Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 1 Din. Leto II. Izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. Letna naročnina 25 Din, za inozemstvo 40 Din. NA MEJAH Stev. 5. ček. račun št. 12.666 Teiefcn Jesenice 625 Uprava in uredništvo: Jesenice, ičinskih sejah. Lahko se mu namreč pripeti, da bi zašel med tiste nesrečneže, ki tvorijo pasivni objekt »jutranje in večerne jezikovne telovadbe« naših socialno usmerjenih občinskih odbornikov pri vsaki občinski s^i. Stavimo, da bo g. Georgi-oni, če je zadnjič količkaj pazil na županovo poročilo o akciji županov glede kolektivne pogodbe, na prihodnji in na vseh bodočih sejah obč. uprave skozi 5 leta stavil interpelacije, na kakšen način in kako in zakaj je bilo mogoče, da so na Savi delavci prej govorili o pismu g. Perkota in njegovi vsebini, kakor pa je naslovljenec, g. Mar-kež, pismo prejel. Te interpelacije bodo enkrat brez »baje«, drugič z »baje«, naprej pa še ne vemo, ker ne vemo, kakšnega priročnika for-mularjev se g. Georgioni poslužuje. Gospoda župana in g. Georgionija pa zagotavljamo, da za to pismo »v farovžu« niso zvedeli pred občinsko sejo, tako bo prihodnja seja lahko za tri besede krajša. Torej, g. župan, če si hočete ohraniti dobre živce, pazite se! Neprijeten zastoj je nastal pri zadnji občinski seji. Ker se za službo občinskega sluge ni pobrigal noben »domačin in občan«, da bi pravočasno vložil prašnjo, se je čutila obč. uprava prisiljeno, da zopet kot svojega kandidata predlaga »domačina iz Boke Kotorske« Federla Kranja. Ker pa se ie sresko načelstvo že ob priliki nastavitve za začasnega obč. slugo izreklo proti njegovi nastavitvi, kar mi popolnoma odobravamo, ne sicer s stališča obč. samouprave, katero je poudarjal g. Kralj, kar je pri nas nemogoče, ker vodijo delo v naši občini po našem prepričanju nekateri gospodje z Jesenic, pač pa s stališča, naj ima domačin prednost pred tujcem. Občudujemo globoko vero tistih voli I-cev gospoda Perkota, ki 2 so 6. decembra glasovali /a njega, so doma-. čini, celo družinski očetje, pa vendarle niso našli milosti v njegovih ofeii in bili predlagani za to mesto v terno predlogu. Vse breme klubove discipline je čutil na svojem hrbtu član naše občinske veičine. ki se je v naši pošteni in resnicoljubni občini upal zagovarjati na oIk'. seji g. delovodjo in glasovati za svojega brata, ki je prosil za mesto zač. obč. sluge. Postavljen je bil pred razsodišče in obsojen na politično smrt. Da je šlo zares, je razvidno i/, tega, da ga je sodil petčlanski sodni senat. Ker pa je ie spoznal »demokracijo*, ki igra pri naših občinskih sejah veliko vlogo, tudi od zadnje plati, se bo najbrž temeljito premislil, preden se ji bo še kdaj približal. V obč. proračunu pogrešamo postavko glede podpore raznim kulturnim delavcem, ki pod tujimi imeni napravlja-jo očitke proti takim, katerih bi se na vsak način radi izncbili. Gospod kaplan se gospodu županu najlepše zahvaljuje za izkazano pozornost, da je naročil v obč. uradu pretipkati občinski proračun tudi za njega. Samo — to pa na uho — g. Georgioni ne sme nič zvedeti o tem, ker bo sicer joj-ineiie jn interpelacije. Z Jesenic K Bogu po plačilo sta odšla v zadnjih dneh z Jesenic g. Rudolf Karol, upokojeni cestni nadzornik. in Janko Dalo-vič. železniški uradnik. Naj počivata v miru. Sorodnikom in prijateljem naše sožalje. Podružnica SPI) na Jesenicah obvešča svoje članstvo, da se bo vršil dne 4. marca I'>>7 ob 2<). tiri v tovarniški restavraciji (Legat) na Savi redni letni občni zbor podružnice, č lanstvo se opozarja, da so na dnevnem redu tudi volitve novega odbora. Volilno pravico bodo imeli le tisti člani, ki bodo do obč. zbora imeli poravnano članarino za leto 1')'7. Članstvo se pozi\ a, da se