, Antonija TOPLER, Anton ZDRČNIK. VRTNARSTVO CELJE Jožica OGLAJNER, Ivanka ZALOŽNIK. Alojz GAJŠEK. Marija POMPE. Marija SELIČ. KZ SAVINJSKA DOLINA ŽALEC Ivan STROJANŠEK, Maksimiljan VASLE. Dušan ANDELKOVIČ, Franc BERIČIČ. CELJSKA MESNA INDUSTRIJA CELJE Zdenka KUMER, Dušanka ZOBIČ, Stanislava VRAČUN, Marija VIN-CELJ, Herman JURŠIČ, Tomo JUREN, Anton BERK, Milan TERBOVC. Tilčka KOLŠEK, Marija LU-KANC, Alojzija KOŠTOMAJ. JATA LJUBLJANA Enver BAŠIČ, Tatjana BONISEGNA, Ivanka CELARC, Edvard HORVAT. Janez TROBEVŠEK, Franc DIMIC, Antonija KUHAR, Pavel KUHAR, Alojz MATJAN. Frančiška TREBU-ŠAK, Slavka ŠTRUMBELJ, Janez BRUMEN, Marija DROBNIČ. MLEKARNA ARJA VAS Franc ČRETNIK, Stane KOZAR, Majda REBOV. Maks ŠTERN. EXPORT-IMPORT ŽALEC Andjelo LEVANIČ, Rudolf VALIŠ. Katica ŠTARKL. STROJNA ŽALEC Franc BERGANT. Ludvik DOŠLER, Stanislav GERČAR. GOSTINSTVO-TURIZEM ŽALEC Mika MILJEVIČ, Ivana MEŠIČ. AGRINA ŽALEC Drago GROFELNIK, Katarina RUKAVINA, Breda GRIL. INTERNA BANKA Kata PUNGERŠEK. DS SKUPNE SLUŽBE SOZD Veronika ŠTEINER, Franc BAJDA, Vinko JANIČ, Ludvik TAVČAR, Alojz LILIJA. Za 30-letno delo v Hmezadu KMETIJSTVO ŽALEC Stanko HRIBERNIK, Katarina RIT-LOP, Marija KOVAČIČ. Branko PLOHL. Milenko ROJNIK, Stanko CEROVŠEK, Vera KOREN. Štefan KOREN. Vojko GOLAVŠEK, Alojzija URANJEK. KZ ILIRSKA BISTRICA Vida KEŠ. Jože PETERLIN. Ivan POTEPAN. KZ DRAVA RADLJE Milovan BRNJILOVIČ, Jožef PUČKO. Franc BUKOVNIK, Otka VERONIK. VRTNARSTVO CELJE Danica GRM. CELJSKA MESNA INDUSTRIJA CELJE Pavel GNUS. Franc MASTNAK, Anton REBERŠEK. Ivan TOMAŽIČ. Matilda FLIS. JATA LJUBLJANA Antonija SMODIŠ, Štefan ŠKAFAR, Slavko JUREŠ. MLEKARNA ARJA VAS Dragica KOPITAR, Stanko GAJER, Elizabeta LORENČ. EXPORT-IMPORT ŽALEC Jože STRAŠEK, Ivica TERGLAV. STROJNA ŽALEC Ciril SITAR. GOSTINSTVO-TURIZEM ŽALEC Marija GOLEŠ. Vsem jubilantom iskreno čestitamo! Sodelavci KZ ILIRSKA BISTRICA KZ DRAVA RADLJE SADJARSTVO MIROSAN Dorde DAJIČ, Ivan LEBAR. 26. in 27. novembra je bil pri nas tovariš Evgenij S. Ričin, ataše za kmetijstvo Ambasade SSSR v Jugoslaviji. Ogledal si je Mlekarno, Celjsko mesno industrijo. Strojno, Minervo in film o naši pridelavi in proizvodnji. Visoki gost se je predvsem zanimal za planiranje na vseh nivojih. Fotografija: Po ogledu mlekarne. Foto: Ljubo Korber. AGRINA ŽALEC INTERNA BANKA Metka TEVŽIČ. Za 20-letno delo v Hmezadu KMETIJSTVO ŽALEC Delavski svet je imel redno sejo 22. novembra 1985. Delegati so na seji obravnavali in sprejeli naslednje sklepe: V zvezi s sklepom zadružnega sveta KZ Ilirska Bistrica o izstopu iz SOZD Hmezad se KZ Ilirska Bistrica predlaga, da se do 15.12. 1985 dokončno izjasni o svojem prihodnjem sodelovanju in delovanju v okviru SOZD Hmezad, odnosno drugem sistemu, v katerega se bo vključila. Odnose med Celjsko mesno industrijo in DO proizvajalkami surovine, ki tvorijo reprokrog mesa, je potrebno urediti v roku 10 dni. Delavski svet vztraja, da se morajo vse količine mesa plasirati preko CMI tako, da se sklenejo z vsemi proizvajalkami surovine dolgoročne pogodbe o medsebojnem sodelovanju. Ugotovljen je enomesečni zamik pri izdelavi planskih dokumentov za SOZD Hmezad z oceno, da je bilo premalo koordinacije s strani odgovorne službe SOZD v DO. Ekonomski izdelek Skupnih služb SOZD se zadolži, da akcijo izdelave srednjeročnega plana koordinirano vodi in še do začetka 1986. leta pripravi predlog samupravnega sporazuma o srednjeročnem planu SOZD Hmezad za obdobje 1986-1990. Odbor za ekonomiko, organizacijo in odnose v združenem delu se pooblasti za posredovanje predloga SaS v javno razpravo. Sprejeto je poročilo o projektih v Nigeriji z ugotovitvijo, da so ti projekti dolgoročnega značaja, in predlogom, da se z delom nadaljuje, vendar glede vlaganj z veliko previdnostjo. Zaposlenost se narašča skladno s fizičnim obsegom, zato se mora več aktivnosti usmeriti v povečevanje fizičnega obsega proizvodnje. Zaposlenost mora biti organizirano vodena in ne prepuščena stihiji, da bo dala določene rezultate. Na osnovi ocene podpredsednika PO za področje ekonomike, organizacije in informatike DO KZ Ilirska Bistrica in KZ Drava ob koncu leta ne bosta poslovali z izgubo, z izgubo pa bodo leto zaključile DO Mlekarna, Gostinstvo-turi-zem in KK Šmarje. Za pokrivanje izgube v DO Mlekarna, KK Šmarje in Gostinstvo-turizem se vodi enotna akcija, ki jo vodi poslovodni odbor skupaj z direktorji prizadetih DO. Članice SOZD Hmezad namenijo sredstva po IDRS obrazcu za pokrivanje izgub znotraj sozd. DS sprejme poročilo o sanaciji DO KK Šmarje, ki ga je podal direktor DO Strašek Zvonko; z ozirom na napovedano višino izgube ob koncu leta naj poslovodni odbor SOZD oblikuje in pod-vzame ustrezne ukrepe, ki bodo zagotavljali zmanjšanje izgube in čimprejšnjo sanacijo poslovanja KK Šmarje. Sprejme se poročilo o. sanaciji v DO Gostinstvo-turizem, ki ga je podal direktor DO Frankovič Miloš; odgovorne delavce v DO Gostinstvo-turizem zadolži, da se lotijo ukrepov za zmanjšanje izgube, ki ob koncu leta ne sme biti večja od ugotovljene ob 9-mesečju. Izdelajo naj predsanacijske ukrepe in v razreševanju vključijo po SOZD. Delavski svet zahteva od vseh vodilnih, vodstvenih in strokovnih delavcev Predsedniki izvršnih svetov zasavskih občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje na razgovoru o mlekarni. Ogledali so si tudi fihn o dejavnostih Hmezada. v SOZD doslednejše izvajanje vseh sprejetih nalog, v nasprotnem primeru je potrebno ustrezno ukrepati. Sprejme se »Časovna opredelitev aktivnosti planiranja za leto 1986«, s katero so opredeljene aktivnosti planiranja in sprejemanja plana za leto 1986 v času do 31. 12. 1985 za DO in TOZD in za SOZD do 28. 2.1986 s tem, da se rokovnik prilagodi dejanski situaciji z upoštevanjem realnih možnosti izdelave plana. Ker se v nekaterih DO ugotavlja premajhna aktivnost poslovodnih delavcev pri izdelavi plana, DS zahteva od direktorjev delovnih organizacij, da se aktivneje vključujejo pri izdelavi letnega plana in srednjeročnega plana DO. Za eventualne časovne spremembe rokovnika za izdelavo plana 1986 se pooblasti odbor za ekonomiko, organizacijo in odnose v združenem delu. Predlog, da se podaljša javna razprava o osnutku dolgoročnega plana razvoja SOZD Hmezad do leta 2000 in to do 25. 12. 1985 z ozirom na to, da je odbor za ekonomiko, organizacijo in odnose v združenem delu izpostavil še nekaj dilem, ki jih je potrebno razrešiti pred sprejemom, se sprejme. Zadnji rok za posredovanje pripomb je 17. 12. 1985, imenovano komisijo pa se zadolži za dokončno oblikovanje predloga dolgoročnega plana razvoja SOZD Hmezad do leta 2000. DS sprejme informacijo o delu na razvojnih projektih v SOZD, ki jo je izdelal razvojni oddelek koordinacije razvoja in investicij. Za naslednjo sejo DS je pripraviti še informacijo o stanju na ostalih projektih, kot npr. kunčjereja, ribištvo, itd., v prihodnje pa je delavskemu svetu tekoče poročati o aktivnostih na posameznih projektih tako, da se dopolnijo tudi s številčnimi pokazatelji. Za projekta zdravilna zelišča in gobarstvo se naj imenuje posebna odbora, ki bi urejala odnose med zainteresiranimi članicami SOZD. Delavski svet pooblasti komisijo za odlikovanja in priznanja SOZD Hmezad, da sklepa o podelitvi priznanj in odlikovanj za leto 1985 ob priliki dneva SOZD Hmezad in slavnostne seje DS SOZD, ki bo 26. 12. 1985. V družbeni svet, ustanovljen pri DO Mlekarna Arja vas, se za delegata SOZD imenuje Brežnik Jože, podpredsednik PO SOZD, za njegovega namestnika pa Janše Jože, član ZKPO DO Mlekarna. Zaradi poteka mandata dosedanjemu uredniškemu odboru internega glasila Hmeljar se imenuje nov uredniški odbor v naslednji sestavi: 1. Slavko Košenina, DSSS 2. Metka Vočko, GT 3. Vodlan Ivan, DSSS 4. Orač Eva, DSSS 5. Kranjc Martina, KZSD 6. Kač Miljeva, IHP 7. Lešnik Milan, CMI 8. Smrdelj Marta, KŽ 9. Kroflič Marija, AG V komisijo za spremljanje izvajanja samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med DO v sestavi SOZD Hmezad in DS Skupne službe SOZD Hmezad se imenuje: 1. Rozina Delakorda, Kmetijstvo Žalec 2. Milena Potočnik, KK Šmarje 3. Rado Jurač, KZ Ilirska Bistrica 4. Viktorija Puhner, KZ Drava Radlje 5. Ivan Pišek, Sadjarstvo Mirosan 6. Zdolšek Franc, Vrtnarstvo Celje 7. Mateja Judec, KZ Savinjska dolina 8. Gorazd Selišnik, Čebelarska zadruga Kasaze 9. Ivan Rak, KZ Slovenska Bistrica 10. Avgust Cverlin, Celjska mesna industrija 11. Enver Bašič, Jata Zalog 12. Danica Lesjak, Mlekarna Arja vas 13. Ivica Terglav, Hmezad export-import 14. Milan Kolar, Strojna Žalec 15. Henrik Krušnik, Minerva Zabuko-vica 16. Štefka Pevec, Gostinstvo-turizem Žalec 17. Leopold Žgajner, Agrina Žalec 18. Zdenka Bergant, Skupne službe SOZD 19. Zoran Kriter, Skupne službe SOZD 20. Marijan Drobne, Skupne službe SOZD. USPEHI V skrajnje zaostrenih ekonomskih razmerah ni bilo mogoče takoj sprejeti sistemskih ukrepov, temveč se je z začasnimi in intervencijskimi ukrepi poskušalo ublažiti motnje v reprodukciji in na domačem trgu. Lani so bili zabeleženi začetni uspehi v gospodarskih tokovih, vendar leto 1985 potrjuje, da še niso obvladani globlji vzroki krize in motenj. Zožene materialne možnosti, neizvajanje zveznih zakonov in drugih predpisov ter nerealni roki za izpeljavo posameznih nalog so le nekateri problemi pri uresničevanju prve etape dolgoročnega programa. Tovarišici Vinki Stevovič preneha pooblastilo za zastopanje SOZD, DO, TOZD in DSSS v sestavi SOZD Hmezad pred rednimi in samoupravnimi sodišči. Delavski svet SOZD soglaša, da se tov. Marku Savineku, dipl pravniku s pravosodnim izpitom, zaposlenim v pravnem oddelku DSSS SOZD Hmezad izda generalno pooblastilo za zastopanje SOZD, DO, temeljnih organizacij in delovnih skupnosti skupnih služb v njeni sestavi v vseh pravnih zadevah pred rednimi in samoupravnimi sodišči. Za naslednjo sejo delavskega sveta SOZD bodo pripravili pismeno poročilo o delovanju Plansko poslovne skupnosti Hmezad-Merx z izhodišči planskih dokumentov za leto 1986 in srednjeročno obdobje 1986-1990. I. V. V minulem obdobju je bilo sprejetih več sistemskih zakonov in drugih predpisov, namenjenih trajnejšemu prilagajanju gospodarskega sistema zahtevam ekonomske stabilizacije. Kljub zamudam, odporom in drugim težavam je bila doslej sprejeta ali pa je v postopku sprejemanja večina ukrepov, navedenih v planu uresničevanja stabilizacijskega programa. S sprejetjem ukrepov za zagotovitev finančne discipline pri poslovanju, s spodbujanjem združevanja dela in sredstev ter hitrejšega kroženja akumulacije, kakor tudi s spodbujanjem razvoja ekonomskega sodelovanja s tujino bodo zaokroženi ukrepi prve etape stabilizacijskega programa Delegacija Zadružne zveze Srbije je bila tudi naš gost. Sprejel jo je Ernest Marinc, direktor H KS, in ji razložil delovanje hranilno-kreditne službe in sodelovanje s člani. DOSEŽENI SO ZAČETNI KMETIJSKO ZADRUŽNIŠTVO V SLOVENIJI Mesto, vloga in pomen kmetijskega zadružništva za razvoj vasi in podeželja, pa tudi za nacionalno gospodarstvo izhaja iz dejstva, da je v SR Sloveniji v zasebni lasti prek 88 96 obdelovalnih površin, več kot 90 96 sadovnjakov, 82 96 vinogradov, skoraj 90 96 živalske črede (govedi), 96 96 krav pa tudi skoraj 2/3 gozdov. Delež zasebne kmetijske proizvodnje znaša skoraj 75 96 od skupne kmetijske proizvodnje. Zato je razvoj zadružništva in združevanja kmetov v Dolgoročnem programu razvoja agroin-dustrijske proizvodnje opredeljen kot eno od najpomembnejših strateških vprašanj kmetijske proizvodnje in razvoja socialističnih samoupravnih odnosov v kmetijstvu in na vasi. Ustanavljanje zadružnih organizacij in krepitev kooperacije pa je tudi bistvena prvina ekonomske trdnosti kmeta. Z zadružništvom je tudi tesno povezano aktiviranje ogromnih potencialov zasebnega kmetijstva, ki so še vedno premalo izkoriščeni. Proizvodni in delovni potenciali zasebnega kmetijstva v SR Sloveniji Zemljišča Po podatkih Zavoda SRS za statistiko je bilo leta 1983 v Sloveniji v zasebni lasti: delež zaseb. lastn. 96 njiv in travnikov 220.877 ha 88,5 sadovnjakov 32.837 ha 90,5 vinogradov 17.580 ha 82,0 travnikov 302.467 ha 88,3 obdelovalne zemlje 573.761 ha 88,3 pašnikov 152.739 ha 67,6 ribnikov, močvirja 3.116 ha 63,3 kmetijske zemlje 729.616 ha 82,9 gozdov 638.483 ha 63,0 Kljub muhasti jeseni so polja urejena pričakala zaslužen počitek pod rahlo snežno odejo. Po obsegu skupne lastne zemlje je struktura kmečkih gospodarstev naslednja: velikost posestva število 96 do 1 ha 62.387 32,5 1,1 do 2,0 ha 22.512 11,7 2,1 do 5,0 ha 42.643 22,2 5,1 do 10 ha 33.061 17,2 nad 10 ha 31.487 16,4 Skupaj 192.090 100,0 Lani je zasebni sektor prideloval žita na 53.971 ha, koruzo in vrtnine na 89.763 ha in krmne rastline, sladkorno peso in hmelj na 63.191 ha, kar skupaj predstavlja delež 88,6 % od vseh površin, zasejanih z navedenimi posevki. Osnovna čreda Po strukturi predstavlja živinoreja pretežni del bruto kmetijske proizvodnje. Od več kot 565.000 govedi je blizu 90 % v zasebnih hlevih, od tega pa skoraj 253.000 krav pomeni 96 96 delež zasebnega sektorja. Drugače pa je v prašičereji in perutninarstvu, kjer družbeni sektor razpolaga s tretjino od skupnega staleža. Razmeroma mala čreda ovac je skoro izključno v lasti zasebnikov. Število goveje živine je v SR Sloveniji od leta 1955 poraslo za 8 % tj. od 524.487 glav na 568.305 glav v letu 1981. Delež lastnine občanov je znašal v zadnjih 10 letih med 89 in 92 96. Število in tipi kmetij, kmečko prebivalstvo V Sloveniji je bilo leta 1981 (popis prebivalstva) 192.090 gospodinjstev, ki imajo kmečko gospodarstvo, od tegale 21.675 čistih in 52.060 mešanih kmetij. Glavnino predstavlja 62 96 kmetij, pri katerih imajo člani gospodinjstva vir dohodka zagotovljen izključno iz nekmetijstva (116.533 kmetij) ali so to gospodinjstva brez delovnih moči (1.822 gospodinjstev). Na kmečkih gospodarstvih so leta 1981 živeli 721.103 prebivalci, od tega je bilo aktivnih 333.882 (46 96). Od vseh aktivnih prebivalcev jih je delalo na kmetiji 107.772, medtem ko je bilo 2/3 aktivnih zaposlenih izven kmetije (226.110). Med člani kmečkih gospodinjstev jih je bilo 96.801 z lastnimi dohodki, 258.528 pa je bilo vzdrževanih, vendar jih je od tega 163.038 občasno opravljalo kmetijska dela. Struktura delovnih moči v zasebnem kmetijstvu je bila leta 1981 naslednja: V starosti od 15 do 64 let je - delalo na kmetiji 82.510 del. moči - 56,0 96; - pomagalo na kmetiji (a niso redno zaposleni) 20.385 del. moči -13,9 96; - pomagalo na kmetiji (redno zaposleni izven kmetije) 26.496 del. moči - 18 96; starejših od 64 let je bilo 17.832 del. moči - 