50. štev. U CCLJII, Sffbota, 24. aprila I92O, Poštnina plačana v gotovini. LET© 31, ¦*fc«I« v«ak tei»«fc, totrtek in »•bot©. - C«m i Za celo leto 80 K, M pol leta 40 kron, za četrt lela 20 K, za 1 mesec 7 kron. Potameini fttvvllka «tan« I krono. Na pismene naročbe brez pošiljatve aenaria ¦• Re moremo oziratL NaroČniki naj pošiljajo naročnino po poStni nakaznici. Reklamacije Bjeoe Usta so poštnine proste. Ne- franJdrani doplsi se ne sprejemajo. Na dopise brer podpisa se ne ozira. Ur«dwl»tw In upravnUtvo se nahaja v Zveznl tlskarni v Celju, ttroasmajerjeva ullca *t. t. Oglasi se računajo po porabljenem prostoni in slcer: za navadne oglase po 80 « od I mm, za poslana, n«- tnanila občnih zborov, naznanila o tnirtl, zahvale ltd. K 1*23 od I mm, ta reklamne notice med tekstom S K od vrste, Mali oglnsi (največ 4 vrste) 10 K. Pri večkratnlh objavah popurt. Rokopfci w ne vračajo. Telefon it 65. IZDAJA IM TISKA ZVEZNA TI8KARNA V CELJU. BOB 0DG0V0RNI UREDMIK VEKOSLAV SPINDLER. Igra z ognjem. Celje, 23. apriia. Presodimo položaj , nastali vsled stavke železničarjcv. mirno in trezno: Zahtcve, ki so iih stavili železničarji, po našem prepričanju niso bile pretiranc in bi se — v kolikor so to mogoee bile! — bila dala pri hladnem prevdarku na obeh straneh doseei podlaga za sporar:- umno rešitev spora že tako.j prve dni. — Kakor je pa razvidno iz najnovejših po- ročil, vlada pogajau.i sploh ni rcsno vze- Ia v roke — ampak je takoj zagrabila za sredstvo, ki ga moramo z vso odločnost- io obsojati, izigrala ie trumf, ki bi ga mo- gla in smela izigrati lc v skrajni sili in potrebi, ne pa žc takoj prve dni, ko se še za pogajanja resno niti potrudila ni: vpo- klicala je železničarje k orožnim vaiam. Ne vemo, ali slutijo dr. Korošec, Protič in Jovaiiovič, kako težko odgovornost so si naprtili s tem ukrepom. Ne vemo, ali pojinijo dalekosežnost tega svojega t«- krepa in pa sklepa, da se z železničarji sploh več ne pogajajo, predno se ne vr- nejo na dclo. Dvomimo. da bo dr. Koro- šcc s tcmi skozinskoz reakcijonaruimi či- ni dosegel, kar namerava: potlačenje ko- munističnega Kibanja. Nasprotno sino prcpricani, da pomeni to le vlivati olje v ogenj, ki ga bo na ta način veduo vee. Nikdar nismo bili in ne bomo za to, da se naj bodisi državna oblast, bodisi kakšnakoli druga organizacija kratkoma- \o ukloni pred tererizmom elementov, kl stavijo nemogoče, neizpolnjive zahteve. Zato smo tudj vedno stali na stališču, da so stavke le skraino sredstvo obrambe, kadar vsa druga odpovedo. Prokleta na- loga vladc je zato, storiti vse. da se stav- ke ne pojaviio, ker pomcnijo iste gospo- darsko škodo, ki «rev milijone, posebno pri že-lezničarski stavki. Iz poročil, ka- koršna smo doslej dobili iz Beograda, je jasno razvidno, da vlada svoie dolžnosti ni v polni meri storila in je tako sokriva na miHjonskih škodah. ki jih je stavka po- vzročsla. Danes se morajo železničarji odzva- ti pozivu k orožnim vajam. Čujemo, da so ponekod sklenili, da se ne odzovejo. Obsojamo tucli to. Jasno ie ko beli dan, da mora država varovati avtoriteto ocj- redb fivoic vlade, in naj bi bile se tako slabe. Raj, ki »hi su je vlada vsilila. me- re delnystvo izvoievati tudi drugim po- inin. Zdi se iwm pa naravnost neodpust- ii<», upirati se ukazu kraija, ki g:t morajo mdi sociUilisti vkljub svojemu republi- kariskemu rrepričaniu dunes se smatratl ftot vrhovfH'ga nositelja državne oblastl. Upamo, da v svojem in v interesu ugleda države svoj tozadevni sklep že tekom današnjega drieva spremene ter potom svojih «loboko zasnovanih organizacij nadaljuiejo boj za svoje pravice driigim, legalnini potom. K teinu sklepu jih morajo tim uujnej- že dovesti poroeila o italijanskih pripra- vah, da zasedejo naše železnice do špl- Ija v svrlio vzpostavitve promcta skozi Jugoslavijo z Avstrijo in drugimi država- ini. Kaj pomenijo te vesti, vemo dobro, saj uam ni ncznano. da Italija še vedno iii opustila svojih misli na zasedbo naših največjih rudnikov. Naši žclezničarji ne smejo postati sokrivi na zunanje-politič- nih zapletljajih, ki bi mosli nastati, če vz- trajajo v odporu proti ukazu kraija. Ce se igra z ognjem vlada, ki se svo- je odgovornosti ne zaveda. naj pokaže delavstvo, da si je svesto silne odgovor- nosti, katero prevzema napram sebi tn napram državi. Njegove pravične zahte- ve pa bodo in morajo zmagati dniglm potom. Vlada, ki ima tako malo smisla za velike državnc in socijalnc potrebc, pa je nevzdržljiva. Iz „Pisem inteligenci" Milana Pribiceviča. Bivši srbski polkovnik Milan Pribi- čevlč je v boju za naše naroduo ujedinje- nje že pred, pa tudi med vojno iRral važ- no ulogo, danes pa, ko je že pred Ietom dni izstopil iz vojaške službe in se popol- nonia posvetil političnemu delu, je prav- cati apostol velike demokratske ideje med hrvatskim in srbskim delom naroda Nedavno je objavil članck. v katerem go- vori o »vzdibanju za slogo« med našo in- teligcnco. Pravi med drugim: »Ne razlikujemo se samo v misli in formi o našem iiacijonalnem bitiu. Razli- kujemo se tudi v pojmovanju socijalnih vprašanj. Kje more biti sloge med danes ozkl- mi pogledi Srbstva, Hrvatstva in Sloven- stva in širokim pogledom Jugoslovan- stva! Mar sloga med temi dvcini na- sprotnimi stališči more roditi kaj dru^o nego nedonošec, kamen spocUlkanja za nova pokolenja? Mar ta sloffa