Leta VI.
Suembathely, 7. ektobra 1917.
Štev. 40.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHAJA VSAKO NEDELO.
Ceoa Novle Je na leto vsakoml na ajegev aaaV,ov 6 K. Sküpno v odao faro .	............. X|Si
Cena Novin v Ameriko Je na leto ..... 12 K. Cena ednoga drobon le doma 6 filerov. k
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
vp. pleb. v Cronsovolh, CSERFOLD, Zalamegye.
K tomi se meri pošilali naročnino I vsi doplel, nej pa v tloknrne.
Vsi naročniki tak domači kak amerikanshi dobijo k NOVINAM brezplačno vsaki mesec .Marijin List* i na kond leta „ Kalendar Srca Jeoušoroga.“
Ščeš iti za lezusom? — Zataji se.
Nemogoče je tečas samo edne stópnje napraviti za Jezusom,. dokeč se ne za-tajimo. On sam 'pravi to: ,,će hoče što za mešov priti, naj zataji samoga sebi.* (Mat. XVI. 24.) Me pitaš, kaj je to za-tajüvanjel Kratko ti odgovorim: Ne idi po svojoj volji! To je zatajüvanje. Ravno nasprotno delaj, kak ti natura, svet, peklenšček šepeče. Na priliko, preveč poželeš vino. Tak se ti vidi, ka lehkaj merješ, če si ga konči edne kupice ne gutneš. Zatajiš se zdaj tak, ka se lepo nasmeješ pa se z ročke dobro napiješ z zdravov vodov pa poželjivosti etak odgovoriš: ve drügpč va vino pila.
Jedro zatajüvanja je to, naj se lastna volja zataji, to je,, naj človek ravno tisto včini, česa se njemi, natura boji, se razmi, da samo v tistih rečeh, štere Bog dopüšča.
Ki si ne ve nature potreti, ne samo, ka si nebe ne more zaslüžiti, nego pravi pekel gori že v njem na tom sveti. Ali ste že vidili nevoščenca, pi-janca, nečistnico v mírif Nemírne, sem-tam letajoče njihove oči vsakomi za-dostno posvedočijo, i kak nemirno je znotraj v njih.
Lastno ljühózen, to je lastno volo ali naturo premagaj, pa si še zatajo i stopo v Jezusove stopnje, štere v nebo vodijo. Naj pa z?ediš, kak velika nesreča i nevarnost je, če si nature ne tereš i ne potereš, ti navodim nešterne reči s?etnikov. Tem moreš vervati, da so si tei,nebo štera spravili, ka so si lastno voljo potrli.
Od Dev. Marije i sv. Jožef« pa prle lehko povem, ka sta njedva zato prišla do tak velike dike v nebi, ka je sv. Jožef med vsem! svetniki i angeli to prvo mesto zadobo, Dev. Marija pa više vseh svetnikov i angelov tak visoko stoji, ka zvün Boga nieden razum ne more za-
popasti njene dike i svetosti, — pravi™ zato sta tak visoko prišla, ka sta nikdar ne'po svojoj volji Šla, nego ravnala sta se pa božoj.
Zdáj glejmo izreke svetnikov!
Sv. Bernard pravi: ,Sovražnik, šteri z nami V ravno tisto j hiši stanüje, naj-več škodi. * I tveja volje je nej v tvö-joj düšif Pazi zato, delaj proti njej, naj ti ne de največ škodila,
Sv. Marija Magdalena Paciška pa: „ Lastna ljübezen dela v düši, kak črv, šteri strüže koren drevi, zato ka njemi ne vzeme samo sag,4ű, nego ešče živlenje. (Ki to. peMllStÖ«, vse premaga.1 Ki nešče zato, da bi se njemi düša po-sttšila, naj si potere svojo naturo, svojo volje.
Gilberta reči so to: »Kaj hasni trd-njavi, če so njena vrata zaprta, če je sovražnik v njej, namreč glad, šteri vse stiska.“ Kaj ti valá post í molitev, če te natura na edno protivno reč, na en neprijeten pogled že vnese v srdé — te prvi glas strűne privabi na ples," — te en mehki pogléd vrže k nogam nečistnika? Naturo si teri, proti svojoj volji vse delaj, i ostaneš nepremagljiv hrast, nepotrgana roža.
Sv. Alphonz piše: „ Molitev brez zatajüvanja je oslepítev, ali pa trpi le kratek čas.“ Če ne pomagaš svoje volje, božje tüdi ne geneš, da bi poslühnola tvojo molitev.