12,196. V povprečju je imelo kmečko gospodarstvo v lasti 5,5 ha skupne zemlje oz. le 2,6 ha obdelovalne zemlje. V zadnjih 20 letih se je za polovico povečalo število malih kmečkih gospodarstev (do 1 ha): leta 1960 jih je bilo 40.657 oz. v strukturi 20,9 96, leta 1981 pa že 62.387 (oz. 32,5 96). Prikazano povečanje je šlo na račun števila kmetij kategorije nad 1 ha. Tako se torej navzlic naši usmeritvi o večji koncentraciji kmetijskih zemljišč srečujemo s pojavom, da se kmečka posest še nadalje drobi in se povečuje nekmečko lastništvo kmetijskih zamljišč. Delež obdelovalnih zemljišč je bil v SR Sloveniji v letu 1981 po posameznih socio-ekonomskih tipih kmetij naslednji: čiste kmetije so razpolagale z 28 96, mešane kmetije s 57 96, ostarele kmetije s 5,5 96 in kmetijsko neaktivne domačije z 9,196 zemljišč. (Nadaljevanje) POTI DO ZNANJA - Pred nami so meseci, ki jih po navadi namenimo izobraževanju. Letošnji program smo razdelili na tri dele: predavanje za združene kmete, kmečke žene in demonstracije. Točne datume vam bo posredovala naša pospeševalna služba. Letošnji izbor obsega naslednja predavanja: 1. Osnovna obdelava in priprava zemlje za setev; 2. Hmeljarsko predavanje: osnovna obdelava in rez, varstvo, spravilo; 3. Higiena pridobivanja mleka; 4. Pleveli v zoženem kolobarju; 5. Vzdrževanje mehanizacije; 6. Strniščni dosevki; 7. Intenzivno izkoriščanje travnatega sveta (Tumpej); 8. Prehrana v govedoreji; POTI DO ZNANJA 9. Prehrana v prašičereji; 10. Sola hmeljarjenja. Predavanja bodo dopolnjena z demonstracijami: nastavitve sejalnic za koruzo, rez hmelja, prikaz pravilnega oranja, dognojevanje pšenice - razgovori na posevku pšenice in ogled poskusa koruze. Za žene bomo pripravili razgovore: 1. Hitro pripravljanje jedi; 2. Vzgoja v družini; 3. Vloga kmetice v drugih državah v Evropi. Upamo, da bo v izboru vsak našel nekaj zase in bodo predavanja tudi letos tako številno obiskana, kot doslej. HMEZAD KZ Savinjska dolina Žalec JANUAR - ŠT. 1 - STRAN 9 Zadružna zveza Slovenije o kmetu Strokovnjaki in pospeševalci hmeljarstva so na zadnji lanski seji kritično ocenili proizvodnjo in že nakazali letošnjo pot. Zamrzovanje živil z ogljikovim dioksidom (CO2) Sedanja oblika organiziranja kmetov je ustrezna, kar se kaže v povečanem številu združenih kmetov in povečanem obsegu družbeno organizirane proizvodnje. Še nadalje je potrebno krepiti vlogo zadružništva in še posebej kmeta v njem ter tako poglabljati družbenoekonomske in samoupravne odnose v zasebnem kmetijstvu in na vasi. * Za nadaljevanje intenziiikadje proizvodnje in kontinuitete naložb naj poslovne banke pri določanju višine obrestnih mer upoštevajo dejansko stanje in potrebe v kmetijstvu, še posebej z vidika obračanja kapitala. V politiki obrestnih mer mora imeti kmetijstvo absolutno prioriteto. * Doseči je potrebno učinkovitejše povezovanje med pridelavo, predelavo in trgovino, da bi bil dohodek kar najbolj ustrezno porazdeljen, glede na vloženo delo, s tem, da bodo pogoji gospodarjenja v kmetijstvu vsaj enaki kot v ostalem delu gospodarstva. * Zadržati je treba sistem intervencijskih sredstev za razvoj kmetijske proizvodnje in usposabljanje zemljišč. Enako je treba nadaljevati s prizadevanji za varovanje kmetijske zemlje. Pospešeno je treba tudi nadaljevati z melioracijami in zložbami kmetijskih zemljišč. * Posebno pozornost je potrebno usmeriti dograjevanju sistema rezerv, ki morajo biti sposobne zagotavljati stabilnost oskrbe in prevzeti presežke proizvodov. * V srednjeročnih in dolgoročnih planih razvoj kmetijstva je treba nameniti posebno pozornost hribovskemu in gorskemu območju, Krasu in območjem z omejenimi naravnimi dejavniki ter z zakonom zagotoviti vire sredstev za pospešen in skladen razvoj. Izoblikovati je treba sistem diferenciranih ekonomskih ukrepov za pospeševanje proizvodnje v skladu z rajonizacijo proizvodnje. * Zaradi ohranitve, oživljanja in pospeševanja celovite gospodarske aktivnosti v hribovskem prostoru so dolžne za ureditev infrastrukture sodelovati tudi druge organizacije združenega dela, ne le kmetijske, in sicer s področja prometa, PTT, gozdnogospodarske organizacije, bančne organizacije, samoupravne interesne skupnosti za stanovanjsko izgradnjo in inštitucije, katerih naloga je doslej bila skrb za razvoj manj razvitih območij Slovenije. Srednjeročni in dolgoročni razvojni plani morajo opredeljevati razvojne cilje in materialna vlaganja za vsa območja z omejenimi naravnimi dejavniki. V prizadevanjih za povečanje kmetijske proizvodnje je treba odpraviti disparitete med cenami repromaterialov in kmetijskih pridelkov, uravnavanje cen pa naj se opravlja tekoče, kar bo zagotavljalo stabilnejši trg in stalno ponudbo in uvesti takšne ekonomske ukrepe, ki bodo zagotavljali povečanje pridelave in povečali interes za preusmeritev proizvodnje, ki zaradi velikih obresti sedaj občutno pada. V sklopu teh prizadevanj je delo pospeševalne službe treba usmeriti na povečanje doma pridelane osnovne krme ob racionalni rabi hlevskega gnoja, gnojevke in gnojil. Nadaljevati je treba s prizadevanji, da bi za izvoz pridobili in usposobili čim širši krog pridelovalcev, s čemer bi lahko bistveno povečali sedanji izvoz in znatno doprinesli k naporom za uresničevanje skupnih izvoznih ciljev. * Pri sprejemanju srednjeročnega in dolgoročnega razvoja kmetijstva morajo glede na naravne pridelovalne pogoje vse panoge kmetijstva biti enakopravno zastopane, kar še posebej velja za razvoj sadjarstva in vinogradništva, ki jim v sedanjem planu ni bilo odmerjeno ustrezno mesto. V razvojnih programih mora zadružna — družbeno organizirana proizvodnja dobiti svoje pravo mesto, da bo razvoj potekal usklajeno s kapacitetami in razvojem predelave. Opredeliti moramo tudi dopolnilne dejavnosti na kmetiji, še posebej turizem, domačo in drugo obrt. * Glede na veliko vlogo in prispevek kmečkih žena v kmetijski proizvodnji jim je potrebno zagotoviti enak družbenoekonomski in samoupravni položaj kot ga imajo zaposlene delavke v združenem delu. To pomeni, da jim je treba zagotoviti vse pravice, ki jim pripadajo iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, še posebej pa je treba nadaljevati z aktivnostmi za priznanje delovne dobe za čas »kooperantskega« zavarovanja. Enako je treba krepiti delo z mladimi in posebej jim je treba dati več prostora pri vključevanju v samoupravno odločanje tako v OZK kot drugih sredinah, kjer se o njih razpravlja in odloča. * V organizacijah združenih kmetov je treba načrtneje in bolj smelo voditi kadrovsko politiko in z ustreznim štipendiranjem skrbeti za kadre tako v OZK kot na kmetijah. Namreč strokovna usposobljenost pospeševalne službe in tudi kmetov je eden izmed glavnih predpogojev za doseganje optimalne proizvodnje in s tem tudi za izpolnjevanje planskih obveznosti. Za ta namen je treba zagotoviti več denarnih sredstev in doseči permanentno izobraževanje kmetijskih kadrov ob sprotni aplikaciji dosežkov znanosti v prakso. ZAŠČITA ŽIVINE PRED MUHAMI Britanska firma Deosan je izdelala napravo z imenom flektron, ki je narejena iz polivinilklorida in se pripne k telesu živa- li. Namenjena je zaščiti živali pred muhami na pašnikih, ki prenašajo povzročitelja nalezljivega keratokonjunktivitisa in poletnih mastitisov. V sestavi polivinilklorida je insekticid kupermetrin, ki začne delovati vzajemno z mastnim znojem živali in ga ne more izprati niti dež. Popoln učinek ima že po 24 urah. To napravo so preizkusili na čredah grofije Yorkshire in sicer so jo preizkušali na mlekaricah dve leti, na pitancih pa štiri leta. Molža se je pri mlekaricah povečala na 812 kg na kravo, živa teža pitancev pa za več kot 17 kg na pitanca. Uporaba flektrona je zmanjšala število muh na vzorčnih živalih za 98 odstotkov. V Upravi za prodajo mleka (Milk marketing board) so izračunali, da bi se z uporabo flektrona pri mlekaricah dohodek farmarjev lahko povečal na 435 milijonov funtov šterlingov. (Tagging to prevent fly-Scottish Farmer, 1985, vol. 95, No. 4817). Zamrzovanje je na splošno zelo dobra oblika konzerviranja živil, saj pride pri zamrzovanju do najmanjših sprememb in poškodb plodov. Še posebno pa to velja za kvalitetno zamrzovanje. Kvalitetno zamrzovanje pa je hitro zamrzovanje. Pri hitrem zamrzovanju namreč nastane veliko število drobnih ledenih kristalčkov, ki ne poškodujejo celične stene ali pa le malo. Pri počasnem zamrzovanju pa nastane malo velikih ledenih kristalov, ki pa seveda pretrgajo celične stene, kar povzroči odtekanje celičnega soka in deformacijo plodu po odta-janju. Zamrzovanje s CO2 pa ima še to prednost, da ustvarja atmosfero CO2, ki deluje zaviralno na razvoj mikroorganizmov. CO2 se uporablja za zamrzovanje v tekočem ali trdnem agregatnem stanju. Ogljikov dioksid (CO2) je pod normalnimi pogoji brezbarvni plin, prijetnega, slabo kislega okusa. Je približno 1,5 x težji od zraka. Ne gori in ne pospešuje gorenja. Pri temperaturah pod - 56,6 °C obstaja CO2 v trdnem stanju - suhi sneg ali led ali pa v plinastem stanju, odvisno od pogojev. Suhi led pri temperaturi - 78,5 °C in pri normalnem tlaku sublimira. Pri temperaturah med - 56 in + 31 °C lahko obstajata plinasti in tekoči CO2 in ravnotežju v zaprtih posodah (v cisterni). Za zamrzovanje uporabljamo suhi led ah pa tekoči CO2. Napravi za proizvodnjo suhega snega sta snežna kapa in snežni top. Snežni top je najenostavnejša naprava za proizvodnjo suhega snega Uporabljamo ga za predhlajenje ali za hitro hlajenje manjših količin živil in za oskrbo transportnih naprav s snegom. Snežna kapa je tudi preprosta naprava in jo je mogoče vključiti v že obstoječe proizvodnje linije. Možno jo je uporabiti tudi na transportnem traku. Oprema za šaržno hlajenje in zamrzovanje Med to opremo sodijo zamrzovalne omare različnih velikosti, ce- lice in kontejnerji. Vsa ta oprema je namenjena predvsem za manjše kapacitete. Hlajenje dosežemo z direktnim vbrizgavanjem, tekočega podhlajenega CO2. Temperaturo lahko reguliramo med + 10 “C in - 70°C. Kapacitete naprav so odvisne od izvedbe in lastnosti živil, ki jih hladimo ah zamrzujemo. Tudi TIM Laško izdeluje nekaj tipov teh naprav. Kontinuirati zamrzovalniki To so naprave s tekočim trakom in z direktnim vbrizgavanjem tekočega CO2. Tekoči trakovi so izdelani iz nerjavečega žičnega pletiva, ki omogoča pristop CO2 z vseh strani in to omogoča posamično zamrzovanje proizvodov (rollend). Ti zamrzovalniki pa so uporabni tudi za predhlajenje svežih proizvodov. Temperaturo lahko reguliramo med + 10 °C in - 75 °C s termostatom. Pod pritiskom brizgan CO2 in ventilatorji omogočajo hiter prestop toplote med živilom in CO2. Hitrost tekočega traku lahko uravnavamo elektronsko. Kontinuirani zamrzovalniki so izdelani v dveh izvedbah: vzdolžni tračni in spiralni tračni zamrzovalniki. Tudi te naprave izdelujejo v TIM Laško. V CMI, TOZD Združena hladilnica je bil kupljen v letošnjem letu kontinuiran zamrzovalnik na tekoči CO2. Izdelan je bil v TIM Laško pod oznako ESO - HLAD TL 8/105. Skupna dolžina tunela je 8,26 m, dolžina tekočega traku pa 7,20 m. Kapaciteta zamrzovalnika se po navodilih TIM giblje med 550 in 900 kg/h, čas zamrzovanja (tudi po njihovih navodilih) pa med 2 in 36 minutami. V našem TOZD smo s poskusi zamrzovanja ugotovili, da je zamrzovanje s to napravo res kvalitetno, žal pa ga zaradi dokaj visoke porabe in cene CO2 prenesejo le dražja živila (meso, mesni izdelki, manj pa sadje). Tatjana Rojnik ŽIVINOREJCI! Da bi v naši živinorejski proizvodnji dosegali zaželene proizvodne rezultate, moramo v prehrani paziti na primemo sestavo krmnega obroka. Analiza krme oz. koruzne silaže je izredno draga, da bi pa le vedeli kakšna je vsebnost naše koruzne silaže, vam priporočamo, da uporabite naslednje pokazatelje, ki so res približni, vendar po avtorju (dr. Grossu) uporabni za široko prakso in sicer: UGOTAVLJANJE SUHE SNOVI (SS) a) koruzna silaža (kombanjsko spravilo) Kepo kratko rezane koruzne silaže stisnemo v dlani in ca. 1 minuto stiskamo pod 25 % SS = izstisnemo rastlinski sok 25-35 % SS = kepa obdrži obliko - soka ni preko 35 96 SS = kepa razpade b) sušenje koruzne silaže v šte-vilniku - pekaču 1000 g (kg) koruzne silaže sušimo v pekaču 1 uro pri srednji temperaturi in nato vzorec stehtamo. Izguba teže je količina vode. Pri tako izpeljanem poskusu je računati na to, da vzorec še vedno vsebuje 10 % vode. Primer: Silaže 1000 g izsušitev 700 g ostanek sušine = 300 g od tega 10 96 = 30 g izsušitev 700 g +10 96 ostanka vode 30 g vsebnost vode = 730 g ali 73 96 SS (suha snov) 270 g ali 27 96 DOLOČANJE KRMNE VREDNOSTI KORUZNE SILAŽE a) za približno ugotovitev škrobne vrednosti (ŠV) v kg koruzne silaže lahko uporabimo naslednji vzorec: ŠV/kg silaže = vsebnost SS (v 96) x 6,4-10 Primer: vzorec koruzne silaže ima 27 96 SS 27x6,4 = 172,8 -10,0 162,8 = ca. 163 ŠV/Kg b) za ugotavljanje surovih (proteinov) beljakovin se uporablja naslednji vzorec: 96 prebavljivih beljakovin v kg komzne silaže = vsebnost SS (v 96) x 0,035 + 0,33. Primer: koruzna silaža ima 27 96 SS 27x0,035 = 0,945 + 0,330 1,275 ali 12,75 g/kg komzne silaže ZŽV CELJE Mirko Pristovšek, ing. agr. Brojlerska proizvodnja v lanskih desetih mesecih V perutninarskem reprokrogu SOZD Hmezad je 10 organizatorjev: KZ Savinjska dolina Žalec, ZKZ Mozirje, Merx KZ Celje, Jata TOZD Meso, Jata TOZD Reja, ERA Velenje, KK Šmarje, KZ Drava Radlje, Merx KZ Laško in Kočevje. Do sedaj je bilo spitanih 4.711.546 piščancev. V glavnem so bili piščanci dveh provenienc in sicer Kennebec in domače Jate. Piščance smo pitali v povprečju 47,2 dni in dosegli povprečno živo težo 1,78 kg, kar je za 3 dkg nad planskim normativom, ki je 1,75 kg. V tem času so organizatorji dosegli različne rezultate. TABELA 1: Zbirno poročilo od 1. 1. do 31. 10. 