ne bi zna- čila polaganje orožja razuma pred neraz- iimom, napredka pred nazadkom? Kdo snie zahtevati od nas to slogo? ,fe-li — .lugosloven, ki to zahteva? Ni. Je-li bo- rec in junak? Ni. Je-li rodoljub? Ni. So ljudje, ki nic ne inislijo. Aii so plašljivi. Ali so taki, ki mislijo sam© na svoj mir. Iločejo slogo radi površnosti ali radi mi- ni. Da bi se Jim ne trebalo boriti, da bi si v miru lahko polnli žepc z zlatom, ali da tic bi trebalo nič delati. Da ie šlo vedno po volji takšnih ljudi. še danes bi bili v krempljih Turkov, Svabov n Madjarov. Se manj je mogoča sloga v pravcu :;oeijalnega urejehja. Brez socijalncga o- svobojenja nimamo nikake svobode. - - Brez socijalnc pravice smo kot Jugosla- via v sužnosti. Naci.ionalne borbe šc ni- smo dovršili, socijaliio smo še le započe- li. Kaj uam torej prihajate s slogo!« vNe morcmo s slogo ustvariti sod- jaliie pravičnosti. Boxati in močni ne bo- do odstopili od užitkov. do katerih so sc dokopali na podlagi starcga, krivicnega sistema. Nikjer -— in tudi ne pri nas — ne bodo prostovoljno pustili svoje »kvive pravice«. Z borbo jih treba prisiliti k po- puščanju. Zalitevajmo boj! Ustvarjajmo boj! V njcin je življenje in napredek! Odvrzimo vsc vzdihaiijc za slogo in hotimo odločm, suieli, nagli boj za popolno iugosloven- stvo in za socijalno pravičnost v Tugo- slaviji!« »Odvrzimo naivno slogo! Odvrzimo prepire gospode, ki se ne ozira na široke kroge, in zalitevajmo boi za svitle cilje duuašiije Jugoslavije in čiovečanstva. Nehajmo voditi samo politiko gospo- de! Oospoda v parlamcntu. Qospoda po- vschI v časopisih. Gosposki easniki i?i go- sposki prepiri v njih, v vsakem mestu Tn mcatecu. Klnbi na vseh straneh gosposki. V vsakem odboru vsak predsednik go- spod. Na vsakem zborovaniu predsednik gospod. Na zborovanjih govorniki gospo- da. Za brezštevilne miljone kmetov sa- mo »\ 3 mali listi, na koje gospoda gleda s prezirom. Kakor da je Jugoslavija saniu dežcla gospode.« V današnjih dneh velikih socijalnili borb boriti se na način plitvih prepirov m klevct, pomeni iti popoluoma propadu nasproti.« »Ne pišem teh besed radi sebe. Sto- jini daleč na levo od naše gospode. 7A- vim in delam s kmetom. Moj pot je iasen Mojeiii iti samo vedno boli na levo, kjer ni propasti. ampak novo ustvarjanje in porajanje. Ce tako govorim. stor4m to za;adi naroda, kateremu ie potrebna in- teligenca, storim to. ker želim s svolo skromno besedo kolikor toliko pripomo- či, da se na5a intcligenca iztrga i>: zn- blod in pogreškov, v katerih se nahaja, in da se od nje še resi, kar sc še rešiti da. Zadnji je čas. Zbudilc se, jugoslovanska gospoda ! Opuslite naivno vzdihanie za slogo! O- tresite se gosposkih prepirov poo inie- uoni rolitičnega boja! Pojdite mod Siroke masc! Vodite narod v politiko in dajte mu v niej dostojno mesto! Vodite silno, veliko borbo za sočasna načola svcta in veka pri nas! Na delo vsi! Zadnji je eas. da .se pii nas .stvoil resnična demokracija. ako nočete, da tu- cli nas zagrabijo vaiovi socjjalnc i\-volu- cije..< ANTON JKRŠINOVIČ: Kaj je realna gimnazijaV F^očetkom tekočega šolskega leta, t. j. v jeseni 1919 se je celiska humanistična gimnazija pretvorila v reaJoo. To nared- bo naše vlade je občinstvo pozdravilo s splošnim zadovoljstvom in odobrava- njem. Temu pa je kmalu nato sledilo raz- očaranje. Začudeno so se Ijndie spraše- vali in ugibali, zakaj se na gimnaziji v. Cclju še vedno podučuje grščina, češ da je na realnih gimnazijah odpravljena in nadomeščena z drugiin —- modernim — jezikom. In celo dijakj sami so se dali za- peljati in — pustivši v nemar predpisano jim službeno pot do ravnateljstva in pro- fesorjev — pošiljali brzojavke na vi&jo šolsko blast v Ljubijano za odpravo gr- ščine. In še danes srečavam razborite in vsega spoštovanja vredne rnože, ki nc morejo razumeti, zakaj še sedaj grščina ni docela odpjavliena. Namen teh vrstic bodi razjasniti pojm v tem pogledu. Pred kakimi 20 leti je začela pridobi- vati struja, ki je zahtevala modernizira- nje srccinje šol?. vedno krepkejša in tfd- nejša tla. Zla.sti se k obracala pn^ti liu- manistični vedi, t. j. proti poduku Iatinšči- ne in grščine, na katerih mesto naj bi sto- pili moderni jeziki. Stara Avstrija se v svoii konzervativnosü dolgo ni mogla odločiti; tipala in tavala Je semtertja, ka- kor je bilo pač to običajno v vseh dale- kosežnih vprašanjih, sklieevala enkete In posvetovanjar dokler se ni naposled pod pritiskom Širše javnosti vendarle ojuna- čila in izdala I. 1908 provizorieno nared- bo, da se nanovo organizujejo osemrar- redne realne gimnazije in da se napravik» tudi poskusi z novim tipom — reformno reahio gimnazijo. In tako so kar čez noč nastale nove, realne gimnazije ali pa so se stare hu- manistične preustrojile v ta novi tip. — Povsod? O ne, ne povsod, pač pa skoro povsod. Z drugimi besedami: povsod, sa- mo ne v onih Iepih pokrajinah. koder bi- vajo Slovenci! Že pred izbruhom vojne so smele zabeležiti vse tedajne »kronovt- ne« napredek v razvoju sredniega šo!- stva, le Slovcncem ni bilo dano pobratl drobtinice kruha z bogate mize ohoHh gospodarjev. Vse prošnje in petieije, an- kete in spomenice niso nič zalegle . . . Pa otresimo se brž mrzlih, neprijet- nih spominov. Naša mlada Jugoslaviia nam je hipo- Alfrcd baron Bergor — M. S!irhin5ck: Povest o malern Janezu in Rjegovem veükem zivljenj- skem naßrtu. (Avtorizir-'.n prevod iz knjige: »Mefne Hamburgische Dramaturgie.