Sv. Hieronim (Oremuš) nam to govori k srci: »Kaj nam hasni telo s pošteni mrtviti, če smo puni gizde in če ne Moremo niedne protivne reči i niedne odpovedane prošnje prenesti ? Kaj nam pomaga zdržati se vina, če smo pijani čemérov na tiste, šteri nam neprilike delajo i se nam vstavljajo ?“ Svetli guč, vsaki ga lehko zastopi.
Sv. Jožef kal.: ,Manjaren (len, ne-marnjak) brez zatajüvanje je zgübljen.* Komi se vse vnoža, se njemi vnöža iskanje nebe ‘tüdi. Manjak dremlje pri
deli i molitvi, samo pri jeli nej. Zato pa jeli ne ga nebe!
,Naj preneha lastna vola, pekla več ne bo' ■— nam vsem zakriői sv. Bernard. Pekel si vsaki lehko vgasne i ga ne de za njega, naj dela samo vse proti svojoj volji i poleg božje. Zato nastipo-mina sv. Düh Bog: »Ne bodi za svojim poželenjom i obračaj se od svoje volje. (Sir. XVIU. 30.)
Sv. Koleta nas tolaži v zatajüvanji, rekoč: »Bolše je Zakajüvati lastno volje kak zapüstití bogatstvo toga sveta.* Če maš bogatstvo i v njem verno sltt-žiš Bogi, je rad deliš v dobre namene, si tereš naturo, več valaš pred Bogom, kak tisti, ki je miljone ostavo, sebé pa ne : nature ne ve si zatreli.
"Kak veliko včiniš, kak dosta si za-slüžiš, če kaj proti svojoj voli rad včiniš, ti pove Avelinski sv. Andraš: .Samo ednok se zatajiti je več vredno, kak jezere bolnic (špitálov) zozidati.* Te se razmi, če nesmo v smrtnom grehi. V stani smrtnoga greha nam Bog na-ime niednoga dobroga dela ne more računati.
Če pa teliko pomaga i slüži zatajüvanje, lastne volje i če je tak nevarno poleg nje se ravnati, kaj včinim! Za-tajim se. Gda? Kak? Vsaki den. Jezuš naime tak pravi, ka vsaki den moramo njegov križ uositi.
Vsaki den delajmo zato vse proti lastnoj volji. Če mo vsaki den to deteti, teliko stalno dosegnemo, ka nas natura na smrten greh ne de mogla nagnotj. Ki de pa junak v tom zatajüvanji, vujde še vicam. Ljübitele lastne vole pa čaka palača Luciferova, šteri je prvi meo rsíj Svojo kak božjo volje.
Vsaki den, gda stanemo, se paka-nimo: dnes bom tro svojo naturo, bom proti svojoj volji delala, Dev. Marija, sv. Jožef, Srce Jezusovo, Angelček Ču-var, pomagajte mi! Ali mesto zdiha-vanja kaj zmoliti za božjo pomoč. Brez
2.
NOVINE
1S*17 nkiobra 7.
jjte na ime ne de šlo. Večer si premi-slimo düšnovest, kda ovaramo, i ka nas je natura še Zmagala, si za to na-ložimo vseli kakšo pokoro. Če mo stanovitni v toj vaji den za dnevom, za par let v pamet vzememo, ka smo pre-meojeni:	angelje smo postali sebi
i drtigim.
Zdvojiti pa ne, če včasi ne ovaramo pobolšanja. To je jako műdno delo. Niedna meštrija ne ide tak pomali, kak trenje lastne vole. Neki mladi püščav-nik se je tožo Teodori apati, ka po osmih letah še zmérom čüti v sebi poželivost. Nato njemi je té odgovoro: „0 moj brat, ti se tožiš, da se že 2sem let vojsküješ; — jaz pa že 60 let v samoti živem i v vsem tom časi nesem preživeo niednoga dnéva, da ne bi čűto svojih hüdobnih strasti.“ Natura de nas do smrtne vüre teršila i nas silila, naj se po hjenoj volji ravnamo. Ali to je ne greh, samo privoliti njoj ne smemo. Ta vojska je dobra za nas, ta nam slüži nebo. Ki se vsaki den vadi v tom, ka dela vse proti svojoj voli, njega na veliki greh ne de mogla nikdar na-gnoti, njemi de samo nebesko plačo povekšavala. Naše strasti nas bodo vedno raznemírjale; vse drago je pa, pravi sv. Gregor, divje zverine okoli sebe viditi i njih tuljenjé čüti, ali je pa imeti v srci i dopüstiti, da nas požrejo.“
Jezuš je rekoč pravo blaženoj Bap-tisti Varani: „Križan Zaročnik žele kri-žane zaročnice. * I ta zaročnica je Vshka düša. Vsaka njemi je zaročena že na križi, vsaka more zato njegova biti. Ne more pa brez Križai, brez zatajü-vanja. Pa se ti li bojiš Križa T Nebe se tak bojiš. Zataji se! Proti lastnoj volji delaj: Ki rad gučis, menje guči; ki rad mučiš, ljübeznivo več guči, ki se rad hváliš, rad se grajaj, ki rad piješ, pij, štero ti ne diši, ki si z jestvinov ne zadovolen, vzeni, štera se tí ne rača, samo ne zdravji škodljivo, ki iščeš se dopasti ljüdem z lepov oblekov, pesni-jöv itd. nasprotno si zvoli itd. Vse proti lastnoj volji delajrao, pa križamo jo i postane stem naša düša najlep-šega Boga zaročnica. Pa more što kaj več želeli t
Bojna.