1985 Organizator kooperacije Število zaklanih piščancev kom. Povprečna živa teža kg Povprečna starost zaklanih pišč. dni KZ Savinjska dol Žalec 1.426.722 1,82 46,9 ZKZ Mozirje 248.619 1,76 46,7 MERX KZ Celje 132.951 1,67 6 48,0 MERX KZ Laško 39.615 1,55 47,4 JATA TOZD Meso 1.462.307 1,79 47,0 JATA TOZD Reja 34.752 2,11 52,2 ERA Velenje 344.552 1,71 47,1 KK Šmarje 576.076 1,72 47,5 KZ Drava Radlje 127.205 1,77 46,9 Kočevje 243.357 1,70 48,4 Ostali 75.390 1,61 - SKUPAJ 4.711.546 1,78 47,2 Iz rezultatov je razvidno, da je razlika med najboljšo in najslabšo rejo po spitanem piščancu 0,27 dkg in po prirastu na dan 6 g. Vzroki za takšne razlike so: - različna opremljenost in starost pitališč (adaptirana, tipska-novejša in starejša), - organiziranost služb (organizator proizvodnje, tehnološki-in veterinarski servis), - vhlevljeni piščanci (mešane vselitve z ozirom na začetno živo težo enodnevnih piščancev), - kvaliteta in homogeniziranost krmil (krma iz naslednjih mešalnic: (TMK Žalec, TMK Emona, 1K Kočevje), - strokovna raven rejcev. Cilji perutninarskega reprokroga v SOZD Hmezad so: - poenotenje tehnologije reje in organizacije (ista tehnologija za provenienco JATA, pogodbe do rejcev, recepture krmil), samoupravna organiziranost rejcev - perutninarski odbor,) - poenoten preventivni in zaščitni program (vitaminizacija, cepljenje, zdravljenje, zatiranje glodalcev in cepljenje kmečkih kokoši v okolici pitališč), - stalno nadomeščanje izrabljene opreme, - stalen stik strokovnih služb z rejci na terenu po potrebi, - poenotena organizacija strokovnih predavanj in ogledov sejmov in razstav. Plan brojlerske proizvodnje za leto 1986 je postavljen stvarno in smelo, kar nas vse skupaj obvezuje, da postavljene cilje čim prej uresničimo. dr. Anton Vrabič POSLOVANJE MLEKARNE Program sanacijskih ukrepov v Mlekarni za letošnje leto temelji predvem na spoznanjih analize vzrokov, ki so povzročili izgubo v tekočem poslovanju. Program temelji na spoznanjih: - da je obseg predelave premajhen, - da je proizvodni in prodajni program preozek, - da je izkoriščenost predelovalnih kapacitet nezadostna - da primanjkuje dolgoročnih virov za pokrivanje obratnih in osnovnih sredstev, - da je Mlekarna obremenjena z dodatnimi stroški v zvezi s poravnavo inozemskih obveznosti, - in da obstoječa organizacija in kadrovska zasedba ne zagotavlja uspešnega poslovanja. V okviru navedenega bo sanacija Mlekarne izvedena predvsem skozi tiste ukrepe, kjer delovni kolektiv Mlekarne nosi neposredno odgovornost Prav tako pričakujemo pozitivne rešitve tudi v tistih delih programa, kjer se vključuje v reševanje širše združeno delo. Na področju odkupa osnovne surovine bo Mlekarna letos dosegla 51,300.000 litrov mleka, kar bo predstavljalo 8,5 % povečanje v primerjavi z letom 1985. Dinamika rasti odkupa bo večja od slovenskega povprečja. Planiran odkup pomeni dnevno 142.000 litrov mleka, kar pa že pomeni 94,6 96 iskoriš-čenost instaliranih zmogljivosti v eni izmeni. Vrsta ukrepov na področju odkupa bo poleg kvantitativnega porasta usmerjena tudi v kvalitativne elemente v proizvodnji mleka. Še posebno bomo v okviru Hmezadovih strokovnih služb pospeševali proizvodnjo v zasebnem sektorju kooperantov, kjer se kažejo še velike možnosti. Predelava mleka v mlečne proizvode bo predvsem pogojena z odkupom osnovne surovine in s tržnimi možnostmi. Temeljni cilj je širitev celotnega proizvodnega programa z vključitvijo novih proizvodov in pa diverzifikacijo obstoječega programa. Na tržišče bomo plasirali tri nove proizvode: sir edamec, kajžarski sir in polnomastno skuto. Na drugi strani bomo že obstoječo proizvodnjo sadnega jogurta povečali za 46 96, skute za 59 96, masla za 45 96 in šmarskih sirov za 20 96. Ob takšni proizvodnji bomo preusmerili strukturo našega proizvodnega programa. Kljub ukrepom na vseh področjih poslovanja bo Mlekarna leto 1986 zaključila z 205 milijoni din izgube. Razlog je predvsem v obrestih, ki bodo nastajale zaradi nepokrite izgube iz leta 1985 in zaradi primanjkljaja kvalitetnih dolgoročnih virov. Ključni moment za uspešno izvedeno sanacijo je pokrivanje izgube za leto 1985 in konsolidacija dolgoročnih virov. Nekrita izguba bo v letu 1986 povzročala mesečno 50 milijonov din obresti in ob predpostavki, da bo izguba pokrita do 31. 3. 1986, bodo obresti narasle na 150 milijonov din. Direktno bodo te obresti bremenile tekoče poslovanje. Primanjkljaj dolgoročnih virov v znesku nad 450 milijonov din bo letos povzročil nad 310 milijonov din obresti. Navedene postavke znašajo nad 450 milijonov din, kar predstavlja vrednost enomesečne realizacije v Mlekarni. Menimo, da v samem kolektivu nimamo več možnosti za zniževanje izgube. Uspešno sanacijo lahko izvedemo le ob predpostavki, da bo Mlekarni zagotovljeno: - pravočasno in kvalitetno pokrivanje izgube, - 500 milijonov din dolgoročnih virov po minimalni obrestni meri. Poleg vseh sanacijskih ukrepov na področju trženja, proizvodnje in financ bodo ukrepi na področju organizacije in kadrovske konsolidacije še posebno pomembni. Dejstvo je, da lahko Mlekarna doseže dolgoročno uspešno poslovanje le s funkcionalno organizacijo poslovnega procesa in s strokovno visoko usposobljenimi kadri na vseh področjih. Začasni kolegijski poslovodni organ Prva seja družbenega sveta za mlekarno v mlekarni. OBDOBJE ZIMSKEGA MIROVANJA SADNEGA DREVJA Obdobje zimskega mirovanja začne v normalnih razmerah z odpadanjem listja konec oktobra in se konča z nabrekanjem brstov sredi marca. V tem obdobju mirujejo nadzemni organi drevesa, medtem, ko korenine rastejo tudi v tem času, če so temperaturne razmere v tleh ugodne. Cas zimskega mirovanja je za posamezne sadne vrste in sorte značilen in je različno dolg. Pomen zimskega mirovanja je velik, saj vpliva na diferenciacijo brstov. Kolikor zaradi podnebnih razmer preneha zimsko mirovanje, je ovirana tudi diferenciacia brstov, ki se izraža v slabem cvetenju, nedistanosti drevesa, neoplojenih cvetovih. Med zimskim mirovanjem ločimo še dve obdobji, to je fiziološko ah globoko zimsko mirovanje in ekološko ali prisiljeno zimsko mirovanje. Fiziološko obdobje traja običajno prva dva meseca, to je novembra in decembra, ko odpade listje, les dozori in so se nakopičile rezervne hranilne snovi. To je obdobje, na katerega ne moremo vplivati in v katerem ne moremo izzvati vegetacije, tudi če zagotovimo rastlini najugodnejše pogoje rasti. S fiziološkega stališča je to obdobje najpomembnejše, kar daje osnovo za normalno rast in razvoj drevesa v naslednjem vegetacijskem obdobju. V obdobju globokega zimskega mirovanja so drevesa odporna proti mrazu in prenesejo tudi do - 40 °C. Ekološko ali prisilno zimsko mirovanje je nadaljevanje fiziološkega mirovanja in traja nekako od januarja do marca, ko se začne doba rasti. To obdobje lahko pretrgamo, če zagotovimo rastlini ugodne življenjske razmere. Ce damo odrezano vejico v kozarec vode in toplo sobo ter menjavamo vodo na 2 do 3 dni, bodo brsti odgnali in se razvili listi in cvetovi. Trajanje ekološkega zimskega mirovanja je v isti sredini odvisno od vrste oziroma sorte. Najkasnejše obdobje ekološkega mirovanja imata mandelj in leska, slede marelica, češnja, breskev, višnja, sliva, hruška, jablana in oreh. Med ekološkim mirovanjem pride pogosto do poškodb debla npr. pokanja lubja. Do poškodb pride zaradi različnih temperatur čez dan in ponoči. Pogoji za normalno rast in cvetenje v naslednji vegetacijski dobi je, daje sadno drevje pozimi izpostavljeno določeno dobo (30-60 dni) nizkim temperaturam pod + 5 °C. V tem času nastanejo pod vplivom mraza pomembne kakovostne spremembe v brstih. Če je zima mila in zato brsti niso izpostavljeni dovolj dolgo ustrezno nizkim temperaturam, pride do motenj, ki se izražajo v zakasnelem začetku vegetacije, neolistanosti dreves, nenormalnem razvoju cvetnih organov, zaradi česar se cvetovi sušijo in odpadejo. Matej Čulk Razvojni projekti Hmezada Po letu 1980 so bili na nivoju SOZD Hmezad sprejeti določeni razvojni projekti, ki bi naj imeli pomemben prispevek k nadaljnemu razvoju kmetijstva v SOZD Hmezad. Razen tega, bi ti razvojni programi predstavljali alternativne programe k že navedenim programom. ČRTANJE ZEMLJIŠKEGA MAKSIMUMA NE BI ODPRAVILO VSEH PROBLEMOV NAŠEGA KMETIJSTVA, POMAGALO PA BI PRI NJIHOVEM REŠEVANJU Zagovorniki maksimuma čedalje bolj pogosto zastavljajo svojim nasprotnikom dokaj kategorično vprašanje: mar res mislite, da bi odprava zemljiškega maksimuma, rešila vse probleme? Tega seveda nihče ne misli, zanesljivo pa bi jih v posameznih primerih. Na primer: v neki vasi bosta čez nekaj let šli v franže dve za naše razmere najboljši kmetiji, ker sta se gospodarja zagledala drug v drugega, vzela se pa nikoli nista, ker sta za odhod pred oltar po določilih naše ustave -prebogata. In namesto ene kmetije-z dvajsetimi hektari obdelovalne zemlje bo naša republika imela čez nekaj let deset ali pa še več drobnih kmetov na papirju. V zgoščeni obliki bodo predstavljeni in opisani posamezni razvojni projekti: Projekt zdravilna zelišča: Nosilec razvoja projekta »zdravilna zelišča« je DO Agrina -TOZD Sadeks. Razvojni projekt je bil zasnovan in sprejet v letu 1982. Cilj projekta je bil proizvodnja in dodelava zdravilnih zelišč. DO Agrina je k realizaciji navedenega projekta zelo resno in zavzeto pristopila. Za pristop k dodelavi zdravilnih zelišč je TOZD Sadeks nabavil polindustrijsko pilotsko napravo in jo postavil na novi lokaciji v Novem Celju. Na tržišču je že novi proizvod »Kamilan«, kot produkt zdravilne rastline kamilice. V teku so novi laboratorijski poskusi na naslednjih rastlinah: - brezov ekstrakt, - česnov ekstrakt, - kostanjev ekstrakt, hrastov ekstrakt iz lubja. Uporabnost teh ekstraktov bo predvsem za industrijsko farmacijo. V obdobju realizacije projekta zdravilna zelišča se je projektna naloga razširila še na dodelavo in predelavo hmeljnih odpadkov iz hmeljnih listov. Razvojni cilj predelave hmeljnih odpadkov je uporabnost v živinski krmi ob dodatku živalske krvi. V zvezi z realizacijo projekta predelave hmeljnih odpadkov se je Agrina povezala z znanstveno inštitucijo Kemijskim inštitutom v Ljubljani in Mesoproduktom Zagreb, ki bo delal poskuse na živalih glede uporabnosti tega krmila. Sprejeti projekt v letu 1982 je razvojno opredelil tudi plantažno proizvodnjo zdravilnih zelišč v primarni proizvodnji v Hmezadu. Do letošnjega leta se razen poskusov plantažna proizvodnja zdravilnih zelišč predvsem iz objektivnih razlogov ni razvila. V lanskem oktobru je stekla tudi plantažna proizvodnja zdravilnih zelišč, vzpostavljena je tudi tesnejša povezava med organizatorji proizvodnje KZSD, KZ, IHP, kot strokovno organizacijo in DO Agrina Začetni program proizvodnje obsega 15 ha zdravilnih zelišč (5 ha kamilice, 5 ha mete in 5 ha pegasti bodel). Razvojni cilj DO Agrina je postavitev nove tovarne za predelavo zdravilnih zelišč na lokaciji v Novem Celju. Gobarstvo Na nivoju SOZD Hmezad je nosilec razvoja gobarstva »GOB ŠAMPINJONOV« Kmetijska zadruga Drava-Radlje. Začetki gobarske proizvodnje so bili zasnovani v letu 1976 v občini Radlje. Po letu 1977 seje program proizvodnje gob šampinjonov pričel razvijati tudi v KZ Drava v TOZD Kmetijstvo. Z izgradnjo kompostame v TOZD Kmetijstvo Radlje, ki proizvaja kompost za vzgojo gob, se je razvoj gobarstva bistveno pospešil. V KZ Drava je zgrajenih za proizvodnjo gob proizvodnih površin, ki zagotavljajo proizvodnjo nad 200 ton gob. Proizvodnja gob šampinjonov se je razvila tudi v KZ Slovenska Bistrica in KK Šmarje, vendar v manjšem obsegu. Razvojni program gobarstva je v določeni krizi iz objektivnih in subjektivnih razlogov. Na nivoju SOZD proizvodnja gob šampinjonov ni poenotena z vidika organizacijskega, tehnološkega in komercialnega vidika Ugotoviti moramo, da je nadaljnji razvoj proizvodnje gob šampinjonov lahko realen ob predpostavki, da se reproveriga v gobarstvu konsolidira in da se zgrajene kapacitete za proizvodnjo komposta v KZ Drava maksimalno izkoristijo in vzgojiteljem gob zagotovi nemotena oskrba zadostnih količin kvalitetnega komposta. Ovčereja Za nosilca razvoja ovčereje je SOZD Hmezad opredelil KZ Ilirska Bistrica že v letu 1982. Takšna opredelitev je izhajala iz predpostavke, da je na območju občine Ilirska Bistrica največ kmetijskih površin, ki so primerne za razvoj ovčereje in klavnice, ki je že sedaj tehnološko primerna za klanje ovac za domači trg. Iz analize sedanjega stanja razvoja ovčereje je razvidno, da je pri razvoju tega projekta dosežen določen napredek, vendar ne pri vseh delovnih organizacijah, ki izpolnu-jejo pogoje za razvoj z enako zavzetostjo. Ocenjujemo, da je v delovnih organizacijah KZSD, KZSB, KZIB in KZD skupaj nad 2700 ovac. Pri razvoju ovčereje so prisotni problemi prodaje in tudi klanja ovac, ker je klavnica v Ilirski Bistrici zelo oddaljena od ostalih delovnih organizacij. mgr. Ivan Glušič Prodaja plina Na TZO Braslovče nameravajo v kratkem začeti prodajati plin za gospodinjstvo. Z ureditvijo in pripravo prostora so končali. Polzela-nom sta KS in TZO Polzela že lani obljubili prodajo plina, a iz tega še vkljub veliki potrebi ni nič. EKONOMIKA PITANJA PIŠČANCEV V LETU 1985 V začetku leta je bil ekonomski položaj pri pitanju piščancev tako slab, da je bila edina rešitev pred še večjo zgubo skrčenje obsega proizvodnje. Organizacije - udeleženke perutninskega reprokroga so krčevito iskale notranje rezerve. Bilo je več sestankov tako imenovane »kurje koordinacije«. Kalkulacija pitanja za januar je pokazala 12.