«) (Konec.) .. Ko ie bil Janez tako sam pri sebi na cistern, je neko noč skrivaj pobral šila in kopita, se lokavo poslovil od svojih pred- nikov, katerih ogorčeni obrazi so se mn üdeh, kakor da vreščijo za njim »ABC in enkratena, to je vse, in vse drugo ni nič«, «n hitel je tja ven, v mesečino. v daljnl svet, s trduim sklepom, da postane lepo m°ogoä VSe> kar ie Sploh na svetU bitl no in skT^ne f ^r^1 za stvar zel° rcs' dal "o vrSto°rn^1JitO tcr ie preživel res selu, potem psKar pri „*"*'Sieninem graiščaku, nato grobar. medvida™ pa™ nik v norišmci, potuioč ^čenec šamo stanski novinec m še marsikaj dn12eKa Ni nam mogoče slediti malemu Janezu ki je postal mnogo hitreje, kakor je to mislü, veliki Janez, na vseh teh žiV|jen. skih potih z vsem niegovim pretikanjem; zato bi bilo treba-vec časa, kakor bi Ka bil rabil Janez, da izvrši svoi velikl Žlv- ljenski sklep. Mogoče vam povem to po- učno povest kedaj v kakšnem roinanu, ali pa celo v kakšni autobiografiji. Sedaj preskočim vse to, kar leži vines, in na- pravim tako, kakor to delajo gotovi jako literarni bralci romanov, ki pogledajo ta- koj zadnk) stran, ko še niso niti pryih strani pošteno prečitali. samo da vidijo, kako se povest pravzaprav zavi ši. 'I ore], kako se je pravzaprav obnesel poizkus modrega Jancza, postati vse, kar je na svetu sploh mogoče? Kakor se je končati moral. Janez Je kmalu izprevidel, da bi moral dosed Ahasverjevo starost. če bi hotel svojemu velikemu življenskemu načrtu zadostiti vsaj kolikortoliko. Tu mu je Linil pogum in objela ga je utrujenost. In vprašal se je, če bi ne bilo najbolje, da sc vrne ske- san domov, da postane učenik in da iz- polni prazni prostor galeriie j>radedov starodavne izbe s svoio sliko. Oetudi Je hrepenenje po velikem in bogatcm toku življenja ječalo v njegovih prsih: Ne! Ne!, so ga nesle noge vendar. ne da bi to pravzaprav hotel, proti domovini. 2a- lostno je blodil skozi gozd, kjer se je ta- krat porodil v njem njegov veliki življen- ski načrt. Tu je naletel sredi gozda na gručo ljudij, moških in žensk. ki so tu po- čivali in si pripravljali obed. Sedeli so poleg voza, ki je bil skoro tako zelen kot gozd. Ljudje so ga prijazno pozdravili in •Janez je scdel k njim ter ž njimi kramljal. Njih vodja, Crnolas moŽ. bistrih, veselih in hudomušnih oči, je vprašal Janeza. za- kaj je tako žalosten. Nato mu je Janez pripovedoval o žalostni usodi svojega velikega življenskega načrta. Kakor so se mu ti ljudje tudi smeiali, je Janez ven- dar opazil, da so razumeli njegovo bol \n njegovo hrepenenje boVje. kakor dosedaj vsi drugt. Vodja, kateremu ie bil Janez všVč, se je namuznil in ga vprašal, v5e ne bi hotel poskusiti še ž niim in njegovimt ljudini in se jim pridružiti, predno se osl- loči za trdno postati učenik. Tu se je Ja- nez ž njimi pobotal in postal ie potujoci komedijant; ne, ker si je od tega kaj po- sebnega obetal, temveč samo. da se $e za nekoliko časa ubrani učeništva. Toda tu je doŽIvel Janez nekaj čudo- vitega. Ostal je pri gledališču.; tudi ko sc je ločil od potujoče družbe in vstopil v veliko glediŠče; čc kot igralec, kot reži- ser ali ravnatelj, to bi rajSi zamolčal. In Janez je ostal zato, ker se mu je zdelo, da je gledišče v gotovem, četudi malo ironičnem smislu, in malo drugače. kakor si je nekoč to predstavljal. ncke vrste iz- polnitev njegovih deških želj, postati vse, kar je na svetu mogoče biti. Ali ni bil se- daj vse mogoče, kakor sta to dan In Čas ravno zahtevala? Danes malo duhovnik, jutri malo potujoci poet ali slikar a!l zdravnik, včasi tudi zdravnik za blaznc in malo kralj povrhu? In ni mu li priSIo vse to prav v ruegovem poklicu, kar ie nekdaj bil — gosar, psičar. medvedar? In ni li preživel, večer za večerom, drugega sveta, drugega življenja in nove človeč- nosti? Sevcda ne tako docela in ne čisto tako rcsnično, kakor si je to v domišljijl slikal kot deček, ali reŠen je bil monoto- nije, one starodavne izbe z učenišklml slikami niegovih pr^dedov, z njihovtm »ABC in enkratena, to je vse, in vse dru- go ni nič«, živel je, Četudi samo v domls- jjiji, v bogatem. vseobsežnem toku živ- ljenja. In obdaroval je s sličnim blagoslo- vom tudi vse one, ki prihajajo v glediŠCe, reševal jih je za nekai ur monotonüe nj!- . hove osamele bitnosti in .iim dajal priHko, da so uživali z njim vred to raznovrstno jedro velikega, bogatega življenja. Jn za- to je bil Janez v splošnem vendarle^ zSloveneo vedno obeta »novo oriicnta- V^.:«', fcadat KoroScovi nivani .