Tretjo bitje na Fjaedrskom.
Sept. 20. Ruski froot. Vu Bukovini pri Arbora so Rusi napadali. Nazaj smo je spravili vu njihove jarke.
Taljanski front. Pri gori sv. 6abrijela smo napiade sovražne s ognjom gori stavili.
Na Flandrskom Se začneta tretjo bitje. Po bobnečom ognji so Angluši napadali.
Pri Verduni so Franeozi napadali.
Sept. 21. Taljanski front. Proti po-stojankam Sief so napadali, naši so je nazaj zbili.
Na Flandrskom so Nemci s srečov prestali prve žmetne dni tretjega bitja. Na fronti 12 kilometrov so Angluši napadali. Eden kilometer so prišli vu Nemško obranilno zono. Pri Bueluvelt so ešče globše prišli.
Sept. 22. Na jugi. Pri jezeri Ochrida sme velki napad Francozov nazaj zbili.
Rusko bojišče. Nemci so pozajeti Jakobstadt, vlo?ili so 4.000 možov.
Na Flandrskom pri Langemarcki bebneči ogen, pešaki Angleški so na-: padali.
Sept. 24. Na Flandrskom na ob½žji morskom bitje s štükami se je pove-kšavalo. Tak i vu Champagné. Pri Verduni egnjeno bitje velko bilo.
Na Ruskom pri Jako½stadti so Nemci zarobili 55 štükov. Vu varaši so dosta krüha i mele najšli.
Sept. 25. Na Taljanskom ob Soči (Ison-zó) močneši sovražai ogen z štükami.
1Pa Flandrskom so Nemci sovražne stüke zanemili.
Pri Verduni bitje s Slikami'i s pe-šakami. ...
Vu gošči Chaune na čemerno bitje vu blizini prišlo.
Nemški letalci so napadali vu Angliji. ta srci varaša Londona na vojaške zidine i skladišče, zvtátoga na Dover, Southand, Chatam, Sheernes so bomlie métali. Ogen je vövdaro. Nemški letalci so se vsi nazaj povrnoli.
Sept. 26. Taljanski frout. Pri gori sv. 6abriela i pri Kali smo sovražne oddelke uazaj zbili. Pri Tolmini so na-padalne čete vlovlene zadobile.
Delavnost letalcov je ob Soči (Isonző) jako živetno biIo.
Na Flandrskom se bitje s štükami jako oživlja. Angluši so napadali. Med Langemarek i Hollebeeke (15 kilometrov) so več mestih vu glo¼očini 1 kilometra pridrli vu Nemške 'glavne postojanke, kde čemerno bitje se razvija. Ostende so iz sühoga i iz morja streIili. Več mestih bobneti ogen, bitje pešakov.
Pri Gonnelicu so Franeozi na čas notri vdarili vu Nemgke postojanke.
Nemški letalci so iz nova napadali London. Edno letalo se je ne nazaj povrnolo.
Odgovor krale Karela sv. Oči.
Sveti Oča !
S duínim poštevanjom ino globoko genjeni smo vzeli na znanje stopaj
Vaše Svetosti, šteroga ste izpuniarajoć sveto zvanje dano od Boga pri nas i pri pogla?arah drügih narodov s omm plemenitim namenom ?čiuoli, da/ bi žmelno preizkušene narode n z/takšo pogodbo spravili, štera bi ¾ijírn nazaj dala mir.	¾	/
Na dale pravi ntó/ kral, da nikdar se je ne spozaho r/noga velka c.la, da svojemi 1ttdstvi/nazaj spravi mir. Njegovo vladar^tvo je večkrat glasilo, da je eeli sv?,¾ lehko čÜo, ono volo, da prelevagjjji krvi konec včinmo.