- din zgube po kg žive teže za organizatorja KZ Savinjska dolina, za KK Šmarje zaradi dražjega prevoza krme več. V aprilu se je zguba povečala še za dobrih 5 din. Organizatorji sorazmernega deleža zgube niso mogli več pokrivati. V krog udeleženk kmeta-kooperanta ni mogoče vključiti. Ker krma v živi teži predstavlja kar tri četrtine stroškov, se je iskanje rezerv usmerilo najprej v to smer. V cenah surovin za krmila in krmil so bile zmanjšane naslednje postavke: DO Agrina - TOZD Veleprodaja je znižala vkalkuliran kalo za koruzo od 0,7 % na 0,5 %, maržo od 1,5 % na 1 %-, DO Kmetijstvo Žalec -TOZD Tovarna krmil je znižala vkalkulirani kalo za dodatke (vitamini, sintetične aminokisline) od 1 % na 0,3 %; znižal se je čas trajanja zalog od povprečno 90 dni na 75 dni, za kreditiranje zalog surovin so bili izkoriščeninamenski krediti z ugodnejšimi pogoji, stroški mešanja so vkalkulirani po drseči postopno rastoči lestvici, tretjino količin koruze Agrina dobavlja direktno in je ne bremenijo manipulativni stroški (skladiščenje, nakladanje in razkladanje). Na pomoč je priskočil tudi računalnik Jate v Domažalah, ki izračunava najugodnejšo recepturo krme. Morda na prvi pogled zgledajo prihranki majhni. Vedeti pa moramo, da pri tej proizvodnji vlada zakon velikih števil. Z doslednim tehnološkim delom je uspelo znižati porabo krme na kg prireje (konverzijo) v zadnjih dveh letih kar za 6 dag. Z odobreno večjo prodajno ceno piščančjega mesa se je položaj za proizvajalce nekoliko zboljšal (seveda pa ne za potrošnike). Vsa dosedanja iskanja in dogovarjanje niso bila enostavna, bila so mučna in dolgotrajna. Kljub temu smo le lahko zadovoljni, saj je uspelo obdržati kontinuiteti proizvodnje ob nebistveno zmanjšanem obsegu. Za zaključek še nekaj primerjalnih podatkov o stroških prireje za zadnja tri leta: Stroški na 100 kg prireje pri pitanju piščancev - modelna kalkulacija (pri povprečni teči l,75kg/kom) 1983 1984 1985 Dan stari piščanec s 4 % poginom 1396 2.173 3.406 Krma s prevozom 7.127 12.709 16.800 Plačilo rejcu 746 1.014 1.384 Rizični sklad - 14 50 Plačilo organizatorju - za obresti 214 703 - za ostale stroške 286 219 - skupaj 1.137 500 922 VSE SKUPAJ: 10.406 16.385 22.562 Cena dan starega piščanca se je cu za 1,9-krat, plačilo organizator- od 1984 od 1985 povprečno pove- ju vključno z obrestmi je za petino čala za dobro polovico, cena krme manjše. Če upoštevamo, kako zelo za dobro tretjino, dočim so obresti so zdivjale obresti, ugotavljamo, da več kot za trikrat večje. organizator trenutno ne pokriva V obdobju 1983/85 so posamez- niti direktnih stroškov. ne vrste stroškov porastle takole: Delo teče naprej, pitališča so pol- dan stari piščanci za 2,5-krat, krma na, odnose sproti rešujemo. s prevozom za 2,4-krat, plačilo rej- VYR Bukova ostriga TZO Braslovče namerava začeti s proizvodnjo gob bukova ostriga. Proizvodnjo bo usmerila v pridelovanje gob v kooperaciji in v pripravo substrata - zdrobljena slama z že razraščenim micelijem v polivinilastih vrečah. Vreče bo možno kupiti v prvih mesecih leta po ugodni ceni v vseh kmetijskih preskrbah v dolini. Tako bodo ljubitelji gob le-te lahko gojili doma v primemo svetlih in ne prehladnih prostorih. K. Mleko z Dobrovelj Odvoz mleka z Dobrovelj v zimskem času je zelo težaven in postaja resen problem. Ko pade sneg, mora dnevno eden od kooperantov - proizvajalcev mleka voziti v kantah mleko v zbiralnico v Letuš ali Braslovče. To je velika obremenitev. Zato je zadružni svet TZO Braslovče sprejel sklep, da bo kupil 1500 litrsko plastično cisterno za mleko in črpalko za prečrpavanje mleka. TZO bo prevzela tudi prevoz mleka. K. Na polju pod Novim kloštrom raste nova hmeljska žičnica. Prašiče v zasebne hleve! Družbenih farm ne bomo več gradili, zasebne pa naj bodo toliko velike, kolikor bo rejec imel krme Emona je v Portorožu organizirala drugi simpozij o prašičjereji, na katerem so strokovnjaki iz vse Jugoslavije govorili o problematiki vzreje prašičev na družbenih farmah - na prvem so razpravljali o možnostih reje na kmetijah. Program je bil dokaj pester,'saj so govorili o tehnologiji prašičjereje na farmah, prehrani svinj, pujskov in pitancev, o uravnavanju plodnosti, selekciji in reprodukciji ter zdravstveni zaščiti, rdeča nit vseh razprav pa je vendarle bilo povsem praktično vprašanje - onesnaževanje okolja. Zato tudi ni čudno, da je bil referat o separaciji gnojevke in reciklažno izpiranje prečnih kanalov na farmah skupaj s problematiko odvoza gnojevke (večkrat poudarjene v razpravi) med najbolj predebatiranimi zadevami v Ber-nardinu. Slovenija ima sedem farm (ihanska in ptujska se ukvarjata tudi s selekcijo), na katerih vzredi domala 85 odstotkov tržnega svinjskega mesa. V naši republiki letno spitamo kakih 600 tisoč prašičev, okoli 150 tisoč pa jih moramo za domače potrebe kupiti v drugih republikah, poleg tega pa še približno devet tisoč ton svinjskega mesa letno. Pomeni torej, da ima Slovenija doma le kaki dve tretjini svinjskega mesa. Čeprav družbene farme dajo letno na trg več kot osem desetin svinjskega mesa, je bilo v Portorožu rečeno, da jih v prihodnje ne bomo več gradili - za to sta vsaj dva tehtna vzroka: krma in pa onesnaževanje okolja. Namesto družbenih farm naj bi bolj pospeševali tako imenovane mini farme pri kmetih, kolikšne pa naj bi bile, naj bi bilo odvisno predvsem od tega, koliko krme bo kmet imel. Na vprašanje, če smo to v tem trenutku (zavoljo dragega kapitala) sposobni izpeljati, bi lahko odgovorih tudi takole: če bi bili sposobni zbra- ti denar denimo za žalsko farmo, potem smo ga sposobni tudi. za zasebne, saj pri teh lahko računamo tudi z že obstoječimi objekti. Ob tem je bilo slišati tudi podatek, da ima na primer Nizozemska letno približno 17 milijonov prašičev (Jugoslavija okoli sedem), nima pa velikih farm, vsekakor pa veliko bolj čisto okolje kot pri nas. Velike farme so namreč neposredno povezane z čistostjo okolja in pri nas je težava tudi v tem, da velike farme nimajo toliko lastne zemlje, da bi gnojevko lahko koristno uporabljale. In še več - raz-važanje gnojevke na velike razdalje sploh ni ekonomično. Farma Ihan denimo letno plača kakih dvajset milijonov dinarjev kazni zaradi onesnaženja okolja, njihova gnojevka pa je glede na njeno uporabnost za gnojenje vredna letno domala osemkrat več. O podobnem razmerju govorijo tudi v Vrbovcu, zato so se tamkaj že odločiti, da gnojevko dajejo kmetom brezplačno, v Ihanu pa razmišljajo približno takole: po vaseh bodo zgraditi večje lagune, kamor bodo vozili gnojevko s svojimi velikimi cisternami, od tam naprej pa jo bodo razvažati kmetje na svoje njive, in to brezplačno. Prvo takšno laguno naj bi že prihodnje leto zgraditi na Pšati. Sicer pa bi v zvezi s tem lahko zapisati tudi tole: gnojevka še do nedavnega ni bila zanimiva za nobenega, ker je bilo mineralno gnojilo poceni, zdaj pa so se stvari obrnile in vsi od začetka smo začeti ugotavljati, da se da ta svinjski odpadek dvakrat koristno uporabiti - za gnoj in za bolj čisto okolje. Pri manjših farmah bo ta problem bistveno manjši, toda pojavlja se drug problem - ekonomičnost proizvodnje. Na simpoziju je bilo mimogrede povedano, da se pripravlja nova pasma križancev, ki bo omogočala racionalnejšo rejo. Zanimivo pa je, da tudi v Vojvodini razmišljajo o tem, da bi približno polovico letne vzreje prašičev organizirati pri zasebnikih, njihove farme pa naj bi bile opremljene z ihansko tehnologijo, za katero je profesor novosadske univerze Slobodan Živkovič dejal, da je med najboljšimi na svetu. Precej burna razprava je bila tudi ob vprašanju zdravstvene zaščite (Nadaljevanje na 14. strani) Hotel Golding Rubin je začel opravičevati svoje ime REPUBLIŠKI SINDIKAT O EKONOMSKI POLITIKI V LETU 1986 Tako zvezna kot republiška resolucija sta v tem obdobju deležni velike pozornosti. Lani smo tudi v sindikatu ob razpravi o osnutkih resolucije temeljito spregovorili o ekonomski politiki v letu 1986, saj je prvo leto novega srednjeročnega obdobja. Zvezna resolucija kot temeljne cilje družbenoekonomskega razvoja v letu 1986 postavlja: bistveno zmanjšanje inflacije, pospešitev rasti proizvodnje, izvoza in zunanje likvidnosti, povečanje produktivnosti dela in življenjskega standarda. Ti cilji so zastavljeni tako, da jih gotovo podpira vsak dobro misleč državljan, tudi v sindikatu jih. Pač pa ob dejstvu, da še niso sprejeti vsi sistemski zakoni in da z resolucijo predlagani ukrepi in aktivnosti ne opredeljujejo vseh pogojev gospodarjenja - lahko vsakdo ugotovi, da je družbenoekonomski razvoj v letu 1986 še precej nejasen. Temeljna sindikalna pripomba na zvezno resolucijo je-da je to plansko direktivni dokument - ne pa plansko usmerjevalni. Tako na primer osnutek resolucije ureja politiko skupne porabe in splošne porabe v republikah in občini - kar je pristojnost republiških resolucij. Ozdom narekuje, da svoje samoupravne splošne akte s področja delitve uskladijo neposredno z resolucijo (mimo družbenih dogovorovl). Osnutek, kot že tolikokrat doslej, preveč temelji na linearnosti in indeksiranju. Predlagana protiinflacijska politika pa je pretežno usmerjena k neposredni kontroli cen in omejevalni posojilno denarni politiki - premalo pa k odpravljanju pravih vzrokov - to je - prenizki proizvodni in premajhni učinkovitosti. Resolucija bi morala, po mnenju predsedstva RS ZSS, več pozornosti nameniti spodbujanju povečanja proizvodnje, sproščanju delovanja ekonomskih zakonitosti, zagotavljanju realnega vrednotenja vseh dejavnikov proizvodnje, dvigu produktivnosti dela in podobno. Dobro organizirana trgovina bi lahko veliko prispevala k racionalizaciji zalog, vendar pa tudi ni realno pričakovati z administrativnimi določanjem marž. Stališče sindikata je, da se morajo vse oblike končne porabe (tudi zvezni proračun) gibati v okviru razpoložljivega narodnega dohodka Spremembe v davčnem sistemu ne bi smele zajeti le neposrednih davkov, temveč tudi temeljni prometni davek in sistem carin. Osnutek zvezne resolucije predvideva, da naj v prihodnjem letu skupna in splošna poraba naraščata za 10 % počasneje od nominalnega dohodka To bi v Sloveniji pomenilo, da bi bila ogrožena celo enostavna reprodukcija v družbenih dejavnostih, zato na taka določila sindikat ne more pristati. Osnutek slovenske resolucije pa kot temeljne cilje razvoja določa -usmerjanje akumulacije v tehnološko posodobitev proizvodnje, hitrejše prilagajanje proizvodnih programov tehnološkim in drugim zagtevam tujih trgov ter prožnejši odziv na spremenjene razmere na domačem trgu. Letos moramo doseči temeljit premik v kakovosti gospodarjenja ter zaustaviti negativna gospodarska gibanja, zato je predsedstvo RS ZSS menilo, da je ob navedenih ciljih treba poudariti še: povečanje učinkovitosti investiranja, dosledno uresničevanje politike in stališč do izgub, re-cionalizacijo zalog. V sindikatu se zavzevamo, da bo ekonomska politika spodbujala tiste gospodarske subjekte, ki bolje izkoriščajo proizvodne dejavnike, ki svoj razvoj temeljijo na kakovostnem izvozu in modemi tehnologiji. Podpiramo usmeritev v povečanje akumulacije, vendar ne izključno na račun nižanja osebnih dohodkov. Predvidena je tudi povečana obremenitev osebnih dohodkov zaradi zadovoljevanja skupnih in splošnih potreb. Za uresničitev teh nalog je po mnenju predsedstva RS ZSS treba poiskati tudi druge vire sredstev (tako je na primer sredstva za občinske proračune mogoče zagotoviti z učinkovitejšim izvajanje davčne politike). Ob sprejetih samoupravnih sporazumih dejavnosti in republiškem družbenem dogovoru (tik pred sprejetjem) je predvideni »letni dogovor o delitvi OD« nepotreben, zato v sindikatu predlagamo, da se ga iz resolucije črta. V osnutku resolucije ni usmeritve za skrajševanje delovnega in podaljševanje obratovalnega časa. Zato v sindikatu predlagamo, da je treba proučiti vse sistemske rešitve, ki zavirajo selektivno uvajanje skrajševanja delovenga časa ter ukreniti vse porebno za spodbujanje uvajanja skrajševanja delovnega časa delavcev ter podaljšanja obratovalnega časa strojev v ozdih, kjer so izpolnjeni ekonomski in socialni pogoji. Sindikalne organizacije v ozdih pa naj poskušajo doseči, da bodo ofenzivne razvojne usmeritve vsebovali tudi letni načrti (gospodarski plani) ozdov. KAKO SE PRIBLIŽATI GOSTU? KAJ PONUDITI ZA NJEGOVO PRIJETNEJŠE POČUTJE? KAKŠNO VLOGO NAJ BI SPLOH IMEL HOTEL? Odkar stoji lepa zgradba blizu Veleblagovnice Nama v Žalcu, smo si krajani in občani zastavljali takšna in podobna vprašanja Odgovora nismo našli kar nekaj let Zadnje čase oz. nekaj zadnjih mesecev pa se odgovori kar vrstijo. In zakaj? Zunanji videz je spremenjen in že v poletnem času je bilo opaziti spremembo, saj se je vsak dan v večernih urah zbralo na terasi veliko gostov, tako da je bila terasa nema-lokdaj zapolnjena. Tega včasih, kolikor vem, ni bilo. Bali pa smo se, da bo ob prihodu zimskega časa vse izumrlo in bo hotel zopet služil samemu sebi. Na srečo in v veselje vseh smo se zmotili. Življenje v hotelu je ožive- lo. In kako? Z raznimi prireditvami. Začetek programov je bil v soboto, 30. 11. 85 ob 20. uri v restavraciji hotela, kamor so nas povabili na »Večer s Fructalom«. V pestrem zabavnem programu so nas presenetili z degustacijo novih Fructalovih proizvodov, demonstracijo priprave koktailov s proizvodi Fructala (demonstrator je bil tov. Ocvirk Jože iz Hotela Prebold, ki je dosegel že pomembne mednarodne (Nadaljevanje s 13. strani) prašičev oziroma uporabe antibiotikov. Sprva se razpravljalci niso »hoteli razumeti«, kajti veterinarji so bili začudeni, ker so rejci proti uporabi antibiotikov, toda nazadnje so le našli skupni jezik, kajti šlo je v bistvo za to, da ni smotrno in pametno uporabljati preveč zdravil oziroma, da potrebujemo takšno zdravstveno zaščito, da bodo živali čimbolj zdrave ob čimmanjši uporabi (dragih) zdravil. Za konec pa dodajmo še tole: pri vzreji pujskov do dvajsetih kilogramov je nespametno, da se kot pijanec plota držimo zahteve, da je potrebno za vzdrževanje enakomerne temperature v svinjakih mazut zamenjati z drugimi gorivi -nespametno zato, ker se temperatura hitro spreminja, prašički pa za dobro rast potrebujejo stalno in enakomerno toploto. Če bomo mazut zamenjali z drugimi gorivi, pomeni zamenjati tudi tehnologijo ogrevanja in ker z drvmi ali premogom avtomatike ni možno vpeljati, bo najbrž namesto mazuta prišla v poštev druga hitra možnost - to je elektrika. Pomeni torej, z dežja gremo pod kap. Ilija Bregar rezultate na področju barmanstva), s kvizom o poznavanju Fructala. Ob prijetni glasbi ansamba AD-HOC, pa smo bili lahko po želji postreženi z izbranimi jedili in dobro kapljico. To je začetek, ni pa konec. Sedaj, ko to berete je že za nami »Večer z mladimi literati«, ki ga je s pomočjo Hotela Golding Rubin organizirala »Književna mladina Slovenije« pri OK ZSMS Žalec. Prireditve se bodo nadaljevale tudi v najbolj mrtvih mesecih, kot sta januar in februar in še naprej. Bistvo vsega pa je, da se v takšnem prijetnem ambientu, kot je Hotelu Golding Rubin, nekaj dogaja, da je gostu nekaj ponujeno. In če se ob vsem tem samo malo zamislimo, se nam porodi vprašanje in hkrati odgovor, kako je vsaka stvar odvisna od prizadevanja vodij enot, od njihove želje - z lastnim delom priti do uspeha. Še tako naprej. M. Smrdel Poskrbimo za ptice pevkel Hladilnica TOZD Združena hladilnica ima v mesnem delu 2000 m2 uporabnih površin s kapaciteto 2200 ton mesa; od tega smo v 1985. letu pridobili 2 novi celici s kapaciteto ca 800 ton mesa. V sadnem delu je 2900 m2 uporabnih površin s kapaciteto shrambe 2000 ton sadja. V letošnjem letu je sadni del izkoriščen ca 60 96. mesni del pa med 90 in 100 96. V lanskem letu je bila velika pridobitev za TOZD sortimi stroj italijanske proizvodnje. Namenjen je za pripravo jabolk za prodajo in z njim dosežemo kvalitetnejšo ponudbo kot sicer. Stroj opravi naslednje operacije: opere sadje, izloči gnilad in poškodovane plodove ročno na sortimi mizi, kalibrira plodove po teži, polni plodove v sadne zaboje. Stroj je prilagojen za delo s palet-nimi zaboji ali pa z navadnimi sadnimi zaboji, maksimalna kapaciteta stroja je obdelava 8 ton jabolk na uro, normalno pa je 4-6 ton jabolk na uro. SINTETIZIRAN BIOSTIMULATOR ZA RASTLINE IN ŽIVALI Znanstveniki iz Sarkova v SZ so razvili biostimulator, ki veča življenjsko energijo rastlin in živali. Ugotovili sor da izvira zdravilnost morske vode in plod- nost zemljišča iz biološko aktivnih snovi. Te pod vplivom sončnih žarkov zbirajo energijo in jo nato prenašajo na žive organizme, katerih obrambni mehanizmi proti neugodnim vplivom okolja se s tem močno povečajo. Te snovi se ustvarjajo neposredno v rastlinah, živalih in človeškem organi?, mu, vendar le v omejenih količinah. V Sarkovu so razvili postopek, po katerem se biološko aktivne snovi sintetizirajo iz sladkorja in mikroorganizmov. Tako dobljeni preparat bodo uporabljali le v majhnih dozah. Biološko aktivne snovi preprečujejo bolezni pri piščancih, prašičkih in teletih. Obstajajo tudi velike možnosti za varstvo rastlin. Preparat je zavarovan kot patent. Vlagatelji Zahvaljujemo se vam za dosedanje vaše varčevanje. Še se priporočamo v vašo korist in korist naše kreditne dejavnosti, za vaša in skupna družbena prizadevanja za ohranjevanje in povečanje proizvodnje hrane in osebnega standarda. Letos bomo naše poslovanje posodobili z novim računalnikom, da vem bomo usluge izvajali kvalitetneje. Želimo vam zlasti zdravja in dobrih uspehov pri delu. Hranilnica in posojilnica kmetijstva in gozdarstva Žalec IZŠLO V URADNIH LISTIH SRS V Uradnem listu SRS 37/85 je objavljen Zakon o zdravstvenem varstvu živali. Veterinarske in druge organizacije združenega dela morajo uskladiti svoje akte ter organizacijo in delo z določbami zakona o zdravstvenem varstvu živali v enem letu, to je do 15. 