\;cdü na- ! vzkriž!) Regent ni ugodil ProtiCcvim zahte- vam. Ljubljana 22. aprila. - Jugoslavija' piše, da je prestolo!iaslednik regen: Aleksander podal odgovor na Protičevc predloge in zahteve, oziroma na njegovo tozadevno pismeno poročilo. Proticevtx vlada je zahtevala, da ji regen; da poob- iastilo, da odgodi parlament in ga poteui mzpustt ter da izda potoin naredbe vo- 1:1 in zaköu in da zniža kvorum. Regent pa ni pristal ne na eno ne na-drugo lz- meü zahtev ter še tudi ni sprejel demisi- je Protičeve vlade. Brezstidnost Protičeve vlade. Heograd 19. aprila. Kakor se dozna- va, je reakcijonarna Protičeva vlada prc- povedala. da bi se vršila manifestacija bcograjskega meščanstva due 18. tm., kakor je bilo prvotno uar.ienjeiio, na trgu pred gledališčem, pred spomenikom kne- za Mihajla. Vsled tega se .»e moral vršitl ta vseskozi iiacijonahii meeting i-a trgn vojvode Mišiča pred zgracibo novega parlamciita, kjer je potekla manifestacija sijajno, kakor smo že porocali. Da sc Protičeva vlada ne stkli imenovati sc vlado države SHS — ie sramota nas vseh. Necuveno je, da si dovoljuje ta via- j da take šikane / Ijndstvom. kadar se grc i za izkaz enodušnosti naprani zuuanicnui svetu. Italijanski tiger — na skoku. Split 21. aprila. Iz Rima sc poroea; ftalijanski vladni krogi '/ napetostjo zn- sledujejo notranje dogodke v Jugo.slaviji. Jtalija pricakuje v Jugoslaviji izbrun splošne stavke. Ker so vsled železniCar- ske stavke pretrgane zveze z vsemi dr- žavami. ki so navezane na proniet preko .higoslavije, pripravljajo v Rlmii korake, da vzpostavljo zopet promet s tern! dr- žavarni skozl Jugoslavllo. Trst 21. aprila. V nicstti se trdovrai- no vzdržujejo vesti, da namerava itall- jausko voja^tvo zasesti proüo Logatec- Zidanlmost-Spllile, da se vzpostavi pro- met italije z državaml katcrih promei \ teče preko te proge. ; Vrhnika 21. aprila. Potniki, ki priha- ; jajo iz zasedenega ozemlja, i)rinašaio I vest, da je italijanska vlada odposlala proli Logatcu mnogo vojaštva. V Logat- i cu in okolici je vse polno novodošlih itn- lijatiskih cut. Avstiiisko rovflrenw ob me}!. Uradec 2\. aprila. Stajerski deželni zbor je naprosil dnnajsko vrlado, naj pc- sreduje pri antanti. da se iz občin Klanci in Oradišču, kateri sta bili prisojeni nem- ški Avstriji, v katerih se se pa vedno na- hajajo zasedne jugoslovansko čete, čim- prej zasedba odstrani. Isto prošnjo so ba- je predložili občinski zastopi v Lučanau in Aruovžtt ter prosiii za izpraznitev rod mednarodno kontrolo v svrho otlstranil- vc ogroženja in oškodbe. (Ti neresnični očitki o ogrože.nju in oSkodovanjii so bili že opetovano dementirani in vsled pti- novnega spravljanja v iavnpst nc prido- bivajo niti pičice več resničnosti.) Avstrlja protestira prot? odnoved! kem- penzacijske pogodhc. Dunaj 21. aprila. Avstrijskn vlada protestira proti temu. da ji je naša vlaOa odpovcdala kompenzacijsko pogodbo In prepovedala izvoz zivil iz Jugoslaviie. Avstrijska vlada stoii na slaliSču, da se :i\\:: opgodl'a otlpovctlati iiicscdio in si- cer 1. vsakega mescca ter trdi. da torej kompenzactjska pogodba ugasne še Ie 31. maja tl., ker se ji m(»r j odpovedati še le 1. maja. Upravna razdelitev državc. Upravm uačrt, o katerem je razpravijal ministrski svet, predvideva sledtco razdelitev dr- žave v upravi in sicer: cela Jutfoslavija se naj deli v pokrajine. te v okruge in ti zopet na sreze (okraie). Pokrajin bi bilo devet in sicer: 1. Slovenija s Prekmur- jem; 2. Hrvatska-Slavonija z Medjimm- jem; 3. Srcni in iiačka; 4. Banat; 5. Bos- na; 6. Crnagora, Herccgovina in Kotor z okolico; 7. Dalmacija; 8. Srbija; 9. Star» Srbija z Macedonijo. Pri obcinsklh volitvali v Brodu na Savi 14. tm. je bilo izvoljenih 15 komu- uistov, 3 zajedničarsko-radikalnj katidi- dati. 3 demokrati, 3 klerikalci. V Karlovcu je bil za z"upaiia izvoljen konmnist Majdec. Jadransko vprasan.?e zopet odgodcJio. Lyon 18. aprila. »Temps« prinaša lz ban Renia brzojavko. v kateri pravt: Danes ob 11. uri sta se an^'t'ski in fran- coski min. predscdnik podaia k Nittiiu, Ua doloeijo program za konft-renco. Rad! odsotnostl Juftoslovanov izguWja kon- ferüiica precej porueua pri Italijaiiili. Ja- dransko vprašanje se tam ne bo rešllo. V zadnjeui treiiutku sj i/iavill Jugoslovanl, da he niso gotovi» Oficijozna pogajanja »led RinioHi in Beogradom Se niso kon- cana. Bolgarski parlauieiit. Zofija 18. aprila Danes ^c ie pričeio zasedanje bolgarske narndnc skupščinc. I^redsedstvo \c prevzel najstarejSi po.sla- nec OeSov. Pri volitvali sc oddalt agrar- ci 117 glasov i'd agr.ircu Boteva, katcrl je bil izvoljeii predscdnikoiM bolgarskcga sobranje. Celo sobranje stejj 18() Cianov. Vsled te izvolitva so podali neagranu ministrj Burov, Danov ii; Madžarov dc- misijo. Načrt ustave. Ljubljana 22. aprila. »Slovenec- pise \f, Beograda, da ie naert drzavne ustave. na katerem delajo najboljsi naši učeiijaki in politiki, nied njimi Slobodan Jovano- vič, dr. VoŠnjak i. dr.. dokoncan, Ie dr. Smodlaka šc svojega' dela ni tiovrsil. Podališanje orleiitekspresa t!o CarlKrada in Aten. Beogvad 17. aprila. francoska vlada je zahtevala od naše vlade, da se eks- presni vlak, ki veže Pariz z Beogradom, podaljša do Carignula in Aten. ker se Je izkazala potreba za hitri prevo/, poseb- no za potnike. ki Dotiijeio v trgovinskih posUh. Zveza orient-eksprcsa. Ljubljana 22. aprila. »JuKoslavijs< pise, da i>o vesteh iz Dimaja vozi orient- ekspres radi stavke na železnicah v Tu- goslaviji iz Pariza preko Dunajn. Pks- presni vlak Dunaj-Trst vozi čez progo Beliak-Trbiž. Kapp v Stockholmu pod nadzorstvom. Berlin 21. aprila. Kakor se poroča, nahaja se Kapp v ?tockho!mu. Policiia Je dognala, da je priSol Kapp v Stockholm s ponarejeno izkaznico iz Nemčije in Cla za odpotovanie ne more dobiti ivotrebnc- ga vizuma. Kapp ostane vsled ukrepa v Stockholmu !)od policijskim nadzoi- stvoni. Dunaj 21. aprila. Listi poročaio, da so uradniki južne železnice sklenili prl- četi zopet s službo pri ravnateljstvu in na progah, akoravno ni^r. ck>se>rli vsen svojih zahtev. Finance Nemčiie. \ ossischc Zei- uniL'< javlja iz Berlina, da je v seii go- spodarskega odseka nemškega drž. zbo- ra due 20. tm. državni minister za finance podal sliko državnega gospodarstva: iz- datkov 21 miljard, dohodkov 25 iniljard. Üovori se, da ima mmister v nacrtu !z> vedbo državne^a socijalizma v tern smi- slu, da se država udeležuje v podjetlili vseh industrijskih strok. Fraucozi se umlkajo. Po poro&lih >'Vossische Zeitung« se francoske čett umikajo iz krajev zahodno Frankfurta. Tudi mesti Offenbach in Mühlheim so francoskc posadke že zapustile. Angleska ponuia RuslM preinirio. l*a- riz 18. aprila. -Temps« .jnvlia. da je an- gleska vlada poslala niskcmu poverjem- kit za zunanje posle Cičerinu brezžiCno brzojavko, v kateri pozivlje sovjetsko vlado, naj uvede pogajapia v svrho prt- mirja. Tnk korak Rusije bi imel velik vpliv med zavezniki. Angleški socijalist« tie stnejö v Rwsi- fo. »Vossische Zeitung« javlja iz Kodanja. da odbor angleške delavske stranke, ki se je naineraval (lanes, v soboto, odpe- Ijati v Rusiio, ne bo odpotoval. ker mlni- strstvo ni hotelo dati potnih listov, če^ da se mora vpraSon'e Rusije poprei rešlti v San Renio. Beln K«n očita RocijaUstom. da so iz- dall Madžarsko. Italijanska socijalistična zastopnika Delia Leda in Vella sta obis- kala 15. tm. bivšega diktatorja Mad|ar- si\c, Bcla Kuna, da so informivata o njt1- ^oveiM stanju. V razgovoru ie izjruil lie- la Kun, da so sociialisti izdali Madjarsko in delavski razred. Madiarski komunisti. ki so morali be?ati. niso n.iSli v Avstriji zavetja. kakor so pričakovali, ampak -. ječo. Sre6a delavstva ležj v nopolni pro- vedbi tetneljnih načel tretjc internacljo- nale. Končno je Bela Kun i/javil. da se nr more potožiti, da bi se ?. niim \-- .^ila vpra.^anie brez ozira na Wilsonove prodlöge. Turčiii ostane ^ miüonov Tnr- koviii2miljonakrlsttanov. Palestin.i. *.r- iTieniia, Sirija, ArnbHn in Me'/onotamjja cirbe avtonoiniio. Orska d^bi oV<-t;ro Smirne Za vpostavilev novin držav so se zi».vzelc Francija. An.irliüi, Italijn in J:-1- pnnska, ki bodo dale h>tim nredti.ime /a zgradbo lastnih snmouprav. Tudi AmerJ- ko bodo povabili, cla s preduimi ooma^a ustanovitvi te nove dr^.ave. Carirrad, Dard?inele in Bospor nridoio pod n^i- strož.jcnpdzorstvo AfijrHje. Frftnciie in Ttalije. Tur^ke zadeve za voino, finance in pomorstvo pride.io pod na^tf^ic nnd- zorstvo. ČUJŠKE NOVICE. Opozorkev oböins4:va. Kakor berc- mo na uradnih lepakih, se ^iri.io po mestn posebno vsled stavke železničarjev raz- liiine neresnične in vznemirliive vesti, kl Ivan Cankar. j (K predstavi niegove drame: Krai} na ' BctaJnovJ z due 11. l.v Trstu.) Kakor stoletna roža. ki zažari pod božjim solncem samo za hip v vsej svoji lepoti, da omahnc zopet v tiho zamišljc- { nost skrivnostnoga molčanja. tako vsta- ne včasih pred trpeče človeStvo duh-vc- likan, ki je glasnlk njčgove bridkostl In njegovega .hrepenenja. Nihče ne ve: ka- ko in zakal; nihče ne ve: odkod in karnV - Pride, ker ga kličeio duše stotisočcrih, da bi iim odgrnil naisvctejSo skrivnost vseh skrivnosti: Resnico! In ko se to zgodi in se rodi človeŠtvu prerok-odreše- nik, tedaj zatrepcčcjo vse tc hrepeneCe duše, se strnejo kakor za molitev vse v cno dru?.ino in posln^aio zamaknjenc NJe- govo besedo ... In zunaj je ta beseda §e tako tcmna in zastrta. kakor so dtiljnc slutnje naJglobUih skrivnosti. poslušajolo s. poboMmi srei, ker slutljo. da je priSIa odondot, kjer se sJekata v eno čas m prostor, sc objemata v ljubezni dan in noč, ter se družita pokorno živllenjc In smrt . . . Tudi nam, Slovencem, je vstal nekoC tak duh-prerok. Naša zemlja Ka je rodlla pred dobrimi štiridesetiml leti, da bi vn del vse njeno trpljenje In jo povellčal s svojo toplo besedo. kaker more poveliča- ti edmo sin svojo mater. IVAN CANKAR, eden izmed največjih sinov. kar jih je ro- dila Slovenija, ta glasnik našega in Clo- | veškega trpljenja in svečenik n^fčistcjše ljubezni in lepote, je bil umctnik po božii volji. Nihčc pred niim ni znal pogledati tako globoko v cloveSko srec In zgrabitl v njem vso težko bridkost njegovega življcnja, uklenjene v tesne spone du§- nc^a suženjstva in vsakdanje tlake. 7.e v zgodnjl mladosti )c sroznal vso vnebo- ! vpiiočo krlvičnost socijalnega reda in za- pissll bescde: ^>V bogatih kočijah se vozijo baronl tatjc, bankirii mimo mladih kostaniev. skoz üasni večer, ob nas siromakov šnallrtl.« In kakor da hi ga bila vizija davnc mladosti spremljala vse ^ive dni, Je po- stal med nami glasnik vseh zatiratiih In izmozganih. Za trpina-delavca j^ krva- vclo njegovo sree in naSlo včasih besc- do, trpko in točo, tako da ga jc člove- ško samoijubje zasovražilo in ga hotelo ubiti. :Vtdcl jc vso gnilobo našega družab- neira zivl'cnja in jo postavil nrcd nas nc- olepSa'no, tako kot ie v resnict. In tedaj so vstali med nami farlzeH in zagnali krik do neba: »Qlejte ga, brezbožnega pohuj- šljivca!