PrLtirüžimo se k vodilnoj misli Vaše Svetosti, naj vse vojiv¾joče stranke pridejo vkftp, da bi se pogodile, naj obo-rožlvanje na sthom, vu zraki i na vodi po mali se do gotove mere zniža, — raorje, štero po pravi« vsakšem! narodi sliši, kak bi mogoče bilo iz go-spodstva uisterih odsloboditi i vsakomi odpreti.
Spoznavši važncsti sredstva, štere predlaga Vaša Svetost, naj se medna-rodna dela razsojajo po o½ligatoriČnih razsodiščih, smo pripravi tem pred-logi Vaše Svetosti t*di se pogajati. ,
Si se, ka najprisrčnejšje Želemo, po-sreči, da se vojsküvaječi zjedinijo tak, da se vresničijo vzvišeue misli, ne de žmetno, da se Iehko zadovoljivo rešijo tadi drüga vpračanja (pitanja) vu dühí pravičnosti.
Čuvanje edinoga *ina.
Popisali smo, da král čuvati šče edi-aoga sina i očo O i više neposkrbljene dece, —-zdaj minister domobranstva je. red vödao, poleg šteroga se kratka molbenica (prošnja) more zapisati i pri-dati se more svedočanstvo od drüžinske okolaosti. Adres vojaka se more na ténčuo dati. Svedočanstvo od drižinskih okolnosti — kistni, zakonski, mrtelni listi — se morejo brezi plačila i brezi štemplna vöpostaviti od matrikuiaata.
Dom i svet — Glási.
Od naših vsjakcv. Mrtev je: Kološa Vinee, domo½ranec, 18. dpp. 20. sep-tembra ga je granata vmorila. Ostavo je dovico, četvero dece i stariše. Na-znano pajdaš, Horvat Anton, z Bako-vee. Srce Jeznsovo bodi vsmiljeno po-kojnomi i okrepi v žalosti njegove do-made. — Spadno je pred MarkopoIom Bédeh Franz p. 83. pp. z Boreča (Ne-delska fara) zdaj augustuš 3 ga. Poko-pani je v Meier½of Bemovki na solda-čkom eintori. Vredno je, da se z pre-minočega posebno. spominamo v naši „Novinaj“, ár je lepi zgled dávo z svojim pobožnim obnášanjom, ne samo ½orečancom, nego celoj nedelskoj fari. Samo je 30 let bio star, gda njemi je sovražna krugla predrla plača i ga na mesti morila. Vüpamo se, ka ga je
■a 917. oktobra f.
NOVINE
S.
smrt ne nepripravnoga najšla. On je naime večkrat pohodo svoje lüblene domače v tej letaj, kak hojna trpi i je te navadna k svetoj spovedi pri šo i k svetomi prečiščavanji stopo, naj očisti i okrepi svojo düšo na mirovno pre-našanje bojni težav. I v tej težávaj so njemi na velko tolažbo faile naše „Novine", štere je vsigdar žmetno čakao i verno čteo; i tej .Novin* i Marijinoga lista čtenje je njegovo na dobio pripratne düše jáko rodovitno včinolo. Njegova pisma, z šterimi je gorpoisko nedelskoga gospon plebanoša, svojo ženo z malov čerkov, očo i mater i rodbine, so tüdi svétji dokaz, kak lepo dišo je meo pokojni; zato ga po istini lejko žalüjemo vsi iz nedelske fare. K. A.
Najdena sta dva kljüčka v ednoj sapi na Križovo v Črensovcih. Ki jih na zgübo, naj se zglasi v vredništvi Novin.
Odgovor Črnca. V krajini Kongo v Afriki, kak je lani pisao neki raisi-jonar, je priše neki protestantski vere-glasitel k ednomi Črnci, šteri se je že včio katoličanski navuk, da bi ga dobo na svojo stran. Ali trden érnec se ni-kak ne da pri govoriti. I da ga le sili v svojo ovčarnice, naj se ga reši, njemi te odgovor da: „ Ali pttstite me pri raíri. Jaz verjem našim misijonarom, šteri pri Bogi iščejo tolažbo i ne teki, ki jo pri ženi iščeš.* Keliko düs pri-do¼i deviški stan katoličanskih dtthov-nikov Bogi!
šsštara išce veržejski salezijanski samostan. Ki ma volo tá iti, naj se zglasi pri samostanskom ravnitelstvi.