občnega zbora udeleži v čim večjem številu. Pare In krall v RidovlJI-ikem okraiu, dopisulte v Ust „Na Melah" Drezie Himen. Poroi-il sc jc Severi n kleiiulienst /. Anjreli) Oehaxsovi). Mlu-dopor'ofeiu'tMiin želimo )tn iiovi /.ivijenjski poti oliflo srefe. iiika za ča«a volilne agitacije izredno močno poudarjala, da je jesenivški proračun daleko prenizek. Moral bi znašati vsaj 5,000.00() Din, da bi vsaj približno odgovarjal stvarnim gospodarskim in socialnim potrebam Jesenic. Po tej osvežitvi spomina iz še nedavnih dni je ta druga skupina sedanje občinske manjšine postala naenkrat dokaj bolj mehka in dostopna za argumente, s katerimi je sedanja občinska uprava dokazovala stvarnost in potrebnost sedanjega občinskega proračuna. Proračun za 1957/58 je realen, kar je pojasnjeno v splošni obrazloži)! k proračunu. Zdi se. da so gospodje iz opozicije, zlasti z liste dr. Sta-novnika, proračun sam in njegovo obrazložbo le bežno pregledali in se vanj niso poglobili. Dasi pa se proračun poveča napram lanskemu za 285.4%.— Din, ne predvideva nobenih povišanj doklad, nobenih sprememb glede faks in trošarine. Nasprotno predvideva proračunski n-ačrt zelo znatno znižanje vodarine. Povišanje je večina v осЊоги utemeljevala sledeče: Nujno je potrebno in skrajni čas je že, da se na Jesenicah gradi moderna, sodobnim razmeram odgovarjajoča nbožnica. Ni več časa za odlaganje. Nešteto kričečih slučajev vpije po takojšnji rešitvi tega . vprašanja. Občinska ubož-iiica se mora zgraditi to leto. Nezadostni vodovodi in poleg tega še tudi ne-higijensko urejeni zahtevajo nujne izpopolnitve in zato novih investicij. Treba je misliti na to, da se končno naša meščanska, šola uredi tako, da bo njeno poslopje zadoščalo njenim Jianienom. Zaradi reda na narodni in na meščanski šoli. ki vsied pretesnih prostorov sedaj obe trpita, je treba, da se tudi to vprašanje enkrat temeljito reši. Za tekoče leto predvideva proračun za sklad za nleščausko šolo znesek 80.000 Din, a je upati za bodoča leta, da bo mogoče vstaviti v to svrho večji znesek. Ciospodarsko nesiiiiseliio je', (la bivš«? Tlajniuii-dovo gospodarsko poslopje že osem let čaka na-])ol prezidano na končno dovršitev. Poslopje tako, kot je sedaj, ne donaša nobenih koristi, pač pa ima občina z njim stroške. \ dograjeni hiši pa bi bila. tri lepa stanovanja v prvem nadstropju in v pritličju nieroizkusni urad. Stanovanj na Jesenicah izridno primanjkuje, za nieroizkusni urad pa že dolga leta prosijo naši trgovci in gostilničarji. Za dograditev te stavbe je treba ponovno investirati 65.250.— Din. Za vzdrževanje in ])opravila občinskih potov, ki jih je ca 91) k m in so nekatere že v zelo slabem stanju, predvideva proračun 148.600 Din. Pota v okoliških vaseh, ki zaradi svoje zanemarjenosti nujno kriče po popravilih, se morajo vsekakor urediti. Cestam medkrajevnega značaja pa mora občina že z oziroin na pospeševanje tujskega prometa posvečati čim dalje več pažiije. Naj onuMiinio še, da občinska uprava ni j)0-zabila na jiospeševanje našega kmetijstva in je vnesla v svoj proračun primerne zneske, med drugim tudi za prireditev kmetijskega tečaja in za podporo jeseniškim gojencem kmetij.ske šole, ki se bo predvidoma otvorila v Poljčah. Občina ni pozabila jiodpreli obrtnikov pri njihovim prizadevanju in je določila primerno podporo za obrtniško razstavo. Dalje je določila potrebni znesek za nakup inventarja za nieroizkusni urad v korist naših trgovcev in gostilničarjev. Tudi za najem novega tržišča je vnesena primerna postavka, ker je že skrajni čas, da se sedanji živilski trg s Irotoarja ob prašni državni ei^sti {ireseli na kak drug, lepši in bolj liigijenski prostor. Prosvetnim organizacijam in knjižnicam je namenjen znesek 50.000 Din. dobrodelnim organizacijam pa znesek 10.000 Din. Ce se upošteva važnost in koristnost teh ustanov, zanje določeni zneski nikakor niso preveliki. Yee ostale postavke proračuna so mijnostne in ni mogoče preko njih. Končni resume izdatkov in dohodkov proračuna je naslednji: Izdatki: osebni izdatki ...... Din 427.995.