« A on je govoril naprej in vihtel neusmiljeno svoj ostri bič. ker takö mu Je bilo poslanstvo. A ker je bil Cankar otrok bo^jega solnca, je nosil v sebl, pobg vsega pikre- ga in žgočega, tudi mehko toploto najči- stei^e ljubezni. Iz ljubezni do matere-do- moviue so nastala njegova dela in v njih jo je povcličeval s čarobno močjo svoje blcsteče besede do najvišjega božanstva. Ljubezen, s katcro ic obdal človeka in damovino, ie rodila v njem veliko vo- ro v boljšo bodočnost rodu in človeštva in to nain je oznanil pred dobrlm letom s svojim najboljšim in najpopolnelSitn de- lom. Nov je ta njegov evangelij: evangü- Hj »clela, brätstva \t\ HubeznJ«. in Cankar Je verjel vanj, ker ga jc bil zvaril sebl In nam s krvavečim sreem v trpljeniu In bridkosti. Zapisal nam ga jc v zapuSCmo, ko je gel (Kl nas, da ga ohranimo čistefca in neomadeževanega. kakor sc Wlo nje- govo sree. Dal nam jc te svoje besodc, podobne >-p!ahemu. komai razumliiveinu -jecljanju« in dunes, ko ga.ni več med nn- mi vemo da Jih ie rodila njegova du5a" takrat. ko je §la skozi - večnost! En mesec je pretekel od tedal, ko je IzgnbU slovenski narod svojega največje- ga pisatelja. Da se vsaj nekoliko oddolzi Njemu, ki mu je podaril toliko lepote in dobrote, ki je razvil njegovo najdražlo last — jczik do najvišje popolnosti, je po- častil narod njegov spomin na na^jprimer- nejši način. V beli Ljubljanj so že uprizo- rili njegovo najboljšo dramo »Ksalja nai Betajnovi« in v soboto. ravno na tridesc- ti dan niegove smrti. je sledil temu zgle- du tudi — Trst. V veliko zadoščenie nam je, ko morerno reci, da se ie tmii naš člo- vek zavedel svojih dolžnosti do največ- jega slovenskega sinu. Naš Talijin, hram je bil tako nabito poln in sodeČ po notra- Hji zbranosti, ki je vladala v sreih vsen poslusalcev, srnemo z lahkim sreem trdl- ti. da smo spoznali vsai tokrat. če že ni- koli prej, kaj nam je bil Cankar in kaj smo zgubili z njegovo smrtio. Pisateljeve besede,-ki-so šle preko odra so naile pot do srea, ga pretresle. da ie zaječalo v bridkem spoznaniu: »Res, tak je bil slo- venski človek.« Je bil --pravimo; kajti od takrat nas ločijo že Mn lcta pokorc in bridkosti in dancs že siutimo. da smo vr- Kli starega, -.majhnega človeka raz sebe, kerta v resnici ne bibil vreden solnca In svobode. ZHjenje, ki nam ga slika Can- kar v svojem -Kralju n^ B -talnovt«. le nekaka grenka samoob^oiba. l/.poved vsega slabctfa in RTu'ega. kl jc visclo na Ltev 50. »(% OVA DO 3 A« Stan 3. iljJöiO Cuiiii liJtUicil ijiluSiVu öv'Xiiil itt iluj- skati. Opozarjamo občinstvo. da je ra*- širfcnfc: takih govoric kazniivo ter bodo lavni varnostni organi proti razširjeval- cern postopali in jili izroeili najstrožji sodnijski kazni. Mestni magistrat in vse občine so tozadevno obveščeue in bi bi!« Je ieleti, da v svrho pomirjenju liudstva taki nedostatki v prihodnfc izostanejo. tMeatno gledaliače v Celju. V soboto 24. aprila se otvori prva sezona pod ravnateljem g. Mllanom SkrblnŠkom. Kot prva se prcdstavlja v so bo to 24. In v vtedeijo 25. tm., vsakokrat ob 20. url, Cankarjeva trl- dejanska drama »Kralj na Betajnovi«. ftaslovno ulogo fabrikanta Kantorja Igra g.ravnatelj Mil. SkrbinSek sain. Občinstvo se opozarja, da se predstave začnejo točno ob doiočeni uri brez ozira na obisk. 2bo<»o a*iie 5^w. pods«*- nice SSöv pfais. dpufttvs» je p^eiožen^ «a pozn»jLi čas. V Celju nuidlJa sta se 22. tm naS praäki poslanik Ivan Hribar in minister na r. Anton Kristan. Imela sta tudi raz- govor s predseclnikom naše stranke dr. V. Kukovcem. V!ak iz Ljubljaue, prvi izza stavke. fe pripelial 22. tm. ob V29. uri zvečer v Celje. Pripeljal pa t;i s seböj nikake pošte. Drugi vlak iz Ljubijane je prišel skozi Celje včernj 23. tin. pop. ob V22. uri in je vozil naprcj proti Mariboru. Pripeljal j;> tacli posto. Bil je pod moč- n>m vojaškim spremstvom. PoroČil se je L. Hinko Bezgovšek, p-oročnik 39. pešpolka, z «jdč. Drago Vantčevo, hčerko rrgvvke v Celju. »Obrtna nakupovahia in prodajna zadruga« se snujc v Ccliu. I'ripravljalni odbor ie preddda dovršil in :>klicuje u- sianovni občni zbor za nedeljo, dne 2ft. aprila 1920 dopoldnc ob 10. uri v ccljskl Narodni dom. Ustanovni zbor je zelo nn- jeu \i razlo.trov, ki se bodo v poročilu iia- vodli, in toraj neodložljiv, dasiravno mo- ramo obžalovati, da se ne more zaradi sodajnlh prometnih težkoč vabiti na shoo obrtiUStvo cele Slovenije. Podjetjc, ki sc snttk-, Je za obrtništvo silno važnega po- tnena, in pricakujt-nio nmoRobrolne udti- leibt in številnega pristopa. Vabljuni so tern potom vsi obrtniki bro/. izjenie in prijatelji obrtništva. da sc shod,'/?;ancslji- \'o uddeŽijo. DrakonlCne kazni. Te dm >l0 bili nc- kaieri obrtniki kaznovani zaradi i-amud svojüi vaicncev pri obiskovaiiju obrtnc nadallcvalne sole. Te kazni so glasijo na WO do 1000 K in to za enkratno zamudol v tCKti hi se dalo sklepati. da se bo pri- nodnja kazen iriasila na 6 mesceev ieče i« tretja kazen na smrt na vesalili. Sino seveda prijatelji sole in Zeluno, da sc z vso stroKosr.io odpravi zunonuirjenje obrtne nadaijevalne sole, katera je bila v Ceflfi ustanovijcna s požrtvovalnim dc- fom obrtnik»v samih. Toda svoječasno so se jiasile kazni za zanwde na 2—10 K in |c skok od 2 na 400 K tudi v. ozirom na sedajno valuto le prchiid. Zakaj bi po ric- notrebnons vzbuiali razburienje rued (ibrtntfitvoni in si ustvarjali ncprjjateljo obrtneffa Solstva. ki jih doscdaf vsaj jticcj obrtništvom v Celju nisnio imeli? nas. Kdo je ta fabrikant Jožef Kantor ? To sem jaz; to si ti; to smo vsi, ki smo živell le sebi, svojemu nap^ihu in lakom- nosti in ntsmo poznali ue solnca, ne lju- Dezni. Kuj zato, čc strada Lužarica In trojc njenih otrok? To je kri „-«atari* ki a ti si -- hlapec.