Zahvaloost vojakov. ,Srčen pozdrav pošlemo v 1jühi domači kraj Slovenci, ki smo v li, soškoj bitki živi ostali. Ne moreme popisati, v kak velikoj ne-varnosti smo bili i z pomočjov BI, O. Marije smo rešeni. Zato pa iz zakval* nosti pošlemo 15 ker. podpore na M. List i Novine: Matjašec Štefan četo-vodja z Beltinec 9 kor., Peterka Martin z Ižekovec, Zelko Štefan, Prša Štefan z V. Polane, Maroša Mihal z Beltineo, Kološa Fereuc z Sobo te, Benko Jožef z Bistrice, 20. dcmohranci, voaki 1 kor. Iz dna srea pozdravimo vsé dü½ov-nike, svoje stariše, sestre, brate i prosimo vseh molitve, ka ostanemo i nadale verrii Bog! i Kralji do slednje kaplje krví“. — „Iz zahvalnosti, ka naj je sv. DrüŽina rešiti smrti na tom strašnom talijanskom ½ojišči, pošljeva 1 kor. podpore na M. List i Novine pa srčno pozdravljavo svoje drage doma če i sosede pa prosiva mladino, naj se konői ednok prečisti za naj." Gráh Jožef od Grada, Žalig Marko z Hotize, 31. domobranea.
Naši delavei i vejaki za aaš tisk. „Na podporo našega tak veselo čtetoga lepoga tiska, naj se širi Bogi na čast i düšam na hasek, pošljemo znova v tüjrai teško krflh slüžeče delavke iz Gračke fare 12 kor. 30 ffl. Barüvale smo do rok Fujs Marije sledeče: Fujs Marija 2 kor., Bodi Verona, Baia Roza, Ficko Veronika, Knap Jozefa, Sukič Kristina, Kovač Marija, ForjaniČ Ana, Majcan Ana, vsaka 1 kor., Petrovič
Lenka i Marika, vsaka 50 il., Magjar Jozefa i Marija, vsaka 40 fil., Miholič Marija, Lina i Kata, vsaka 60 fil. delavke v Rápapordánji. — „Naj se širi Marijina čast po ljahbjénem našem slo-venskom Marijinom listi, pošljemo njemi na podporo: Meričnjak Feeenc z Vdovec 4 ker., Farkas Jožef z Hotiie 4 ker., Berdén Ivan ■ Filevec 3 kor., Kevač Števan z Trnja 2 kor. peiaki 48. pe-špolka*..— Bog povrni jczerekrat tak vrlim slovenškim deklam kak svoj na-temi jezik ljübeiim vojakom. Vrednik.
BoŽična šega. Edno navado, ali šego bi vam rad nazn ano iz tajega kraja. „Na ½ežični večer ide hiž*i gospodar v esliee toga leta pripevanoga silja, 2mekne nekaj žitnice ali hriene slame, nekaj pienične, nekaj ovseae, nekaj pa ječmene ino tak po radi vsakoga póva. Prinese to vse de hiiai vrat, tam pove: — ,Hvaljen bodi Jezuš Kristus ! mir pam Beg daj!“ !—Zdaj ga žena ali gazdarica počaka med vrati ali dverami z goreiov svéčov v roki pa ga pozdravi: ,Zdrav bodi ti meš dober gospodar, šteri nam maš telko letošnjega pove prikazati!“ Za tem ga pela v hišo, gde spijo, tam gospodar doli dene slamo poleg stola na tla ali srdtel i začne praviti: „ Srečno novo leto nam Bog daj! Daj nam v tom novom leti v štalah marko, v levah svinje, v kletah Zrnje, v gosinjakih goske, v reenjakih reee, v kürnjetih živadi, štera da meni i eelej biti na pomoč.* Te žena, ali gazdarioa pozdravi moža, ali gazdo: ,Zdrav bodi ti naš dober gospodar, šteri eelej hiži -srečo želeš.* Za tem pa slamo začne devati gori po stoli, na vsakši vagel, ali kikeo dene edno helo repo, na sréd stola pa go-spodariea prinese edno zaetkano po-gačo. Pegača je z bele mele, makova, orehova, ali z sirom, z kieilakoro, z vrhnjom, z močajom ino z belicami zgotovlena. Ta pogače, repa ino slama čaka na zajtro ,Štef¼nje*. Na ,Šte-fanje“ zajtra pa gospodar pride v hižo pa pozdravi vso držino pa pravi: ,Hvaljen naj bode Stvaenik, vseh stvari, Oča Bog ne½eski!* Te žena prinese na stol kavo ino beli krüh, Boga vsi na glas zmolijo pa te začnejo jesti. Gda se pa aajejo, te gospodar edgrne stolnico pa pravi: ,Zakoj se štero more ponücati, naj se vzeme. Te žena najprle zgrahi za slamo, pa jo aese na ktrnjek,. gde kokoši valije pieeke. Gospodar pa vzeme repo pa jo na ríne, nareže, pa jo posSši, ka gda krava malo tele ma, te ztem tele vči jesti; ovseno slamo pa zreže, pa gda živino ,Maternica* ma, te to sečko da po-jesti tomi raaršeti. Zdaj pa dóli za-klene gospodar hižna vrata, pa pravi, ka zdaj lücki človek ne de notri, zato ka je vsešerom po biži blagoslov, ka ne bi kaj odneso. Potli zaCnejo pogače razdeljavati, gda jo razdelijo, te hlapec ide v štalo, dekla v kühnjo, deca pa v ograd, pa tam jejo pogačo, ka zem-lenoj stvari, ka je na grüuti, tüdi pride kakša drobtina v zobe. Ztem dokončajo Štefanov den.* Štefanec Matjaš, dmbr. topničar, z Bratonec. —- Navada je
lepa, ali to se že ne sme delati, ka 1tekoga človeka ne bi k hiši pttstílí, naj blagoslova ne odnese. To je grešna šatringa, štero pa na sveti post nešterni za½iti 1jüdje v našem kraji izdaj delajo. Ravnotak je kriva vera vüpati te, ka ½i ta popisana slama proti ma-trnici kaj valala ali ka bi Bog zato blagoslovo vse, ka se pogače na vse kraje jé i slama trosi. Kaj takšega vervati je norost i greh. Blagoslov mo-litev spravi.	Vrednik.