11. 1986. V uradnem listu SRS 37/85 so objavljene tudi spremembe in dopolnitve obrtnega zakona. - V Uradnem listu SRS 37/85 je objavljen Zakon o sprejemanju planskih aktov v OZD v SRS za obdobje 1986-1990. Samoupravni sporazum o temeljih plana DO oz. SOZD se šteje za skupne temelje za pripravo srednjeročnih planov, če vsebuje vse sestavine, ki jih zvezni zakon določa za skupne temelje in se pripravi na način kot ga predpisuje zvezni zakon in sprejme z referendumom. SFRJ V Uradnem listu SFRJ 62/85 je objavljen Odlok o spremembi Odloka o obrestni meri zamudnih obresti. Obrestna mera zamudnih obresti, ki jo plačajo dolžniki - OZD ah druge organizacije in skupnosti, ki opravljajo gospodarsko dejavnost ter imetniki aktov in drugi posamezniki, ki opravljajo kot registriran poklic kakšno gospodarsko dejavnost, če ne poravnajo pravočasno zapadlih denarnih obveznosti; je od 23. 11. 1985 dalje 73 96. • V Ur. 1. SFRJ 64/85 je objavljen Zakon o vojaški obveznosti. Zakon je začel veljati 10. decembra 1985. Vojaki, ki na dan uveljavitve tega zakona služijo vojaški rok, ga služijo v trajanju, določenem po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona. Te vojake lahko zvezni sekretar za ljudsko obrambo odpusti s služenja oz. doslužitve do 60 dni prej, če to omogočajo potrebe po dopolnitvi in bojna pripravljenost JLA. Osebe, ki so odslužile prvi del vojaškega roka v trajanju 12 mesecev, se ne pošlje na doslu-žitev vojaškega roka. Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se ta oseba prevede v rezervno sestavo. Pravni oddelek Nuša Rojc — Vedel sem, kaj se bo zgodilo. Vsa predavanja iz varstva i pri delu je »šprical«. CMI Lani je TOZD Proizvodnja mesa in mesnih izdelkov pridobila 7 novih komor za zorenje trajnih izdelkov domače izdelave. V novih komorah lahko zori naenkrat ca, 35 ton trajnih izdelkov, čas zorenja pa je odvisen od vrste izdelka in traja od 2-6 tednov. Kapaciteta 2 starih komor je bila le ca. 10 ton. Nove komore imajo kontrolirano klimo. Zato je kvaliteta izdelkov precej boljši, kalo manjši, čas zorenja krajši, za isto količino izdelkov pa je potrebno manj delavcev. Trenutna proizvodnja trajnih izdelkov je ca 2,5 ton dnevno. Intervju V DO HMEZAD Celjska mesna industrija Celje je ime FRANJO MAJE-TIČ vsem dobro znano. Zaposleni ga poznajo kot delavca iz razsekovalnice mesa v TOZD Proizvodnja mesa in mesnih izdelkov, še bolj kot samoup-ravljalca, ki je opravljal vrsto odgovornih samoupravnih in družbeno-politič-nih funkcij v DO. V tem mandatnem obdobju je prevzel funkcijo koordinatorja OOZK v DO in tudi to odgovorno nalogo je že prevzel z vso odgovornostjo in zavestjo. V kratkem pogovoru znjim smo izvedeli: Kako te je zanesla pot vmesno industrijo? Rodil sem se 19. 7. 1949. Izviram iz številne delavske družine in smo se z očetom selih, s trebuhom za kruhom bi lahko rekel Leta 1958 smo prišli v Celje in največ možnosti za zaposlitev sem takrat videl v poklicu mesarja. Seveda sem imel tudi malce veselja do tega poklica in leta 1967 sem po končani mesarski šoli v Mariboru opravil pomočniški izpit. Kmalu nato sem si ustvaril družino, nekako rešil stanovanjski problem, leto dni pa sem delal tudi v Nemčiji. Dobro se spominjam, da so cele generacije mesarjev odhajale takrat na delo v tujino in to dobrih mesarjev ter težave mesnih OZD zaradi tega Od leta 1971 pa sem stalno zaposlen v CMI. Precej let si že zaposlen v DO, kakšne so spremembe v teh letih? Kot vajenec sem se učil poklica še v stari klavnici na Teharski cesti, kjer so bili pogoji dela nemogoči, delo samo pa veliko težje kot danes. To velja zlasti za klavnico. Tudi sam sem se udeleževal udarniških akcij pri izgradnji objekta DO na sedanji lokaciji in ko smo se selih, zaposleni skoraj verjeti nismo mogli, da so se nam pogoji dela tako izboljšali. Kljub temu pa so se pogoji dela ob zadnji rekonstrukciji klavnice zopet precej zboljšah, enako bo veljalo za obnovljeno predelavo, ki jo že gradimo. Povedati še motam, da bomo morali razmišljati kako bomo rešili problem starejših delavcev, ki pogosto obolevajo oz. ne zmorejo več težkega dela v vlagi, hladu in prepihu, ker se tem vphvom mesarji nikoh ne bomo mogli povsem izogniti. Kako si se začel politično udejstvovati v DO? Politično sem začel delovati že kot mladinec, se politično izobraževal tako, da sem leta 1978 končal srednjo politično šolo CK ZK Slovenije, v lanskem Franjo Majetir letu pa politično šolo Josip Broz Tito v Kumrovcu. Lahko rečem, da sem v tem času opravljal skoraj vse samoupravne in politične funkcije kar jih je v TOZD oz. DO. Tvoja ocena sedanjih družbeno-eko-nomskih razmer v Jugoslaviji, pa tudi v SOZD Hmezad Žalec! Menim, da so razmere v Jugoslaviji dokaj kritične, ker nismo izpolnjevali programa ekonomske stabilizacije, se kriza še poglablja. To dokazuje inflacija in vrsta drugih gospodarskih težav. Za nas je zlasti zaskrbljujoč položaj v kmetijstvu zaradi visokih obresti, ki odžirajo akumolacijo, vsebinsko pa bi bilo potrebno spremeniti odnose v posamezni reproverigi. Seveda se te razmere odražajo tudi v poslovanju SOZD Hmezad Žalec, njenih članic. Težko pa je razumeti probleme v poslovanju Mlekarne v Arji vasi, KK Šmarju, Gostinstvu. V SOZD bi bilo potrebno vsebinsko spremeniti delovanje reproverige meso-mleko, da bi bile kapacitete članic SOZD bolje izkoriščene. Naloge članov ZK v SOZD? Naloge članov ZK, pa ne samo v SOZD Hmezad, čakajo težke in odgovorne zadolžitve pri obravnavanju zgu-bašev, vprašanju odgovornosti, povezovanju reproverige, notranjih odnosov med članicami SOZD ter povezovanju SOZD Hmezad in Merx. Ob koncu pogovora je Franjo povedal, da zaupa, verjame v svoje delo in da ljudje še niso obupali. Dokazati pa moramo vsem, da se z naslonitvijo na lastne moči in pamet, kader, mlade ljudi in poštenim delom v OZD in družbenopolitičnih organizacijah, skupnosti da premagati še tako huda kriza. In prav je tako. Prva pokušnja kuhanih in po novi tehnologiji na hitro globoko zamrznjenih poltraj-nih izdelkov v laboratoriju CMI. In memoriam V hladnem jesenskem popoldnevu smo se na pokopališču v Preboldu poslovili od našega dolgoletnega sodelavca — traktorista Franca JURGECA Rodil se je 7. septembra 1933 v Halozah. V Savinjsko dolino je prišel pred 28 leti, ker je upal, da bo tu našel boljši kos kruha. Sodelavci smo ga poznali kot marljivega delavca, pripravljenega prijeti za vsako delo. S svojim dolgoletnim delom je mnogo prispeval pri razvoju kmetijstva v naši TOZD. Vsi, ki smo ga poznali, se ga bomo še dolgo spominjali. Slava mu! Sodelavci TOZD Kmetijstvo Latkova vas V spomin V 79. letu starosti je po težki bolezni ugasnilo življenje naše dolgoletne kooperantke JOŽEFE DOBOVIČNIK iz Sp. Grušovelj Ostala nam bo v lepem spominu! TZO Šempeter ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame BARBARE GOLIČNIK se iskreno zahvaljujem sodelavcem v interni banki, SOZD Hmezad, sosedom in krajanom, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Sin Miha Kašče na celjskem V Pokrajinskem muzeju na Muzejskem trgu v Celju je bila ob koncu lanskega leta izredno zanimiva razstava pod naslovom »Kašče na celjskem«. Gre za zanimiv prikaz domače arhitekture in seveda opremljenosti kašč, ki tudi danes privabljajo sleherno oko. Vy Zdravljenje in preprečevanje koronaropatij Naj danes nadaljujem temo, ki sem jo zadnjič prikazal kot pomemben medicinski problem, to je koronarno bolezen in precej razširjeno komplikacijo sladkorne bolezni. Omenil sem važen dejavnik pri aterosklerozi, kot lipoprotéine visoke gostote, ki delujejo proti aterosklerozi na različne načine. Zato tudi Prof. dr. sc. dr. Janez Kraševec nekateri avtorji želijo povišati koncentracijo le-teh na različne načine in tako zmanjšati nevarne koronarne srčne bolezni. To dosežemo tudi brez zdravil s telesno aktivnostjo, zmanjšanjem telesne teže, abstinenco kajenja, pravilno prehrano itd. Lahko pa bi povišali obrambno frakcijo lipoproteinov z nekaterimi zdravili, kot je Gerilon, Gemfibrozil. Danes lahko trdimo, kot pravi raziskovalec Glück iz Cincinatija v ZDA, da lahko zmanjšamo obolevanje in smrtnost zaradi koronarne bolezni srca z zvišanjem koncentracije lipoproteinov visoke gostote. In kakšne so posledice tega obolevanja v nacionalni ekonomiji? Najprej se izplača zmanjšati vrednosti povišanega holesterola v krvi. Temelj je prehrana, siromašna s holestorolom in nasičenimi mastnimi kislinami. Ce to ne dosežemo, poskusimo s sredstvi za znižanje serumskih maščob. Levy iz New Yorkaje opozoril, da v Združenih državah Amerike zaradi koronarne bolezni umre letno kar 550.000 ljudi, stroški zaradi tega obolenja pa znašajo letno okoli 60 milijard dolarjev. Možganske kapi so po smrtnosti na tretjem mestu in v 85 odstotkih je vzrok ateroskleroza ožilja. Prav tako imajo v ZDA okoli milijon srčnih infarktov in 400.000 možganskih kapi letno. Preko 165.000 Amerikancev pod 65 let starosti umre letno zaradi kliničnih posledic ateroskleroze. Prav tako je tretjina vseh smrtnih primerov med 35. in 64. letom starosti posledica obolenj ožilja. Tako so izračunali, da je ateroskleroza zelo draga bolezen in stane nacionalno ekonomijo Združenih držav več kot 80 milijard dolarjev. Zato ni čudno, da iščejo protiukrepe, saj se bolezen začne že v prvem in drugem desetletju življenja. Ako je postopoma 75-odstotnö žilna stena zamašena, lahko v kratkem času pride do nadaljnje zožitve, okluzije imenovane in napadov angine pektoris, infarkta in srčne smrti. Znanstvenik Levy pravi, da je pogosto-ma prvi simptom koronarne skleroze tudi lahko že poslednji. Zelo uspešno zdravilo, ki so ga preskusili je Kolestira-min, ki je pokazal po jemanju 20 % manj koronarnih stisk in 19 % manj infarktov pri ljudeh med 35. in 39. letom starosti in holesterolom nad 265 mg, kar je že jasno povišanje. Zmanjšanje koncentracije holesterola za 1 96 zmanjša koronarni riziko za 2 %. Ena od metod, ki jo je na tem kongresu prikazal Subrama-nian iz Oksbridgea v Angliji je uspešnost zdravljenja s tako zvanimi bloka-torji kalcija, kot je Nifedipin in drugi. Ta zdravila preprečujejo prenos kalcija oz. njegovih ionov skozi celične membrane. In še nekaj o pektoralnih anginah. Ločijo jih več vrst, kot stabilna angina pektoris, vazospastična angina, angina s tahiaritmijo, to je neenakomernim hitrim pulzom, angina zaradi preobremenitev s krčem koronarnega ožilja, angina s pomanjkljivo periferno cirkulacijo, nadalje angina, ki slabo reagira na zdra-yila nitrate (Nitrong, Nitroglicerin, Len-tonitrat, Sustak, Angised) Dalje nestabilna angina pektoris pred infarktom in angina, ki ne reagira za zdravljenje z beta blokatorji. Najbolj nevarna je nestabilna angina pektoris, ki jo smatrajo kot predstopnjo srčnega infarkta, pa zahteva zato intenzivno terapijo. Osnovna značilnost takozvanih blokatorjev kalcija, o katerih je govora, je tudi v širjenju perifernega ožilja in preprečevanju, da se kalcijevi ioni, odgovorni za arterijski tonus nalože v žilne stene. Periferna razširitev žilja, takozvana periferna vazodilatacija pa razbremeni srce in zmanjša njegovo potrebo po kisiku. To dejstvo s pridom uporabljamo pri mineralnih vodah oziroma kopelih z mineralnimi vodami, bogatimi z ogljikovim dvokišom, ki ravno tako razširi najbolj drobne žile kože in periferije pri rehabilitaciji srca in ožilja, kot npr. v Redencih. (Nadaljevanje) Transport poltrajnih izdelkov v zorilnico. DOPISUJTE IN OGLAŠAJTE V Hmeljarja! Razporeditev delovnega časa v koledarskem letu 1986 Temeljna je vsekakor določba 7. odst 184. člena zakona o združenem delu, po kateri določijo delavci delovni čas in njegovo razporeditev tako, da zagotovijo čimprejšnjo in smotrnejšo izkoriščenost delovnih sredstev ter čim učinkovitejšo izkoriščenost svojega dela kakor tudi usklajenost skupnega dela v temeljni orgaiiizaciji in skupnega dela z delavci v drugih temeljnih organizacijah, s katerimi so povezani pri uresničevanju skupnih interesov. V koledarskem letu 1986 so razporejeni prazniki na naslednje dneve: 1. in 2. januar na sredo in četrtek, 27. april na nedeljo, 1. in 2. maj na četrtek in petek, 4. julij na petek, 22. julij na torej, 1. november na soboto ter 29. in 30. november ha soboto in nedeljo, zaradi česar pa se praznuje tudi 1. december in to na ponedeljek. Kot izhaja iz navedene razporeditve, bosta za večino primerov »sporna« predvsem praznika dneva mrtvih in dneva republike. Menimo, da lahko urejamo nastale primere na naslednji način: V tistih temeljnih oganizacijah ali za tiste skupine delavcev, ki bi bili glede na določbe samoupravnega splošnega akta dolžni delati na soboto 1. novembra, glede na redno obveznost dela na vsako prvo soboto v mesecu, bodo imeli delavci na ta dan pravico do počitka zaradi praznika ter bodo upravičeni do nadomestila osebnega dohodka za praznični dan, ko se ne dela. Delavci, ki glede na določila samoupravnega splošnega akta niso dolžni delati prvo soboto v mesecu, na dan mrtvih ne potrebujejo, da bi uresničili pravico do počitka, prav tako pa tudi niso upravičeni do nadomestila osebnega dohodka. Delavci, ki bi bili