« Kaj za to. & se plazi propah Krnec po kolenih kakor s3nca in ztvi. od tuje miloščine? «Jaz nisem kriv, ce ste •slabogospodarili!« In potenr **vralj sem . . . celä Betajnova ie moja 'Ve> *leži Prr. vati i lastiio vestjo. z MakLn°lfa. hoje" «ko in dramatsko močiia. ker\* ali" naravna v premisah in zaklJucku «¦ ČiSK° 4a tipa. Posebno se povzdijfneta'v ski ^iem prizoru prvega in druKega dejunja in «di se, da bo Kantor premagol svojo vost, ko jo-ubil Maksa, a pre^la ie na Uru- D;'Ziia iaüca. Due 20. {' i. owrug pol- dneva igrala se ie štiriletna deklica Stc- fanija Oblak pred tukajSiijim Kleda- liščcm. Naenkrat pristopi k njcj mlada ženska visoke rasti z otrokom v naročju ter vzame imenovani deklici iz uses oba zlata uhana. Ukradena uhana imata vsajc po tri modre kamenčke v podobi spomin- čice. Zasledovanje tatiec ie ostalo dose- da j brezuspešno. DNEVNF NOVICE. Bankovcc sta žiROsall neka ti afikaii- tinja in natakarica v Mariboru. V stvar je zapletcnih baje tudi nekaj mariborskih trgovcev. 2iffosali ste posebno eno- 1m dvokronske bankovce, ki so bili vtilio- taplieni iz Avstrije. Preiskava ie v teku. Sprejem rusklh diploKiIranlli agro- Komov v našo s!užbo. Poljedelsko lnini- strstvo-je sklcnilo spre'eti vse diplomiru- no ruske aRronomi«. ki so prosili pri ml- nistrstv«, v naše sluzbe. Odkazala se jim bo služba potovainili pol.iedelskih nastav- ijencev pri poljedolsklh šolali in na okrožnili lxiljeddskih nostajah. Storje pri Teharjih se Klasom odred* be deželne vlade za Slovenijo imenuje > od sedaj naprej »Store«. To označbo imajo rabiti vsi uradi. Telefonska centrala se ie otvorila na novo v Crni pri Prevaljah dne 8. aprila za krajevni promet. Ima tudi iavno povo- rilnico. Siavka. Vlada se node pogajati s stavkarji. «Slovenec« poroča iz Beograda: Da- nes (21. aprila) se je sestal ministrski svet, da razpravlja in se posvetuje o ko- rakjli vlade za neposredno bodocnost no- tranjega položaja. Sklenilo se je, da sc vlada s stavkujočimi železničarji ne po- ffaja, dokler zopet ne zacnejo delati. Ml- nistrstvo za promet je izročllo vso svojo akcijo v roke vojuega ministra. Posledlce stavke. »Slovenec« pise iz Zagreba: Prvc poslediee železničarske stavke se že ka- žejo v Zagrebu, kjer so se cene živilom silno dvisnile. Prebivalstvo luesta Je skrajno nezadovolino in OKorčeno naa stavkujočiini železničarji. Položaj v državj izven Sloveiilje. »Slovenecv< piše iz Beosrada 21. apr. Naeijonalni elementi oznacujejo železni- ^arsko stavko koi odkrito borbo protl državi, inspirirano od zunaj. V Bačkl, Baranji, Banatu, Bosni in Hercej?ovini fimkcijonira promet. Položaj v Subotlci je vsled stavke In voeißlcd mobllizaciji admirala Horthyja postal zelo resen in .sc vedno bo!j poostnue. Mfr In red vzdržan. Beograd, 22. apr. Ministrstvo za notranjezadevc objavlja: Ves čns stavke vlada mir in red po deželi, izvzemši manjSe nemire, ki so jih izzvali stav- kujoči, ki se niso hoteli prijaviti na dvomesečno oroSno vajo. — V Sara- jevu so se vsi železničarji prijavili na delo. Neuspeh generaJne stavke v Beogradu. BeogriKJ, 22. apr. Gencralna stavka ni uspela. Zeiezničarji in veliko Stevilo ge in govori iz tisočerlh ust Kaj so Ha- na, Francka, Pepček? So nanovo prebu- jena vest, ki kriči njemu v obraz: »Pojai in izpovej se, Kantor!« In takrat Kantor omaga in izpove pred sodnikom: »Jaz; sem ga ubiU A cela Betajnova noče ver- jeti, za Kantorja ni izpovedi, ne posta- ve ... In tu se nam zdi. tiči najvevja tragika enega živlienja: »Jaz rnoram po svoji poti dalje, ni greha tako velikega, da bi se mogel spodtekniti obenj.« Izmed drugih lie naj omenim nakrat- ko še Fraiicko, dober tip mehkega dekle- ta; Nino, ki splava kakor eterična senca preko odra; Franca Bernota. brezsrčne- ga in samoljubnega mladiča. in končno Sc vaŠKega župnika, starega lisjaka —- licemerca, ki bi za svojo korist menda prodal še svojo du$o. Karakterizacija po- samcznih oseb je dobra in točna, in posa- mezn prizori so tudi tehničnoj.pietnoiz- peljani. Q. Skrbinšek je podal Kantorja v u- metniško dovršeni formi. ki smo je že va- jeni pri njem. Vsa brutalnost. ves strab, obup in cinizem, pa tudi dobrote in skrP do lastne družlne, vse to je süalo iz nje- govega obraza, trepetalo v sleherni gesti in zvenelo iz vsaJte besede. (»Edinost«. 16. II. 1919.) c!:;:LLLa üdavjlva vseh strok se Ie prijavilo k delu. Promet se zboljšuje. Beograd, 22. apr. Na prog-ah Srbije, Banata in Bosne redni promet. Tudi na Hrvatskem nastajajo normalne raz- mere. Na državni železnici promet ni oil ustavljen. V Sloveniji se je pričel že včeraj vzpostavljati promet. Celje 23. aprila. Na poziv vojaske oWasti, da se imajo vsi vojaško-obvezni železničarji vseh 3 pozlvov danes ob 8. uri javiti k dvamesečni orožni vaji in si- cer v železniški službi. so tukajšnji člani soe. dem. stranke sklenili, da se odzivu odzovejo takoj, čim se ngodi njih zahte- vam, poprej pa ne. Celje, 23. aprila. Tik pred sklepom lista izvemo, da se železničarfi tekom popoldneva prijavljajo v službo, ker so spuznali težek položaj dižave in ji nočejo škodovati. Jutri bo promet reden. Zadlfinja pot*oöi8a. Kdza v vladi. Beograd 22, aprila. Predsednik IX'm. zitjednicc Davidovič predložil je presto- lonasledniku Aleksandru pismen odgo- vor, ki pravi, da sjirejme opozicija misel Sestave kOHcentradjskega kabincta sa- ino takrat, ako sestava istega ne