Na poti premino. Lukač Ivan — Vam — iz Soboto, okoli 40 let, delavec poljski je v Somogymegye na pusti Raka bio na deli, po tom se je domo pelo i na poti je premino uikam. Ne morejo ga naslediti.
Fal jajca v Soboti. Od ednoga ko-pinara od sv. Jelene so vkraj vzeli 12.006 jajec. Nesrečen človek je šteo v Austrijo jajce pelati brezi dovoljenja, financje so ga gori stavili. Na kolah zvün jajec so uaišli silje. Tak so Soboto« fal jajce dobili. Ednomi veselje, drügonai žalost.
Maximal cena zelenjave i sada. Od 1. okt. do 15. oktobra. Gene se raz-mijo na 180 kil. Prve cena kaže ceno pri pavri, drüga pri veletršči, tretja pri malom tršči.
Tikev za kühanje .	40,	50,	60	K
Tikev za pečenje .	30,	40,	50	„
Zelje . . .	.	.	40,	50,	60	„
Paradeis .	.	.	.	40,	54,	64	„
Repa, bela .	.	.	40,	50,	SO	„
Mrkevea, petrzélj
brezi nadi .	.	.	70,	S6,	96	,
Rudeča repa ,"1	.	.	70,	SO,	95	„
Lük . . ... 80, 105, 120 „
česnek............. 200, 234, 26Ó „
Jaboka I. izbraue .150,100, 240 „ Jaboka I. .	...	.	j	100,	180,	145	„
Jaboka II. .	.	.	80,	100,	1Í6	„
Jaboka strošene .	.	50,	60,	TO	„
Hrüške I. ...	150,	180,	200	„
Hrüške H. .	.	.	120,	150.	165	„
Oreji .....	300,	360,	400	„
Kostanji ....	120,	150,	170	„
Kukurca. Nifea se na domači posel,' na semen. na krmo. Družina 5 oseb slo½odno krmi edno, više 5 oseb pa slobodno krmi dve sviaji. Na edno svinjo se niha 4, na 10 gos se niha 1*5 metercent.
vkrepčevalne, tčé-ne in lejo gaešče si more vsaki mam napraviti za mele stroške. V zalegi so: ananas, jaboka, gre-nadina, maline, muikatelka, mela, pomaranče straieica in višnja. Neuspeh izkijttčen. Ta dondača pijača se pije po leti mrzla po zimi pa vreče namesto ruma. Snovi z natenčnira navedilom stanejo K 12 Poštnina proste proti povzetji. Za kmetijstva, vekša hišna gospodarska, delavniee, tovame i. t. d. je to sredstvo Velikansko vrednost), ker se delavei s tov pijačov okrepčajo ne da bi bili pijani ali pa da bi zgübili na delavsko) zmežnesti
Janez Grolích, drogerija »pri angelju* Brno Štev. 85. Meravsko.
4.
M2vnaa
1917. nktohra 7.
Listek.
Prek po bregah.
Dobo sam slüž½eno pismo, da letos korona — poposko spravišče — mo-nošterske okroglice vu Dobri bode obdržano 17. septembra. „Pisač“ korone me je Ijudno opomino, da ob 10 vöri morém že tam biti, teda se začne božja slüžba.