dolžni zaradi posebnosti delovnega procesa na soboto, 1. novembra delati, pašo upravičeni do osebnega dohodka za opravljeno delo, povečanega z ustreznim merilom, ki je določeno v ustreznem samoupravnem splošnem aktu za vrednotenje posebnega delovnega pogoja (¿dela na praznik. Praznik dneva republike bo imel v letu 1986 lahko naslednje učinke: Delavci, ki jim pomeni delovno obveznost zadnja sobota v mesecu, na ta dan ne bodo dolžni delati, prejeli pa bodo nadomestilo osebnega dohodka za praznične dni. Delavci, ki na to soboto ne bi imeli delovne obveznosti, ne bodo upravičeni do nadomestila osebnega dohodka Do nadomestila osebnega dohodka za praznične dni ne bodo upravičeni niti delavci, ki jim je nedelja dan tedenskega počitka, tudi za nedeljo 30. novembra, pač pa bodo upravičeni do nadomestila osebnega dohodka vsi delavci, ki bi jim bilo sicer delo na ponedeljek 1. decembra delovna obveznost Delavci, ki bodo v letu 1986 dolžni delati na soboto, 29., nedeljo 30. ah oz. in ponedeljek 1. decembra, bodo upravičeni za delo na vsakega od navedenih dni do povečanega osebnega dohodka za delo na praznik. Ob koncu naj ponovno poudarimo: delavec lahko uresniči pravico do počitka na praznik in ustreznega nadomestila osebnega dohodka le v primeru, če bi bil dolžan na praznik po razporeditvi, določeni v samoupravni ureditvi temeljne organizacije, sicer delati. Povzeto po 22. številki revije Pravna praksa Priloga OO ZSMS SOZD »Hmezad« Številka 1 Januar 1986 Delovno v KZ Savinjska dolina Žalec Srečno, srečno, srečno 1986. vam želi mladina Novoletne novice rojene kot bodice in nikar nam ne zameri, če ti ni vse po meri. To je humor ob Novem letu, pa srečen start ob novem vzletu. VPRAŠANJE Po katerem pravilniku morajo pravilnike spoštovati samo nekateri? Ali tudi tu velja zakon močnejšega? V preteklem letu je bilo delo Aktiva mladih zadružnikov zelo pestro in bogato. Zimski meseci so bili izpolnjeni z izobraževanjem in preizkušanjem pridobljenega teoretičnega znanja iz kmetijstva na kvizih. V zadrugi skrbijo za strokovno izpopolnjevanje mladih strokovnjakov, ki delajo na posameznih področjih. Mladi zadružniki TZO Tabor so organizirali občinski kviz Mladi in kmetijstvo, na katerem so tudi v prijetnem tekmovalnem vzdušju zmagali. Regijski kviz je bil zaradi lanskoletne zmage našega AMZ Tabor organiziran v Žalcu. Delo so prevzeli polzelski mladi zadružniki. Številni obiskovalci so uživali ob zanimivem preizkušanju znanja mladih kmetijcev. Delovna vnema se je nadaljevala, kljub obilnemu delu doma na kmetijah, tudi med letom. Najprej smo se udeležili kmečkih iger na Vranskem. Po že ustaljeni navadi smo organizirali regijsko traktorsko tekmovanje. Na vročem soncu 3. avgusta so sveže zorane brazde kazale spretnost in znanje mladih. Rezultati tekmovanja so bili objavljeni v radiu in časopisih. Na republiško tekmovanje sta se uvrstila najboljša tekmovalca in to iz Petrovč in Šempetra. Le-ta sta kljub dobremu tekmovalnemu duhu zaradi malo slabše sreče še zasedla solidno mesto. Vsako leto se mladi pridružimo tudi ohranjanju tradicij hmeljarstva v Savinjski dolini. Za prijetno počutje na družabnem večeru s slovenskimi hmeljarji ob izboru novega starešine in princese so poskrbeli Tabor-čani. Domiselno urejeni vozovi s prikazi starih običajev so bili v Braslovčah deležni velike pozornosti. Na že tradicionalnem hmeljarskem prazniku so se pri tem najbolje izkazali mladi iz Šempetra. V želji, da bi pregledali prehojeno pot v letu 1985 in združili stremljenja vseh mladih v dolini, ne samo zadružnikov, so Braslovčani organizirali srečanje mladine v oktobru. Neuspeh mladih zadružnikov še ni potrl, je pa grenka izkušanja več. Želimo si še naprej dobrega sodelovanja s KZ ter uspešnejšega z OK ZSMS Žalec. AMZ Hmezad KZ Savinjska dolina Žalec NAJTEŽJE JE SEBE RAZUMETI Včasih steguješ roko, ker je to človeško, za kar dosegel ne boš, in razumeti sebe je tako težko. Rojstvo in smrt, vse mora priti, borbo sam s seboj, pa najhuje je preiti. Na kar bi še včeraj pljunil, da si ne bi ime oskrunil, boš danes v nedrje dal, in sam sebe ne boš spoznal. V večnem iskanju kar je že prešlo, a v tebe se je naselilo, z vsemi čustvi kot tedaj, ko vse, prav vse -S10 je še tako lepo bilo. Novice iz domovine Po vsej naši domovini so zatrepetali ob žvižganju izza voglov o zamrznitvi plač, ki bi naj nas zajelo po novem letu. To je najlepše darilo »Dedka Mraza« v čast stabilizaciji. Zato* so najpomembnejši možje tudi v naši firmi »stopili skupaj« (v slogi je namreč moč) in začeli napenjati možgane, kako pomagati sočloveku oz. kakor rečemo v povojnem obdobju - sotovarišu. In so razmišljali: Ker zaradi vse večjega dvigovanja cen in padcu življenjskega standarda nastajajo vse večje socialne razlike, OH OPROSTITE, vse več je socialno ogroženih, moramo (BRAVO ZADETEK V ČRNO, KOT PRI NAŠEM DOBREM STAREM BALTAZARJU, KI VEDNO NAJDE OB PRAVEM ČASU PRAVO REŠITEV) »Povečati razmerje plači« Ker pa smo samoupravna družba in mora o vsaki pomembni odločitvi odločati tudi NEPOSREDNO PRIZADETI in seveda tudi vse DPO, moramo sklicati sestanek in razpravljati o — vnaprej pripravljenem gradivu. Citiram gradivo: Ne samo v naši firmi, tudi drugod se vedno bolj izpostavlja problematika OD. Vzrokov je več: - naraščanje življenjskih stroškov vseh delovnih ljudi in s tem problem socialne varnosti delavcev, - nedograjen sistem nagrajevanja, - vedno več izgubašev. Iz tega izhaja vprašanje nagrajevanja vodilnih in vodstvenih delavcev, kajti ti so v močnem zaostanku v primerjavi s sorodnimi organizacijami: In posledice: - odhodi strokovnih delavcev, - pomanjkanje strokovnih delavcev, - slaba gospodarska situacija, - nizki OD strokovnih in vodilnih delavcev ne vzpodbujajo k odgovornejšemu in intenzivnejšemu delu. Diagnoza v šali Prijatelj mi je povedal: - Zgodilo se je pred leti. Vlažno zimsko vreme mi je pošteno zagodlo. Iz tedna v teden slabše počutje. Zdravstvena postaja mi je postala drugi dom. -Pa bomo vzeli kri, reče zdravnik. In kmalu sledi ugotovitev: krvna slika izredno slaba. - Kaj naj to pomeni? boječe sprašujem. - Vzrokov je lahko več, odgovarja zdravnik, ki se rad s pacientom tudi pošali. Ko omeni in našteje kar precej primerov, vzrokov, ki slabšajo krvno sliko, se rahlo nasmehne. - Tudi levkemija ni izključena. Levkemija? To je vendar krvni rak! Nisem sitnaril. Vzel sem recepte. Vso pot do doma pa kliče globoko v meni: Levkemija, levkemija! V Šempetru sem imel prijatelja. Tudi on je preboleval to nevčmo bolezen. Zdravniki v bolnici mu diagnoze niso povedali. Povedali pa so ženi. Bila je izredno hrabra ženska in možu diagnoze ni izdala. ; — Nekaj je hudo narobe, si je nenehno ponavljal. Toda kaj? ' Na pomoč je priklical nekaj vrst leksikonov in tako sam prišel do spoznanja: bledota kože, kožne in služnične krvavitve, utrujenost, slabosti, hujšanje, potenje ponoči, bolečine v glavi, šumenje v ušesih, tesnoba, srbež, telesna temperatura je skoraj zmerom povečana. (Nadaljevanje s prejšnje strani) DAJ MI MILIJONE PA BOM ODGOVORNEJŠI IN SPOSOBNEJŠI! - OH OPROSTITE ZOPET GLASNO RAZMIŠLJAM - strokovni in vodstveni delavci, ki odhajajo iz naše firme, so uspešnejši (praviloma) kot pri nas, kar potrjuje, da je OD glavni vzrok odhoda oz. nadaljnja filozofija DENAR VPLIVA NA SPOSOBNOST. Zato, proč z.»uravnilovko« 1: 3! Smo za SaS, ki predvideva oz. postavlja razmerje 1: 5. Sporazum obvezuje! ker smo pač pri vseh dosledni, moramo biti tudi pri tem. O tem problemu so že razpravljali - svet direktorjev, strokovni krogi, centralni DS in sedaj je že čas, da pridejo ukrepi, ki so bili že sprejeti, med neposrednega proizvajalca (če ne veste, to je tisti, ki ustvarja dohodek) oz. na zbore delavcev. In zaključek: Vsi, ki ste sledili gradivu, se morate zavedati, da je potrebno razmisliti o zboljšanju poslovanja. In predlog rešitve: Z ustrezno rešitvijo OD vodilnih in strokovnih delavcev, bi prišlo do bistvenih premikov (ŽIVIJO - IZPLAVALI BOMO IZ IZGUBE) - ter zagotoviti moramo usklajevanje OD z rastjo življenjskih stroškov 1:5. Vsaka podobnost s katerimkoli sozdom je zgolj slučajna. - To je levkemija! Akutna se konča s smrtjo v nekaj tednih ali mesecih, kronična pa poprečno v štirih letih. Težko bol, saj je imel dva nepreskrbljena otroka, je zaupal najboljšemu prijatelju. Hrabro se je držal, čeprav so ga premeščali iz bolnice v bolnico. Tik pred smrtjo je poklical ženo in oba otroka. - Dragi moji, napočil je moj konec. Viharite viharje in ne klonite. Hvala za vse, kar ste zame dobrega storili. Zbogom... Tako sem bil o vsem poučen. Tudi jaz imam kup leksikonov, tudi jaz sem našel ta usodni zapis. Toda jaz nisem junak, kakršen je bil prijatelj iz Šempetra. Jaz sem po značaju zajček. Naj povem ženi, otrokom? Toda vsi trije so dokaj hitro opazili, da se z menoj nekaj godi. Zdaj sem bil vesel, potem me je popadla melanholija. Razpoloženje iz dneva v dan drugačno, zdaj hrabro in spet jokavo. - Nekaj tednov, mesecev, v najboljšem slučaju štiri leta, sem si dopovedoval med potjo, v gostilni, ko sem se sprehajal po pokopališču. In trenutno mi je postalo žal, da nisem skoraj nič prispeval za ureditev pokopališča, za ureditev mrliške veže. Najtežje pa so bile noči. Nekaj pa mi je bilo vendarle sumljivo: nobenih krvavitev, tudi potenje ponoči samo občasno, tudi glavobol me ni prepogosto obiskal, na obrazu nobene prave bledičnosti. . —Pesti pa me šumenje v ušesih! si prikličem v spomin. Pa to šumenje traja že celi dve desetletji! Nekateri podatki so se ujemali, drugi pa spet ne. Naj tečem k zdravniku? Vedno znova sem se prestrašil, da bo še enkrat namignil: Lahko je tudi levkemija. Počasi sem tudi okolici postajal sumljiv. Nekateri so celo predlagali, naj nemudoma obiščem nevropsihiatra. Celo domače so nadlegovali. - Dajte, spravite ga v Vojnik! Pa kaj, ko sem se cesto tako hitro »poboljšal«. Igral sem se z otroki, pomagal sem ženi v kuhinji, pridno skrbel, da je bilo vedno dovolj kurjave. Sčasoma sem se teh mojih težav in skrbi privadil. Novo leto je pred durmi, nisem mogel, nisem smel gnjaviti domače. Tu in tam pa mi je le ušla z jezika tista turobna beseda. - Smrt... Zivčki pa ostanejo živčki. Nemalokrat sem postajal preveč siten, razdražljiv. Bil sem večkrat okregan. - Pa kdo te bo prenašal! In sem se odločil, takoj v zdravstveni dom! Če je že tako daleč, naj me strpajo v bolnico. Tudi zdravniki so si različni. Tudi zanje, tudi pri njih velja pregovor: več glav več ve. Najprej sem hotel malo ovinkariti. Moram k drugemu zdravniku in naj mi krvno sliko ponovno ugotavljajo. Ne, odločil sem se za prvega dohtarja, ki je nekam začudeno pogledal. - Mislil sem, da niste več med živimi! se zasmeje zdravnik. - Gospod doktor, slabo se počutim ... - Aha, vaša krvna slika! se spomni. Na kartonu je zapisano, da jemljete razna pomirila. Kakšna, katera? Naštevam. Zdravnik me gleda, posluša, se praska za ušesom. Kaj pa vaši zobki? Gleda v ustno votlino, potrkava s kladivcem. In jaz nekajkrat zamijavkam. - Tega izruvati, pa tega in tega, poprej pa seveda na slikanje. Naguba čelo, nekaj kliče v spomin. - Spominjam se, kako ste pred tedni pobledeli. Zakaj? Dolgo ni šlo z jezika, potem pa je le zdrsnilo. - Omenili ste levkemijo. - Aha! se spet zasmeje. Jaz sem samo našteval. Ker pa je levkemija v zvezi s krvjo, naravno da sem jo omenil. Bolj za šalo kot zares. Saj sem vendar preveril krvno sliko. Vaš zunanji videz ne potrjuje moje šale. Zdaj pa jovo na novo. In podvizajte se. Novo leto je skoraj na pragu in ne bi rad, da bi na ta veliki dan bili obremenjeni z nepotrebnimi skrbmi Mar ni tako? ' - Tako, gospod doktor... V dobrih dveh tednih je bila zadeva urejena. Znanci so me spraševali, kaj tako pogosto tekam v ambulanto. Seveda sem se vedno zlagal ko da je vsak dan prvi april, je končal prijatelj svojo skoraj neverjetno zgodbo in poudaril, kako žalostna bi bila silvestrska noč, pa se je vendar tako srečno končala. Bilo je tako ko da sem se nanovo rodil. Nesreča v sreči, ki me je spremljala vseh dvanajst mesecev novega leta. Drago Kumer Delo mojih staršev Moja starša delata v Hmezadu. V tej delovni organizaciji s petinpetdesetimi tozdi sta zaposlena, odkar sta končala izobraževanje. Mamica dela v računalniškem centru, oče pa v kmetijstvu. Svoje delo imata rada. Najprej nam opišem delo mamice. Kot že rečeno, dela mamica v računalniškem centru. Tam pazijo, da v Hmezadu in še vnekaterih delovnih organizacijah v številkah vse gre lepo in prav. Računajo razne samoprispevke, članarine, osebne dohodke, ceno hmelja in drugih kmetijskih pridelkov in še mnogo drugega. Ima pa to delo veliko slabih strani. Vsak dan po petkrat pri nas zvoni telefon, ki kliče mamo. V službi se na-kaj zatakne, mamo pa kličejo, da jim da nadaljnje napotke. Če je vozel manjši, takrat mama naroča in jih rešuje kar po telefonu. Kadar pa je zastoj večji, mora mama pohiteti v Žalec. Redko se zgodi, da me povabi s seboj. Takrat na računalnik pišem pismo svojima sestričnama. Ampak ne mislite, da je to lahko. Tri ure sem se mučila, da sem ga najprej napisala na računalnik, pozneje pa mi ga je printer prepisal na list. Komaj sem napisala tri vrste, sem pritisnila na napačen gumb in mi je vse zbrisal. Bila sem že pošteno jezna. Mama se mi je samo smejala. Včasih mamo kličejo tudi ponoči in takrat mora mama iti sredi noči v službo. To ni pravnic zabavno. Mama se ponavadi vme šele zjutraj. Ampak take neprijetnosti se hitro pozabijo, še posebno, če človek dela z veseljem. No, pa dovolj o delu mame, sedaj pa naj opišem še delo očeta. Oče dela v kmetijstvu. To je pomembna panoga v našem gospodarstvu. Sploh pa je to zelo razvita panoga pri nas, v Savinjski dolini, ki je znana predvsem po hmelju. Kadar poteka obiranje hmelja, je ati po cele dneve samo v službi. Komaj ima čas, da pride domovin pojužina. Zvečer se vrača domov šele proti dvanajsti. Obide vse obi-ralne hale sušilnice, hleve. Včasih naju popoldne pelje tudi s seboj. Ampak to se zgodi zelo redko. Prav prijetno je hoditi po sušilnicah, kjer je zrak tako suh, da se zdi, da se bo zdaj-zdaj vnel. Z bratom brodiva po suhem hmelju in roke imava oba popolnoma rumene od smole. Ampak v kmetijstvu ni samo obiranja hmelja, ampak je tudi živinoreja in poljedelstvo. Kadar nanese, grem z atom na kakšno farmo, sprehodiva se po hlevih, silosih. Nekoč nama je neki uslužbenec pokazal kače, ki jih je lovil za zabavo. Brr... Tako sem na kratko opisala delo svojih staršev. Njuno delo je kar razburljivo, kajne? Ampak, katero delo pa ni?! Samo s prave strani ga moraš pogledati. Manca Janežič, 7. a V