— občno upravno oblastvo . . 156.475.— osebna imovinska varnost . 255.842.— narodna prosveta .... 417.105.— finančna stroka..... 250.000.— gradbena stroka . . . . ; , 510.950,— kmetijstvo, živinoreja in go- spodarstvo ...... „ 14.200.— narodno zdravje . . 51.500.— socialno skrbstvo .... 210.000.— trgovina, industrija, obrt in turizem . . . . - . . 46.000.— obeiitsko gospodarstvo in ob- ■ • • činska podjetja .. .. ,, 52.250.— nepričakovani izdatki . . . 45.000.— Skupaj Din 2,219.295.— D o h 0 ?(н11)е se je zelo izrazito udej-stvovala mlada katoliška organizacija ZZI) in je tekom pogajanj za celokupno delavstvo priborila marsikatero izboljšanje. Sedaj, ko bo čas in mir in bodo ljudje dostopni za resnico bolj kakor v času nervoznih pogajanj, katera so nekateri izrabljali v druge namene, bomo nekatere važnejše zadeve iz pogajanj počasi začeli prinašati točno po stenografskem zapisniku pogajanj. Tako bo marsikatera laž pregnana in demagogija ra%-Ivrinkana, pa se bo videU), kdo in kako je ščitil delavske intt rese. — Pri tej prilikt se niim zdi potrebno poudariti, da je na predlog ZZI) bila Kil) pripravljena celokupnemu delavstvu priznati vse zapovedane praznike in dati flva iliti plačanega dopusta. I oda ostale tri orgaillzarije, vštevši JSZ, so se temu predlogu pozneje uprle in tako bo tovarna v nekaterih največjih cerkvenih praznikih v smislu pogodbe mogla delati kakor ob normalnih delavnikih. Kar se je potem dalo še doseči, je ZZD kot manjšinska organizacija dosegla: zagotovilo od KID, da bo spoštovala verski čut katoliških delavcev in jim vedno omogočala spolnjevanje verskih dolžnosti. To zagotovilo je KID dala pismeno in so ga podpisale ZZD, JSZ in NSZ od strani delavstva. Ob podpisu pogodbe je ZZD podala sledečo izjavo: Zveza združenih delavcev je zahtevala priznanje praznikov v kolektivni pogodbi. Od tega načelnega stališča ni nikdar odstopila in ne odstopa niti sedaj. Z zadovoljstvom jemljemo na znanje, da je KID skušala ugoditi zahtevam slovenskega katoliš^kega delavstva, vendar je na predlog treh večinskih organizacij (SMRJ, JSZ in NSZ) morala določila o praznikih črtati. ZZD kot zastopnica katoliškega delavstva ne prevzema za to črtanje praznikov nobene odgovornosti in načelno tega sporazuma ne priznava. Izjavljamo, da pod silo razmer in v interesu miru in pogodbenega stanja 2600 kovinarjev podpišemo pogodbo, javno pa zavarujemo naše načelno stališče in sporočamo e tega mesta vsemu katoliškemu delavstvu, da ostane spoštovanje praznikov v npši industriji in obrti v našemu programu, ki ga bomo vedno in povsod uveljavljali. K tej izjavi nimamo ničesar pripomniti. Naša narodna šola od početka do danes Dve simbolični stavbi na terenu vsake občine sta značilni za ljudstvo, ki ondot prebiva. Na Jesenicah, župna cerkev, ki je bila zgrajena v dobrih starih časih, leta 1761. oziroma po požaru popravljena 1771, ter poslopje narodne šole, ki je bilo zgrajeno leta 1914, in je veljalo 355.564 avstrijskih kron. Cerkev in šola predstavljata (luševnost, vero in kulturo ljudstva, ki živi v občinah v družinskih celicah, ki so pogoj za zdravo in srečno življenje. Če hočemo razumeti sedanjost, moramo poseči v preteklost. Ustno izročilo in kronika nas vodita v zgodovino. Poglejmo si danes jeseniško šolo v luči preteklosti. Po ustnem izročilu je poučeval otroke pred 85 leti v nedeljah ttxlanji kaplan v neki baraki pri savski cerkvi oziroma v sobi pri