Jas sam daleč od Dobre. Večkrat sam si premišlaro, jeli mo šo ali ne. Žmetno se gékem, tak pravijo, pa dö-nok sam odločo, da idem, poglednem si tisti kraj. Pa nikše zhotrašnjo čü-tenje mi je pravilo: samo li idi. Poznam jas to dobro. To so stari spomenki, spomenki iz ínlajšijb let, spomenki iz let pred bojnov. Kak je veselo bilo, da smo vküp prišli bratje iz ce)e okro-glíce, ništeri smo se ne vidili celo leto. • ‘Stara korone vu rojstnom kraji pod voclitelstvom gospode blagoga spomina Ivanocija. Nikdar vas ne pozabim.
Te spomin me je navdÜšavo, da sam se napoto v Dobro.
Préjšdji den v nedelo éb % 4öri — teda je ešče poletni Čas bio — Sam si na kóla seo. Pelao sam se da Gorenji Sinik. Nika sam čte krÖžo i boljših pol ne isko, -t- li prek po bregah. Edno vöro sam se *pelo po bfídínskoj, mar-koskoj ¾bšči.	^
Lepo 6orotje. Prišo sam v Cöpenske vrhé. Ozdaléč sam vido moje drago vds Ritkarosko. Dve vöri je daleč od mateme cerkvi — l(TkilometróV. Prebivalcov 'ma 180.
2novič sam v goščo prišo pa z novič edno vöfcd še po njoj pelo. Na leto sam nihao Spiéberg, eden fare g Čöpen-ske Vesi.
Zdaj pa te' deli, vsikdar li deli; dokeč prideš vu edno grabo, Štera je od zahbda i * od izhoda s velkimi bregami zakrita, sámo na sever se mali fliol razprestera proti Rabi — to ‘je Gorenji Sinik. PftbiVálćov ma 182,
Tü je; *prvlér' večer, prvle se skrile sutiee za bregom.
Gospod so fine čakali "vu ograci, kde rože cvetejo vse Tisti.
Po pozdravlanji javim gospo5i, da sam pripeto detelco, nego či majo, te je ne mo polago, pelo ino jo dale.
— Mam, -mam detelco, nego za svinje.
—¼a t Za Svinje ? Te pa za*l¾knje ne. ^Ve^pa. vW'íémNčéty kbnja küpiti.
Razložili so mi, da zeleno detelco samo majo i tisto' kočijo svinjam.
Tak že.
Kočiši sam zapoved dao, da drügi den rane se dale pelamo, jas pa s gosto! jubnim gospodom idem vu hišo na pogovičrjazje i na večerjo. Proti mojoj navadi duge vero sva sedela pri stoli notri do kesne noči. Vse je dobro bilo, nego te vojniški cigari, že njihov dim človeki vse oči zgrize.
Rane smo stanoli, sveto mešo ob-slüžili.
Potem na kočüje. Poti sam ne po-znao niti jas, niti kočiš, gospod plebanoš so dírigerali na kratko: k sebi, od sébe. Tak smo prišli do ednoga
mostiča, na mosticom se pa začnola gošća, gošča pa rasla na velkom bregi. Notri v to gošdo pod drevjom je lazila edna mala, preveč voska pol, nego po-šten,je njoj moremo skazati, tak strmna, da či pokrivač ide gori po stremeni, to je nika proti njoj.
Mogli smo deli iti s kočüj.
Gošča se je pretrghoti ne mogla. Za Siničkov je prišla Stánkovska. Ne ne dosta pravo, tri fertal vöre smo se po njoj pelali.
Kak smo teško na goro prišli, tak smo tesko v do! šli. Na poti puno ko-renja, kak je voda zemlo deli polizaía, puno grab.
— Ah, jas mo naj peški šo, kak pa bi me kočüje kjer kakšem! bori počilo.
Vö smo prišli z gošče, pred menom leži edno korito, vu njoj ništernih hiš, okoli pa bregovi. Že me pali groza ebišla, kak pridemo vö iz te grabe.
Nego dönok bi rad znao, kak se ta ves zove. Pnjatel mi razloži, da -je to Straža, nemška ves. Sliši k Sv. Martin!.
Straža! Kakše reč je to?
Kak pa lüdje pravijo!
Ober-Drosen.
Dale se pelamo, v ednom mesti štera, da je ta ves po Mažarskom Rabaőr.
Straža, t?oje ime kaže, da si inda sveta Slovenska bila.
Prišli smo do hiše oče gospoda ple-baneša. Pitajo me, kak se mi kaj njihova graha vidi ?
Ne sam mogo zamučati, ka je vse lepo. rodna zemle, nego človek vsikdar more samo vujškar gledati, pred sebom nika ne vidi.
Starec so mi pravi!, da so se nava-dili, se bolje čütijo, kak pa t Mörskoj krajini.