HOTELU - Kje je prikupno dekle, ki je tu za šankom streglo koktajle? - Želite kaj popit? - Ne. Iščem svojega moža. Ohranja vse značilnosti pasteriziranega mleka in je biološko visokovredno živilo z vitamini, encimi in lahko prebavljivimi beljakovinami. Prav to smo si želeli! To je mleko, ki ga pijemo takoj, je osvežilno, hladno, naravnega okusa. To je mleko v pure pack embalaži, ki traja 4 dni pri temperaturi do 8° C. jJlLaJiy CEEEIR To smo si želeli tudi pri nas, ko smo ga videvali v tujini, saj je takšna tehnologija proizvodnje uveljavljena v več kot sto deželah — v vsem razvitem svetu. jjjiaiiy CEEEiR mezad celjske mlekarne V lanskem oktobru so praznovali 60 let FERK Štefan KK Šmarje REZEC Karel Minerva Žalec 50 let KLOKOČOVNIK Franc ' NOVAČAN Marjana GAJŠEK Martina JAZBINŠEK Hedvika POVŠE Martin RAZDEVŠEK Terezija DROLC Stanislav ŠANTL Bogomil JANEŽIČ Leopold Kmetijstvo Žalec KZ Ilirska Bistrica Celjska mesna industrija Celje Celjska mesna industrija Celje Celjska mesna industrija Celje Mlekarna Arja vas Strojna Žalec AGRINA Žalec AGRINA Žalec Jubilantom iskreno čestitamo! Novoletna križanka NAGRADE: 1. nagrada: 2.000,- din 2. nagrada: 1.500,- din 3. nagrada: 1.000,- din 4. in 5. nagrada: 500,- din Rešitve pošljite do 15. januarja na uredništvo Hmeljarja. Obilo zabave pri reševanju in sreče pri žrebanju vam želi vaš urednik -Tovariš zdravnik, moj mož si domišlja, da je konj. - Kako to kaže? - Zjutraj oves, opoldne vodo, proti večeru na pašo... - Ni problema. Samo njegova zdravitev bo precej stala. - Denar ni vprašanje. Do sedaj je dobil vsako tekmo. Recept za uspešnega gospodarstvenika: prišel, videl/ šel... S parabolično anteno direkten sprejem V Evropi predvidevajo direkten in zaseben televizijski in radijski prenos preko satelita brez priključka na kabelsko mrežo. Pri nas še - vsaj tako vse kaže - to ne bo tako kmalu. V Zvezni republiki Nemčiji pa že Bayer AG preizkuša dva prototipa anten iz ABS (R) novodura na odpornost proti nizkim temperaturam in udarcem vetra do 164 km/h. Rezultati preizkusov so pokazali, da novodur omogoča pri izpolnjevanju vseh zahtev ceneno konstrukcijo. Vy JAJCA Z MOČNEJŠO LUPINO Več ameriških družb, ki se ukvarjajo z živilstvom, je raziskovalnemu središču univerze v Missis-sipiju zaupalo izpopolnitev posebnega režima krmljenja nesnic, tako da bi nesle jajca z močnejšo lupino, s čimer bi prihranili na leto približno 60 milijonov dolarjev, ker se pri prevozu in skladiščenju ne bi razbilo toliko jajc. Gre za ugotavljanje razmerja med vnašanjem natrijevega bikarbonata, natrijevega klo-rita in fosforja v perutninsko krmo in kakovostjo jajčne lupine, albuminov, letnega pridelka jajc, teže povprečnega jajca in obarvanosti rumenjaka. S posebnim režimom prehrane nesnic bi lahko izboljšali ne le kakovost lupine, marveč tudi letno proizvodnjo, povprečno velikost jajca in velikost rumenjaka. Režimi se nikoli ne reformirajo, kratko in malo - padejo. Svet prihaja v ero človeškega kapitala, znanja. Kdor mu ne sledi, bo ostal narod svobodnih sužnjev. De Gaulle Januar Če je prosinca mraz, bo v jeseni obilo sadja. Anton, (17.1.) puščavnik in opat, ne pusti ne orat, ne kopat Vsako leto nam življenje skrajša, samo upanje trpljenje lajša■, človek, večni igralec težkih vlog, koliko mora prestopiti prog. Komplicirane stvari poenostavljati je zmožnost genijev, preproste stvari komplicirati pa zmožnost norcev. J. F. Kennedy Miha: Stanovanje sem si opremil čisti po svoji glavi. Savi: A zato je tako prazno. - Stoj, kaj iščeš tukaj? vpraša lastnik hiše vlomilca. - Denar iščeml - Počakaj, se ti bom pridružil. Dva mlada biokemika v kopališču. - Poglej, poglej tistole dekle! - Pa kaj! Sestoji se iz 90 odstotkov vode. - Že, že, ampak ta površinska napetost .. .1 Sg Štiriletni sini opazuje mamico, ko si navija lase na kovinske navijalke. »Mami, koliko programov pa dobiš na tole?« Hmeljar je začelo izdajati maja 1930. leta Hmeljarsko društvo za Slovenijo kot štirinajstdnevnik. Izhajal je do okupacije aprila 1941. Januarja 1946 je začel svojo povojno poslanstvo kot glasilo Hmeljarske zadruge »Hmezad«. - Sedaj ga izdaja delavski svet SOZD Hmezad Žalec.—Ureja uredniški odbor: Martina Krajnc, dipl. inž. agr., Metka Vočko, Miljeva Kač, dipl. inž. agr., Eva Orač, Slavko Košenina, Ivan Vodlan, Milan Lešnik, Marta Smrdelj in Marija Kroflič. Predsednica uredniškega odbora Metka Vočko. - Uredništvo: glavni in odgovorni urednik in lektor Vili Vybihal, inž. agr., urednica strokovne priloge za hmeljarstvo Miljeva Kač, dipl. inž. agr., novinarka Marjana Natek. - Hmeljar izhaja enkrat mesečno v 5.500 izvodih. Tisk Aero Celje - TOZD Grafika Oproščen je temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije. -Uredništvo je v SOZD Hmezad, Ulica Žalskega tabora 1 v Žalcu, telefon (063) 714-141. Cena izvoda je 90.- din. Celje - skladišče D-Per 'S 70/1986 ŽALEC,... 1.1.1986 COBISS s PESHER HENTA delovna X1VAL, KOPITAR TRDA PRO ZORNA SNOV ODKRITELJ IZOTOPOV g2.NOBEI.-N PR06J0R. POVRŠINA PRELIV ZA LASE LIKOVNA UMETNICA SEKUNDA DOD. K POGODBI NEGATIVNO HAELEKTR ION RISALA : H v RAXBORSEJ KATARINA SLOV. PIVOVARNA VEZNIK KRAJ V SLOV. (ZGOD. I.KONF. KPS) MESTO V JOK AMERIKI TRAIJSVAU atlet CLARCK UD, PRIPADNIK ZNAČAJ HOHAHE- OANSKA RELIGIJA SLIKE S VVBIHAL 1552 LJUDSTVO V SZ NA KAVKAZU SORODNICA AMER. MOŠKO IME SNOV ZA LEPLJENJE SOLHIZAC. ZLOG ALFRED NOBEL DESNI PODELITEV IMENA FRONTNA ORGANIXAC T1RAXA RUSKI PES. FUTURIST CN.WKOLA-JEVIC) 1889 -1943 USTVARJA- LEC DOBRIN ANSLESKO SVETLO PIVO NASLOV SLOVEN- FILMA UMRLI FILM IGR-flVALES EDEN OD. HNELJA A VEZNIK BERTON- CELJ ANKETA ( OKR.) MUSLIMAN ÍENSKO IME ENAKA 8AK0GL. BALETKA MLAKAR RASTLIN ZAJEDAVEC OTREBUEH SVET UDO Jürgens LOŽNICA BRENKAL INSTRUMM1 ŠTIRINOŽNI HRV40VUW DEL TENISKE IGRE V KRAJ 06 6 LOV. OBALI MESTO V M. ZNANO PO SIRU ELEKTR MER. ENOTA MÂSîûBA It OVČJE VOLKE XIVUBN. TEKOČINA REKRUT MONGOLS« VLADAR. NASLOV •100 m IGRALNA KARTA MORNAR. CIN GRŠKA ČRKA CANKAR IVAN 10JXE ROZMAN IMFI/ZORUA. NEVIDNA ÍPRAtlVAL ENAKA SAM06L. KRSTO VOZOVNICA NOVI DINAR VOJVO- DINEC FRANCOS. TENISKI IGRALEC 12. IH 9. CR. ROfflRSK! KUŠČAR HARCK twain LETOV IS KRAJ V ŠVICI DODATNI PREDLOG K ZAKONU VELIK PTIc PEVEC TL VELIKIM KLJUNOM OS-ZAIHEK SUES NO ST, NOROST KRUŠNA MATI OVOJNO OBLAČILO INDIJK ENAKA SANO GL. SPLAV teÊÊ^Muï'JÉKÈSt WiEK^&&ËSr . ||gg|g 1 m m biotehn. FAKULT. ŠPANIJA PETER SPRAJC ZENSKI PEV. GLAS 3,m ARO M AT. D(V. META DVOPRSTI LENIVEC 15. ČRKA NEMŠKI FILOZOF (GEORG) IZDELAL DOLINAR tn> drwaaaso JANUAR 1986 - ŠT. l PRILOGA ZA HMELJARSTVO Uspešno in veselo 1986 želi hmeljarjem Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Dr. Alojz Cetina Generalni sekretar IHB DELOVNA SKUPINA EKONOMSKE KOMISIJE IHB JE ZASEDALA V LJUBLJANI 5. 12. 1985 Že na hmeljarskem kongresu v Nitri (ČSSR) smo ugotovili, da je srečanje delovne skupine v začetku decembra pomembno, ker lahko na njem izmenjamo že dokaj zanesljive podatke o proizvodnji tega leta. Zato je bilo z zadovoljstvom sprejeto povabilo jugoslovanskih predstavnikov, da bi bil letos sestanek delovne skupine za tržna gibanja v Ljubljani. Sestanek je bil v hotelu Slon 5. decembra 1985 ob 9 uri. Že prejšnji večer so se udeleženci zbrali na sprejemu, ki so ga priredili jugoslovanski hmeljarji. V sproščeni besedi so delegati izmenjali svoja gledanja o položaju na svetovnem hmeljnem trgu. Seveda pa razgovori niso bili le strogo uradni, ampak je marsikdaj zdrsnil pogovor na osebne zadeve kot se pač med prijatelji in starimi znanci hmeljarske družine tudi spodobi. Gotovo je, da takšni sproščeni stiki olajšajo reševanje težkih problemov, ki smo jih reševali na uradni seji naslednji dan. Sejo delovne skupine je zaradi odsotnosti predsednika ekonomske komisije g. Blesta (Velika Britanija), ki običajno vodi te seje, otvoril predsednik IHB g. Signorotti (ZDA) in po kratkem pozdravnem nagovoru predsednika Zajed-nice hmeljara Jugoslavije ing. Križnika predlagal za delovnega predsednika g. Finance-ja (Francija). Žal udeležba ni bila polnoštevilna. Od 12 članic IHB so bili prisotni predstavniki: Belgije, ZRN, ČSSR, DDR, Francije, Jugoslavije in ZDA, kot ekspert za hmeljsko tržišče pa še g. Bensted-Smith (EGS Bruselj). Predstavniki Avstralije, Velike Britanije, Španije, Poljske in Madžarske se seje niso udeležili. V prvi točki dnevnega reda so predstavniki posameznih članic IHB podali poročila o površinah, pridelkih o prodanih količinah hmelja 1985 in v naslednjih letih do leta 1992 ter ocenjeni površini hmeljišč v letih 1986 in 1987. Zbirnik teh podatkov, ki je podan v tabeli 1 je bil izdelan tako, da smo za države članice, ki poročil niso poslale predpostavili površine hmeljišč in ocene pridelkov, ki so jih le-ti dali na kongresu v Nitri. Seštevek teh podatkov kaže na naslednje tendence v primerjavi s podatki za I 1984 oz. oceno, ki je že bila dana na kongresu v Nitri. Površina hmeljišč se je v državah IHB glede na leto 1984 zmanjšala v letu 1985 od 62.870 na 60.745 ha tj. za 2.125 ha ah za 3,4 96. Od tega samo v ZDA za 1.145, Veliki Britaniji za 433 in Avstraliji za 565 ha. Med tem so površine v deželah, ki tradicionalno pridelujejo aromatične Sorte hmelja bolj počasi ah sploh ne zmanjšujejo: To kaže na dejstvo, da se je povpraševanje po aroma sortah povečalo. Verjetno pa je vzrok za takšen pojav neugodna agrarna struktura v deželah kontinentalne Evrope in to še v neugodnem splošnem gospodarskem položaju. Zaradi vehkega deleža stalnih stroškov igra v okviru obratoslovnih odločitev hmeljarjev za spremembo obsega proizvodnje pomembno vlogo problem mejnih stroškov. Skupni pridelek hmelja se je v deželah IHB glede na leto 1984 zmanjšal od 2.006.945 na 1.927.917 stotov (a 50 kg) tj. za 80.028 stotov ah za 4 96, Pripomniti pa je treba, da je navedeni pridelek hmelja 1985 še vedno ocena, čeprav že mnogo bliže dejanskemu pridelku, kot je bila ocena na kongresu v Nitri, ki je znašala 1.901.991 stotov. Iz poročil, ki so jih dah predstavniki posameznih dežel je razvidno, da je razmerje površin aroma in alfa-sort v IHB 56 : 44 96. Verjetno se bo to razmerje še nekoliko povečalo v korist aroma-sort dokler ne bo doseženo ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem po obeh skupinah hmelja. Od skupne proizvodnje leta 1985 1.927.917 stotov je po poročilih prodanega že 1.886.815 stotov ah skoraj 98 96. To bi kazalo na določen optimizem, če ne bi bilo del tega hmelja prodanega po nizkih dnevnih cenah, če ne bi bile ko-mulativne zaloge hmelja na svetu tako visoke in če ne bi proizvodnja piva še naprej vzstrajno stagnirala. In prav ti »če«-ji so kaj hitro podrli prvotni optimizem. Prevladalo je mnenje, da bo kriza še nekaj časa trajala. Izražena je bila zaskrbljenost ker premalo poznamo gibanje proizvodnje hmelja v SZ in Kitajski, ki se v zadnjem času že kar aktivno pojavljata na svetovnem trgu. Napovedi površin hmeljišč, ki so jih udeleženci dah za naslednji dve leti ne kažejo znatnega zmanjšanja površin v državah IHB. Čeprav te napovedi mogoče le niso povsem realne, le zaskrbljuje prepočasno reagiranje proizvajalcev hmelja na sedanji tržni položaj. Nadalje so udeleženci v razpravi predlagali, da bi ta sestanek delovne skupine ekonomske komisije v decembru, ko so že znani bolj točni podatki o letošnji proizvodnji, uvedh kot stalno prakso. Predlog, da bi bil ta sestanek vsako leto v istem kraju, ki ima dobre prometne zveze s svetom npr. v Miinchenu, je bil ugodno sprejet. Uradno bo to dokončno sklenjeno na zasedanju ekonomske komisije marca v Parizu. Sestanek delovne skupine zatržišče v Ljubljani je bil kljub neugodnemu položaju na tržišču uspešen. Prevladalo je spoznanje, da čeprav ah prav zato, ker IHB nima izvršilne moči, so ta srečanja pomembna za izmenjavo informacij, ki lahko bistveno prispevajo k boljšemu poznavanju gibanj na hmeljskem trgu in s tem pomagajo hmeljarjem pri njihovih odločitvah v bodoče. Nekateri predstavniki so ta sestanek izkoristili za nekoliko podaljšano bivanje pri nas. Tako je predstavnik iz NDR dr. Dolzmann 3. decembra obiskal Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu. Posebno smo bili počaščeni, ker nas je obiskal sedanji predsednik IHB g. Signorotti iz ZDA. Z zanimanjem je sledil programu, ki smo mu ga pripravili slovenski hmeljarji. Ob slovesu nam je zagotovil, da je bil z obiskom zelo zadovoljen in izrazil željo, da bi se s primerno delegacijo udeležili hmeljarskega kongresa, ki bo avgusta 1986 v Yakimi v ZDA. Tabela 1 Zbirni podatki poročil o površinah in pridelkih hmelja na sestankih delovne skupine IHB v Ljubljani Dežela Površina hmeljišč 1985 ha Proizvodnja hmelja 1985 v stotih á 50 kg Prodane koli- Predvidene površine aroma sorte alfa sorte skupaj aroma sorte alfa sorte skupaj čine 1985 v stotih 1986 1987 Avstralija 20 737 757 48 37.660 37.708 37.708 - Belgija 122 580 702 3.900 19.210 23.200 12.563 625 596 ZR Nemčija 10.652 8.946 19.598 366.000 341.000 707.000 707.000 19.500 - ČSSR 11.950 SlKS 11.950 251.400 251.400 251.400 11.950 11.970 DDR 250 2.175 2.425 5.200 61.800 67.000 67.000 2.450 2.450 Vel. Britanija 1.948 2.799 4.747 55.900 75.600 131.500 123.800 4.275 4.275 Španija 31 1.972 2.003 200 64.763 64.963 60.500 - - Francija 188,5 466,5 655 5.498 19.738 25.236 15.398 641,5 628,5 Madžarska 248 270 518 3.540 8.773 12.313 12.313 512 510 Jugoslavija 3.354 - 3.354 103.180 - 103.180 99.180 3.336 3.308 Poljska 2.503 - 2.503 53.500 - 53.500 53.500 - - ZDA 2.796 8.737 11.533 - - 450.989 446.453 11.533 11.533 Skupaj IHB 34.062,5 26.682,5 60.7451299.373 628.5441927.9171886.815 Milan Veronek, kmet inž. NOVI WOLF WSZ 800 Nemškim hmeljarjem je bil za obiranje v 1. 