iMarkotu«. Kasneje se je vršil pouk v neki hiši na Murovi. Konkretna dejstva izvemo šele iz kronike. Leta 1863. je poučeval učitelj hrane Černilec v »Ahčinovi« hiši 77 otrok. Takratno življenje ni stavljalo ljudem tako težkih zahtev kakor danes. Kakor pa se je življenje otežkoealo in so se Jesenice razvijale, tako se je razvijala šola, ki življenje spremlja. Danes ima šola 842 otrok in sicer 409 dečkov in 433 deklic, ki so porazdeljeni na 24 razredov. Prvi štirje razredi, katerih vsak ima 1 vzporednice, tvorijo osnovno šolo, peti, še«ti, sedmi in o«mi razred pa višjo narcxlno šolo. Šola ima posebej še (Ive učiteljici za srbohrvaščino in učitelju |)etju. Skupaj deluje torej na šoli poleg upravitelj« 27 učnih osel) (1 moških in 22 ženskih). I od vodstvo narodne šole pa spaVse stare dame klolju-ke lahko oWrzijo na glavi«. Stavim, da bodo vse odkrite, saj veste, gospod urednik, da nobena ne mara biti stara. # Bodimo usmiljeni! Naš industrijski kraj je eden izmed onih redkih. o katerem moremo trditi, da je v njem še kolikor toliko blagostanja, zlasti pri onih, ki so stalno zaposleni. Po naši ožji domovini še vodno tava mnogo siromakov — brez posla, brez denarja, slabo oblečeni. bosi. Ni zameriti takim, ako namerijo svoje utrujene korake proti Jesenicam v nadi, da dobe zaposlitev ali pa vsaj kos kruha, da se zopet enkrat do sitega najedo. V splošnem .io Jeseničani radodarni in to zelo dobro vedo taki nepridi|)ravi, katerim ni za delo, ne za redno življenje in ki radodaruost delavskega človeka le izrabljajo v svoje nečedne namene. Znani pa so tudi slučaji, da v resnici pomoči potrebni siromaki niti kruha, katerega prosijo, ne dobijo. Družine z enim ali brez otrok, pač pa v veliki skrbi za svojega pinča, najprej od-podijo takega reveža izpred svojih vrat. Psiček se debeli z najboljšimi kosi mesa in pečenke, le/i na mehkih blazinah, siromak, človek, ustvarjen bo božji podobi, pa ne dobi v taki hiši, kjer je vsa ljubezen pri neumni živali, niti koščka kruha in ne ve, kam bo /večer legel in položil svoje sestradano telo. Mi ne veljajo tudi za te ljudi Kristusove besede: Hodite usmiljeni, da boste usmiljenje dosegli! Ure/, dejanja je ljube/en do bližnjega pra/na, zato pa pomagajmo siromakom, prilike /a to plemenito delo jr baš na Jesenicah več ko dovolj. Gordijski vozel je presekan! v Gorclijali v Mali Aziji so imeli v starem veku vozel, ki ga nihče ni mogfl faz vezat i. Kdor bi ga razvezal, tako se je glasilo prerokovanje, bi bil deležen velike vojne sreče. Do tja je prišel na svojih vojaških pohodih tudi kralj Aleksander Veliki. Znameniti vojskovodja ob vozlu ni prav nič pomišljal. Potegnil je meč, vozel presekal in tako je bil razvozi j an. Tak gordijski vozel, ki so ga v preteklih letih Jeseničani v neštetih debatah razvozljevali na vse mogoče načine, a ga nihče prav rešiti ni znal, je bilo tudi vprašanje vodarine. Nešteto debat po zborovanjih; in sestankih, po gostilniških lokalih: za v^dovtHŠps števce in proti njim, za pavšalno vodarine. za odpravo iste sploh ni prineslo nobenih rezultatov. Med hišnimi lastniki in njihovimi najemniki je često prišlo do nesporazumi jen j glede tega, kako naj se razdeli plačilo vodarine na lastnika in na stanovalce. Ni bilo moči najti poštene rešitve. Celo do tožb je prišlo. Sedanja občinska uprava pa je z dalekosež-nim aktom presekala vso dosedanjo prakso in tako napravila konec neštetim debatam in neprijetnostim. Odločila se je vodovodno vprašanje za jeseniško občino končnoveljavno in temeljito rešiti. Glasom novega proračuna bo v tekočem letu gradila nov vodovod v Plavškem rovtu in izpopolnila sedanje vodovode pri Sv. Križu, na Hrušici in na Jesenicah z novimi zajetji. Za vzdrževanje vodovoda in nove tozadevne investicije je zato v tekočem proračunu določen znesek 170.000 Din. S temi novimi investicijami bo šele celotni jeseniški občini zagotovljena zadostna množina vode in je bilo tako tudi omogočeno sedanji občinski upravi, da je sestavila nov vodovodni pravilnik, katerega bodo jeseniški občani z veseljem poz,epni robec.