Vö z grabe! Lehko pravili, žmetno včiniti. Pali. smo mogli peški iti gor na breg, deli. ž njega ravno tak. že me je vse potrp¾ivost nehavalo, nego gospod so me troštali, da je že tü Vindiš Minihof pa velka cesta, štera v Ženavce pela.
Inda sveta, kda je ešče ne bilo Ker-medinske Sobočke železníce, deaki iz šlörske krajine so se po toj poti vo-zili v Ženavce. Kelko žalosti, veselja, vüpanja si ti mogla poslühšati. Stara si ostala, na dva kraja rodna zemlja, lepi bir, kukurca, kak inda sveta, kda smo se, liki lastvice preseljavali vü varaša, na /včenje.	_ -
Vindiš Minihof sliši k sv. Martin!, je nemška ves. Više 700 prebivalcov ma, 8*5 kilometrov je daleč Od mateme cerkvi. Ime kaže, da je ednok Slovenska bila.
Kak smo na velko cesto prišli, pred nami je ležala Lib», za njov Tauka. Lepi kraj.
Liba že v Dobro sliši. Tam smo se z velke ceste deli obrnoli na zahod. Pred nami so se zdigavali velki bre-govi. Srdica, Sotina nam je hrbet ka-zala pa zaprla pogled vu delino sv. Jütja. Tam se začne slovenski - kraj. Tü je vse Nemško.
Čüden kraj. Daleč vidimo, nego' vse po vsedi breg, gömila po duž, po pre-čki. Pa breg tüdi ne ma hrbta, nego
same pükle, liki gambela. Na ednom takšem pükli, liki včelin koš, v pamet vzememo edno rüšino, že drevje iz njega rase. To je bio grad. Niže od sredine brega sta dve cerkvi, pod njima pot, na dva kraja ništerne hiše. Vse na sebi nosi stalno; zgodovinski spo-mcni pridejo človeki na pamet.
Načiše živlenje je tü moglo biti. Nego grad je razrüšeni, indašnji varaš je ves gratala. Daleč v kraj od sveta. To je Neuhaus, Slovenci jo za Dobra ime-nüjejo. Ves ma 800 duš, polojno je katoličanov, polojno pa evangelrčancov.
Okoli pol deset vöre je bilo.
Zvonili so ravno, kda smo ta prišli
Paščili smo se vu cerkev. .Stari doma či gospod so že pri oltari stali vu čarnom gvanti. .
Šolska deca je napunila mesto pred gatrami.
Tak? Tü že v šolo hodijo. Pa na Straži sam tüdi srečo dece, kak so v šolo šli.	z
Teško mi je spadnola misčl, da Ne-mec ma čütenje do včenja i za priliko zgrahi, Slovence, ki je bistre pameti, najbole pa GoriČanec se ne da v šolo spravili. Kelko se more človek grizti, dokeč deco v šolo spravijo. Za istino žalostno delo je to.
Po sv. meši sam si okoli pogledno.. Cerkvica je mala, štukator ma. Na ol-tari1 je kep sv. Štévana, kak korano, i ž njov domovino prikažüje bi. Deviei Mariji.
Kak sam iz cerkvi vö prišo, pogled mi'je spadno na ‘rüšitie grada. Rad bi pogledno, nego ne je 'biIo ‘časa. Vsikdar de mi tao, da mi je. ne bila 'damo prilika, da ga poglednem.
Po dovršenom spravišči smo si doli sedli pri stoli ,gostoljubnoga domačega gospóda. Komaj smo. konec čákali. 'Ki smo daleč bili, bréti doguča smo pravili t
— Idemo.
Naše. misli so se prek zgrabiie i na ,one, ki so htiže. Tri vöra je bila pa vsi smo že na poti bili. Že je mrakü-valo, kda, sam na Gorepji Sinik prišo, domo sam se pa po naj vekšo] kmici — v gošči — pelo. Kda so me kolo se pa ta lüčale, sam si od toga prestavo, kak je. to, da vu dne je vsake pol dobra, v noči je pa vse po vsedi , graha.
Či bi vsaka korona tak teško pot meIa, bi štere spomenke vš z glave zbio. pa« bi več nikam ne . šo, nego že me naprej veseli, da k leti, — či de nas G. Bog* živo <—, pri mojem so-sedi, na Gornjem Siniki bode.
Tak je nam vö glaso ,pisač* korone.
Pošta
i Lajči. Tíiina. Sprejeo sem naročnino z Vančavesi i vse, postane milodare pa podporo. Srce Jezusovo vsem povrno
NjoaaloH na E§yfaismeffá K Onjmy ohkŠv gjorsnejtéjía, Saombatholjem.