1985 na voljo novi veliki obiralni stroj Wolf WSZ 800 s kapaciteto 800 rastlin na uro. V času obiranja smo si ogledali njegovo delovanje. Stroj ima instalirano 49.45 KW moči. Sklopi stroja so običajni. Glavni obiralnik je zasnovam vertikalno in podobno kot tovrstni manjši Wol-fovi stroji (280, 480, 600) le s to razliko, da ima ta - dosedaj največji - 4 pare obiralnih valjev, ki so nameščeni vertikalno eden nad drugim. To omogoča stroju večjo storilnost ob nižjih vrtljajih obiralnih valjev, kar naj bi izboljšalo kvaliteto obiranja oziroma zmanjšalo poškodbe in drobljenje hmeljai. Zasnova takšnih obiralnikov je znana že nekaj desetletij in ne predstavlja neke bistvene novosti. Avtomatski obiralnik je izboljšan v toliko, da ne požira in ne drobi več že obranega hmelja iz glavnega obiralnika, kot je bil to primer pri tovrstnih manjših obiralnih strojih, am- Proga prirejena za vlaganje rastlin s tal je vedno pogosteje v sestavi novejših obiralnih strojev. Wolf VVSZ 800. Nemški hmeljarji nanj nimajo pripomb, razen da je predrag. Od obiralnih strojev teče hmelj običajno po trakovih na sušilnice. Wolf je letos zgradil novo montažno koruzno sušilnico, ki jo je mogoče postaviti v nemasivne zgradbe. Grajen je iz termopanelnih plošč. Kratka valjčna miza pred avtomatskim obiralnikom. pak se rastlinska masa pretrese na krajši valjčni mizi in v avtomatski obiralnik potujejo pretežno le vejice neobranega hmelja. V čistilnik ni vgrajenih kakšnih večjih novosti. Sestavljen je iz treh čistilnih enot, sličnih čistilniku W280, nekako po sistemu dograjevanja. Zaradi tega je tudi izredno velik in zelo obsežen. Čistilnik je z obiralnikom povezan z dolgim trakom, kar ni najbolj ugodno. Dodatni trakovi razdelijo obrano maso na tri približno enake dele in jo pripeljejo do zaporedno nameščenih čistilnih enot. Torej čistilnik nima stopenjskega čiščenja ampak opravi vse faze čiščenja vsaka čistilna enota zase. Ko smo opazovali delovnje novega stroja, je obiral 460 bujnih rastlin na uro. Obiralni valji glavnega obiralnika so se vrteli s 100 vrt./minu-to, kvaliteta obiranja in čiščenja je bila dobra (vizuelna ocena). Ko so stroj pognali na 600 bujnih rastlin na uro, je na trtah ostajalo več storžkov, med nabranim hmeljem pa je bilo več primesi. Res pa je, da čistilnik ni bil optimalno na- stavljen, saj za nekaj nad polovično kapaciteto ni bilo potrebno več stiskati iz njega. Kratek ogled je premalo, da bi lahko o stroju govorili podrobneje, a kljub temu smo dobili vtis, da je stroj sposoben obrati 800 rastlin na uro in hmelj zadovoljivo očistiti. Zanesljivo pa ima stroj kljub nekaterim pomanjkljivostim za razmere z drago delovno silo veliko prednost: saj razen dveh delavcev za vlaganje rastlin in oskrbovalca stroja, ne zahteva druge delovne sile. dr. Kralj Dragica prof. Marija Kump POLIPLOIDIJA V ZLAHTNENJU HMELJA Hmelj je dvodomna rastlinska vrsta. Gospodarsko pomembna je le ženska rastlina. Socvetje oblikuje v navideznem klasu, ki se razvije v storžek. Neosemenjeni storžki so hmeljni pridelek. Pri hmelju je osnovno število kromosomov (nosilcev dednih lastnosti) 10, to se pravi, da ima vsaka telesna celica razen spolnih, v celičnem jedru 20 kromosomov. (2 x) S kemičnim načinom in križanjem povečamo lahko diploidno število (2 x) na triploidno (3 x) ah tetraploidno (4 x). Poloploidija je genska mutacija, pri kateri pride do povečanja diploidnega števila kromosomov. Poliploidija je namenjena za pridobivanje kultivarjev z večjim pridelkom. Oprašitev ženskih cvetov spodbudi določene fiziološke reakcije, zaradi česar se poveča teža socvetja, čeprav ne pride do oploditve. Zato v Ameriki izkoriščajo triploidne moške rastline za opraševanje diploidnih ženskih in s tem pospešijo rast in težo storžkov, ne da bi bili storžki preveč osemenjeni, ker je pri triploidnih rastlinah zmanjšana zmožnost oploditve. V Angliji so pri križanju za pridobitev novih sort bolj uspeli s križanjem med diploidi. V Sloveniji se žlahtnerije hmelja, ki naj bi imel kakovost savinjskega goldinga in večji pridelek ni uspelo z diploidnim križanjem, zato so poizkusili rešiti problem s poliploidija Vzgojili so tetraploid iz savinjskega goldinga in divjega slovenskega hmelja 3/3. Kot ženske roditelje so uporabili auroro, savinjski golding, in savinjski tetraploidni golding, kot moške roditelje pa divji slovenski hmelj 3/3, tetraploidni hmelj 3/3a in moške rastline 105/58, 39/77, 39/23 in 174/3. Ugotovili so, da je med križanci 89 triploidov, ostali pa so diploidi in tetraploidi in somatski triploidi. Triploidno potomstvo je V primerjavi z diploidnim bolj izenačeno, posebno, če je tetraploid ženski roditelj. Če je tetraploid moški roditelj je variabilnost večja. Zenskih potomk je 17 odstotkov, ostali so interseksi ali moške rastline. Triploidi imajo žilave, ali manj drobljene storžke od triploidov. Žilavost je pridobljena s poliploidijo, zato lahko uporabimo tudi roditelje, ki imajo kombinacijsko sposobnost za zdrobljive storžke. Triploidni storžki so večji od diploidnih, triploidi imajo daljše zalistnike in večje liste od di-ploidov. Za peronosporo so manj občutljivi, ker hitreje prerastejo občutljive faze. Aurora je ugodnejši kombinator od savinjskega goldinga, vendar prenaša na potomstvo prevelik odstotek alfa kislin. Savinjski golding ima kombinacijsko sposobnost za velike, rahlo zraš-čene in drobljive storžke s premajhnim odstotkom alfa kislin, veliko občutljivost na peronosporo in rumenenje ter majhen pridelek. V triploidnih filialnih generacijah pa je vpliv savinjskega goldinga korigiran s poliploidijo: rahlo zraščeni storžki niso drobljivi, občutljivost na peronosporo in rumenenje je manjša, pridelek je večji. Vrednost sklopa lastnosti triploidnih potomk pa je značilno odvisna od diploidnih moških roditeljev, (razpred. 1). Ugodna je pri roditeljih 105/58 in 3/3. Rezultat križanja s poliploidijo in selekcije so štirje triploidi. In sicer: dva 178/3, 178/30 iz fi-lialne generacije tetraploida savinjskega goldinga in divjega hmelja 3/3 in dva 176/141 in 176/137 iz filialne generacije tetraploida 3/3 in aurore. Križanci imajo podobno kakovost kot savinjski golding, manj so občutljivi na peronosporo in rumenenje, pridelek pa imajo občutno večji in zanesljivejši. Klonsko smo jih razmnožili in prijavili za razmnoževanje. Iz grafičnega prikaza so lepo razvidne ugodne lastnosti novih križancev v primerjavi z savinjskim goldingom. Razpredelnica 1: Povprečne lastnosti filialnih generacij Lastnosti Fi , Riime- rienje 96 Peronos- pora točk 0-5 Pridelek kg Vi- dez točk 1-5 Zrašče- Drob-nost lji-točk vost 1-5. Aro- ma točk 1-5 Alfa kis- line 96 AU x 3/3 0,2 1,9 2,4 3,3 3,6 + 3,3 8,7 AU x 3/3a 0,0 1,5 2,7 3,2 3,3 3,3 8,8 SG x 3/3 0,5 2,1 1,2 3,0 2,6 + 2,2 5,3 SGa x 3/3 0,0 1,6 1,5 3,3 3,7 3,0 6,0 SGa x 105/58 0,0 1,4 1,8 3,1 3,4 2,9 6,7 SGa x 39/77 0,0 3,1 1,1 2,6 2,8 2,6 5,8 SGa x 39/23 0,0 1,6 . 1,5 2,7 2,7 2,4 4,8 SGa x 174/3 0,0 2,2 1,3 3,7 3,6 3,5 7,6 AU - aurora 3/3- divji savinjski hmelj SG - savinjski golding 3/3a - tetraploid od 3/3 SGa - tetraploid savinjskega goldinga 105/58, 39/77, 39/23, 174/3 hibridni moški hmelji Razpredelnica 2: Povprečne lastnosti filialnih generacij Lastnosti odbrank Lastnosti Rume- Peronos- Pride- Vi- Zrašče Drob- -: Aro- Alfa nenje pora lek kg • dez nost lji- ma kisli- Odbranke _ Ti točk točk točk vost točk ne 96 o-5 1-5 1-5; 1-5 178/3 0,0 0,8 2,9 4,0 3,7 -: 4,0 6,0 178/30 0,0 1,3 2,7 4,0 3,7 4,0 6,7 176/141 0,0 1,0 2,8 4,0 3,3 - 3,3 6,2 176/137 0;0 1,5 2,9 4,0 3,5 . - f 3,5 6,9 Savinjski golding 0,0 1,5 1,5 4,0 3,5 mm 4,0 6,2 Suka H, LASTNOSTI SELEKCIONIRANIH TRIPLOIDNIH HIBRIDOV V PRIMERJAVI S SAVINJSKIM GOLDINGOM, Lastnosti savinjskega goldinga so-*standardrzxrane na T, hibridov pa so' prikazane RELATIVNO NA NJEGA. Savinjski Golding Hybrid 178/3 Savinjski Golding Hybrid 178/30 Savinjski Golding' Hybrid 178/3 Savinjski Golding Hybrid 178/30 SAVINJSKI GOLDING HYBRID 176/137 HYBRID 176/1A1 Milan Veronek, kmet. inž. OBIRALNI STROJI NA PLAHTI Najbrž na svetu ni obiralnega stroja, ki bi popolnoma zadovoljil in zanj hmeljarji ne bi imeli pripomb. Pri nas oberejo večino hmelja obiralni stroji Bruff in Wolf ter Wolf - Strojna Hmezad, nekaj tudi obiralni stroji Allaeys. V letu 1985 pa sta se pridružila še dva velika in perspektivna, ki sta nastala v sodelovanju angleške firme CWF ENGINEERING in STROJNE HMEZAD. Tudi mi se ne moremo pohvaliti, da smo s to ali ono vrsto obiralnih strojev popolnoma zadovoljni. Običajno se omejimo na to, da ene bolj, druge pa manj grajamo. Pri tem običajno tudi ostane. Na akcijo ni reakcije. Kljub temu, da letne potrebe po novih obiralnih strojih niso kdo ve kako velike, je obiralne stroje za obiranje hmelja še potrebno izdelovati, nekaj za nove kapacitete, nekaj pa za gospodarstva, ki se širijo ali modernizirajo linijo za spravilo pridelka. Seveda ob teh minimalnih potrebah ne pride do serijske proizvodnje obiralnih strojev. Temu odgovarjajoče se tudi cene, ki jih hmelj mora plačati, če naj bo obran. Težava izdelovalcev obiralnih strojev pa ni samo v tem, da ni večjih serij, ampak jih moti tudi to, da so potrebe po tipih, predvsem po strojih različne velikosti v okviru majhnih letnih potreb tako različne, da serijske izdelave ni mogoče organizirati niti za zmanjšana naročila, ampak jih praktično izdelajo skoraj vsakega posebej. Kljub ne preveč rožnati situaciji, za ene in druge, bi se z delitvijo proizvodnih programov najbrž dalo kaj izboljšati. Če naj bi v prihodnje obirali z boljšimi in cenejšimi obiralnimi stroji, potem se bodo izdelovalci obiralnih strojev slej ko prej morali opredeliti za tesnejše sodelovanje, posebno tam, kjer zato že obstajajo realne možnosti. Še bolj pa bi koristilo združevanje znanja in vgrajevanje dobrih, in novih rešitev. Da so se obiralni stroji »znašli na plahti«, najbrž niso krivi samo muhasti trgovci z novci, ampak tudi nemotiviranost hmeljarjev in industrije, da se pri obiralnih strojih že dolgo ni pojavilo kaj novega in boljšega. Kakšna je bila »plahta« pri ročnem obiranju in njen pomen, ni treba posebej poudarjati. Z manjšimi finančnimi posledicami za obiralca je bila bolj sramotilnega in preventivnega značaja. Modema plahta je imela ah še ima drugačne učinke. Slabo obiranje in več primesi med hmeljem pomeni tudi več denarja, nekoliko po reku lepo ni, greh pa tudi ne. Tako so bili tisti, ki so pripeljali na prevzem lepo obran hmelj, kar precej oškodovani. Natančnejših meril za ugotavljanje primesi ni bilo, čeprav je prevzem to že krepko narekoval. A kot kaže, čas in prilike zakone menjajo. Razmere so se zaostrile. In kot slišimo od vsepovsod in tudi doma, o ročnem prebiranju suhega hmelja po skladiščih v vedno večjem obsegu kaže na to, da gre zares. Kupci in trgovci hočejo le prvovrstno blago, lepo obrano in brez primesi, listja pecljev in drugega, kar ni podobno storžku hmelja. Iz tega pa seveda sledi, da bo hmelj lahko prideloval in prodal le tisti, ki bo imel kvalitetno blago. Torej se nam obeta trši prevzem hmelja, kateremu se bomo morah podrediti. Z mehaničnimi analizami ob prevzemu bodo ugotavljali količine primesi: hstja, pecljev, vejic in drugega Te analize bodo pokazale eventuelne pomanjkljivosti in ugotovile, če je hmelj s tega stališča primeren za prodajo, pogojno primeren ah pa sploh neprimeren. Če je temu tako, - in o tem ni več dvoma, - je potrebno takoj ukrepati, in kvaliteto obiranja izboljšati. Cilji so jasni, a tudi dosegljivi. Znano je, da sme biti v suhem hmelju največ 2 96 primesi, pogojno 3 96 in nič več. Analize kažejo, da jih je marsikje dvakrat tohko, marsikje pa tudi pod to Vodila iz pohpropilenske vrvice so za oporo hmelju primerna. So lahka za delo in cenejša od žice. Trdnost je mogoče z izbiro kvalitete prilagajati teži rastlin oziroma rodovitnosti hmeljišča. Vendar pa ima pohpropilenska vrvica kot opora hmelju tudi nekatere pomanjkljivosti. Je trpežna in zaradi počasnega razkroja ostaja dalj časa v tleh in okolju, kamor odvažajo odpadke hmeljevine in drugih rastlinskih ostankov iz hmeljišč, nekohko moti pri strojnem obiranju hmelja, pri napeljavi vodil v vetrovnem vremenu pa povzroča zastoje pri delu. Za odpravo poglavitnih pomanjkljivosti vodil iz pohpropilenske vrvice iščemo ustreznejša vodila. V letu 1985 smo v manjšem imeh v preizkusu vodila iz papirnate in kokosove vrvice, ki jih uporabljajo za oporo hmelju v USA. V polnorodnem hmeljišču smo postavili vzorce vodil iz papirnate in vzorce vodil iz kokosove vrvice. Papirnata vodila so bila v zgornjem in spodnjem delu v dolžini ca. 130 cm impregnirana z bakrovim naftanatom. Tekom vegetacije smo opazovali rast hmelja in obnašanje materiala. V času obiranja smo ugotavljali jakost vodil pri trganju rastlin in vzeh vzorce celotne dolžine vodila za preizkuse na dinamometru. Vodila iz obeh materialov so se dobro obnesla. Rastline hmelja so se po njih ovijala normalno. Vodila iz kokosove vrvice so ostra in neprijetna za delo. Med vegetacijo so se nekohko mejo, kar potrjuje, da ne stojimo pred nerešljivim problemom. Prav gotovo je, da bo kvalitetnejše obiranje nove letine zaradi tega tudi dražje, vendar vehko cenejše, kot drago prebiranje suhega hmelja, ki ga zaradi posebnosti nekaterih sort hmelja včasih praktično ni mogoče izvesti. V večini primerov imamo za kvalitetnejše obiranje vse pogoje. Lahko trdimo, da so naši obiralni stroji z manjšimi izjemami dobri ah celo nadpovprečno dobri, vendar ne tako dobri, da se jih ne bi dalo še izboljšati. V zadnjem času je bilo za kvalitetnejše obiranje že precej storjenega Iz praktičnih ugotovitev in strokovnih spoznanj vemo, kaj je za kvalitetnejše obiranje še potrebno storiti, spremeniti, popraviti ah odpraviti. Samo izboljšave in tehnična pravilnost strojev pa ne bodo dovolj. Če je to res, da je stroj samo tohko dober, kolikor dobro ga znamo izkoristiti, potem upoštevanje tehnoloških zakonitosti in nekaj več discipline pri strojnem obiranju, ne bo samo pika na i ampak zanesljiva pot do večjega pridelovalnega uspeha, brez bojazni, da bi morah obiralni stroji »na plahto«. bolj raztegnila. Papirnata vodila so v spodnjem delu tik pri zemlji preperela in se pretrgala, kar pa ni imelo vpliva na funkcionalnost opore. V času obiranja smo izkustveno ugotavljali jakost vodil in ugotovili, da je bilo rastline na kokosovih vodilih veliko lažje odtrgati, rastline na papirnatih pa precej težko. V primerjavi z vodili iz pohpropilenske vrvice je bila pretočna sila vodil iz kokosa enaka vodilom iz pohpropilenske vrvice tip 1200, pretržna sila vodil iz papirja pa enaka vodilom iz pohpropilenske vrvice tip 1000. Pri papirnatih vrvicah je največja pretržna sila ugotovljena na sredinskem izsečku vodila (Mehanski preizkus vzorcev na dinamometru). Variabilnost debeline je majhna Pri kokosovih vodilih je variabilnost debehne vrvice velika, ustrezno temu pa tudi pretržna sila. Kokosova vodila so bila na vrhu, kjer so privezana na žičnico, precej preperela (ni zajeto v dinamome-ter). Raztezek papirnatih vodil je majhen, kokosovih pa precej večji. Rezultati poskusa kažejo na možnost uporabe papirnatih, kakor tudi kokosovih vrvic za vodila oziroma oporo hmelju. Prednost bi imela vodila iz papirnate vrvice. Primernost in razhko med uvoženo in domačo vrvico bi bilo potrebno preveriti s poskusi na osnovi znanih podatkov pa tudi gospodarnost uporabe. Po grobi oceni bi bila vodila več kot dvakrat dražja od sedanjih. Veronek Milan, kmet inž. PAPIRNATA VRVICA ZA VODILA?