^ Več kot gotovo je, da tistega robca ne boste videli nikdar več. Posebno poglavje je izposojanje knjig. V d veli, treh dneh jo bom prel)rala. Mogoče da jo Indi res je. ali vrnila je ni ne v Ireli tePutnikac, od koder so nas odvedli v hotel »Sokoc. V nedeljo je bil velik smučarski sprevod, katerega so se morali udeležiti vsi, ki so reflektirali na četrtinsko vožnjo. Takoj po sprevodu smo se tekmovalci odpravili na Jahorino in sicer smo se morali peljati eno uro do postaje Pale, od tam pa tri Samo v delu je rešitev! ure peš. Ko smo prišli v smučarski dom, smo bili mi tekmovalci zelo razočarani, ker je bil dom nabito poln. Nismo mogli razumeti, kako to more biti, ko je bilo za tekmovalce že 14 dni prej vse rezervirano. Nastalo je veliko nerazpoloženje med tekmovalci, tako da je bilo vodstvo že v skrbeh, če bodo Slovenci sploh štartali drugi dan ali ne. šele ob 11 zvečer so nanosili v obednico nekaj slame in odeje in tam naj se spočije ves izmučen in neprespan tekmovalec, ki ga drugi dan čaka tek na 18 km. Vse to se je drugi dan pomirilo. Vsi so štartali. Doseženi so bili kljub temu dobri rezultati. Mrak je bil prvi, čeprav je moral noč prebiti v kleti. V ponedeljek se je vršil prvi del alpske kombinacije, to je smuk. Jahorina je preveč zložna, deloma je že strma ali brez vezave za smuk, tako da je za smuk absolutno nemogoča. Pomagali so si s tem, da so napravili dve progi, ki sta bili za naše tekmovalce prelahki. Organizacija je bila _ zelo pomanjkljiva. Starter je bil sam na startu z navadno žepno uro in brez startne liste, zato so nastali tako nemogoči rezultati. Drugi dan je bil ob deseti uri napovedan start za slalom. Vsi tekmovalci so se zbrali na startu in čakali na številke od plasmaja smuka, ker pa vodstvo teh številk ni imelo, so tekmovalci rekli, da za slalom ne morejo startati, dokler ne zvedo pravilnih rezultatov smuka. Ker vodstvo tekem ni moglo mesta kar tako razdeliti med tekmovalce, so tekmovalci predlagali, da se smuk razveljavi in vozi samo slalom. Na to je dr. Kmet tudi pristal in dejal, da si bo prizadeval in po svojih močeh uredil. Ža slalom je hotel razdeliti številke tako, kakor so bile izžrebane za smuk. Tekmovalci pa so izključno hoteli startati po razredih, ker so nekateri >kanoni« imeli precej visoke Startne številke, kar bi jim gotovo škodovalo pri končnem plasmaju. Tako je prišlo do nesoglasja kljub temu, da je na cilju v velikem številu zbrana publika željno čakala, kdaj bo prvi star-tal. Nato so se vsi tekmovalci hkrati spustili po strmini navzdol v znak protesta, ker žirija ni hotela ugoditi njihovim upravičenim zahtevam. Popoldne so se vršile še tekme v skokih, s katerimi se je zaključilo tekmovanje za državno prvenstvo. istcgjr dn?r"jTr bila v Sarajevu v oficirskem domu razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad. Hranilnica m posojilnica na Jcscnicah obrestuje vse vloge do najvišje v zal^ nih določene meje. Nove^loge^zglač^ ^e_^edno_^rom£t^ Za elektriko Vam nudi vse najugodnejše 3ože Markež 3esenice, telefon št 605 1= UsUacna C, (P. I/ ЦиМ\Ом Jj^eua cesia 1? se priproroča jeseniškim fvrdkam za izdelavo vseh v knjigotiskarsko stroko spadajočih del, ki jih izvrši lepo, solidno in po nizkih cenah Ceneno in dobro prehrano, vina na debelo in drobno dobite in lN« mejah«: Andrej Križman, Jesenice. - Za urednika v Ljubljani: Ignacij 2eleznik. - Za Zadružno tiBkarno v Ljubljani: Make Blejeo