bo po- verjena niti Proticu niti Pašiču. V radl- kalnih parlamentarnjh krogih se govori. da ta apodiktična zahteva izkljucuje vsa- ko niožnost sporazmna, ker parlamentar- na zajednica stoji trdno ua stališču, da mora biti povcrjena sestava koneeutra- cljske vlade ali Pašiču ali Protiču. Madžarske čete ob našl niejJ? Beograd 22. aprila. Z ozirom na to, da so dospele madžarske čete do jugo- slovanskiU mej proti Bački in z ozirom na uspeh predidoeih posktisov glede n- staje 19. tm. v Snbotici, ki jo oznnCnjejo kot akcijo od zunaj, je kraljeva vlaüa od- poslala brzojavno naredbo našim niisijam pri mirovnf konferenci in zavezniškim si- lam, v kateri protustira proti postopanju Madžarov in iziavlja, da kralievska vla- da sprcmlja z ogorconjem clrzanjc Maa- žarske in da bo prisiljena odbiti z orož- jem vsak napad neprijateijske vojske na naSc meje. Upor v Subotlci. lieo^rad 22. aprila. Preiskava o upo- ru v Subotici izkazuje zelo resen in zna- čilen uspeh. Koinpromitjranih je mnogo visokili uradnikov in predstaviteljev bu- drmpfštariskc vlade. Kaže se. da je büa ustaja že dalje easa pripravl.iena iz ßu- dimpeštc pod varstvom madžarske vla- de same. Poslano. Pod naslovom: «Kaj pravijo naši konsumenti k stavki mesarjev« pri- občil je dne 20. aprila Vaš cenjeni lisr članek, kateri mi daje povod, pojasniti vzroke na;talega pomanjkanja rnesa. Z nkirtdbo 750 z dne 3 12. 1919 Uradni list 170, se je določllo, da se mora v vsaki občini vpostaviti korni- sija, koje naloga je, določiti ceno važnih živil. Prva taka seja sklicala se je v Celju na dan 10. sveČana 1920. — Do tega časa prodaialo se je meso po 18 oziroma 16 K za kg. Ker se je dne Lsvečana 1920 v Ljubljani cena mesa vsled zvišanih nakupnih cen od strani odseka za prehrano, kateri je odredif poskusno klanje, za kg na 20 do 22 K //viSala, zahteval sem jaz, kot po obrt- nikih v to komisijo odposbn zastopnik, enako zviSanje tudi za mesto Celje. Tej opravičeni zahtevi se ni ugodilo, temuč se je obst&ječa cena mesa od 16 do 18 K kot najviSja cena določila. Isto- tako se je tudi moja zahteva po po- skusnem klanju odklonüa. Pri tej seji sem takoj opozoril, da bode nastalo pomanjka ije mesa, ker bi bili po ne- pravični, pri zeleni niizi izdani dolo- čitvi cen celjski mesarji prisiljeni, meso povprečno za 4 K za kg cenejše pro dajati kakor Ijubljanski kolegi, kojim je vsled velike razlike cen omogočeno, nakupovat.i živino v našcrn kraj'i, med- tem ko domači mesarji, vezani na nizko ceno, niso zmožni konkurirati in bodo moraü obratovanje prekiniti. Vsled tega nepravičnega sklepa podala se je iz treh udov tukajSnje zadruge obstoječa deputaeija k regentu mesta Celje, gosp dr. Leopoldu Žužeku s proänjo za odpomoč* in odredbo po- skusucga k'znja, Ul fc! sc n-j tako U- vedlo, da bi v mestni klavnici name- Sčeni paznik in zapriseženi tchtničar izvrSil uradno tehtanje za poskusno klanje doloCene govedi. Dne 12. sve- čana pričelo se je poskusno klanje, uradno tehtanje se je Ra pazniku klav- nice od strani uradnega živinozdrav- nika prepovedalo. S to samovoljnostjo preprečilo se je edino sredstvo, ki bi omogočilo mesarjem doprinesti na pod- lagi poskusnega klanja dokaz praviČne zahteve. Dne 2O.svečana sklicala se je zopet seja cenilne komisije, katera je teme- ljem uradno dokazanih nakupnih cen zviSala ceno 1 kg mesa na 18 do 20 krön, toraj Se vedno za 2 krön manj, nego v Ljubljani. Vkljub temu pa je zadruga me- sarjev v dopisu z dne 29. svečana na predsednika cenilne komisije izrekla. da se strinja z uradno določenim klju- čem, da se more vendar enkrat za bo- dočo določitev cen tvoriti podlaga za zviSanje ozir. znižanje cene. Olede na vedno rastoče Živinske cene bila je oddaja mesa nemogoča, vsled Cesar se je dne 12. marca vno- vič sklicala cenilna komisija, pri ka- teri se je uradno konStatiralo, da je od zadnje seje, to je dne 20. svečana, cenp živine povprečno za 2'21 K za kg žive teže poskočila in bi se morala po uradnem računu glede na 50% raz- liko rned živo in težo mesa s kostmi zvišati cena za 442 K. Kot zastop- nik mesarjev izrazil sem se začasno zadovoljnim z zvišanjem cene po 4 K za kg, tudi sem pritrdil kompromisnemu predlogu, katerega je stavil neki za- stopnik konzumentov. Neprfčakovano dovolila je pa ve- čtna komisije le poviSanje po 2 K za kg mesa in ta'/o dne 20. sveČana splošn.; sprejeto merilo kratkomalo ignorirala. Posebno povdariti moram, da se cena mesa Se prtmeroma ceni žive teže ni zvižala, da se mora toraj večini komisije predbacivati, da je ta vedoma mesarje oškodovala, ravno tako pa tudi vedoma sprav;ia Ijudstvo ob zelo važni Živež. Ker se v sosednih okrajih gove- dina od 1. aprila 1920 že za 4 do 7K kg dražje prodaja kakor v Celju, je tu- kajšnjim mesarjetr. povsem nemogoče, nabaviti potrebno Živino na podlagi obstoječih prodajnih cen. Iz rečenega naj se razvidi, da celjski mesarji ne stavkajo, temuč da so vsled navedenih dejstev primorani, svoja o- bratovanja tako dolgo prekiniti, da bode ali vlada za celo Slovenijo enotne cene za tiakup in prodajo določiia, ali se pa bodo celjskim mesarjem dovolile pro- dajne cene, ki odgovarjajo istinitim na- kupnim cenam. ZahvalJLijočseza sprejem teh vrstic bilježim s posebnim velespoStovanjem Franc Rebeuschegg predsednik mesarske zadruge v Celju TAvwKaAtfjk na revmatizmu in glh- ¦ ¦ (JrlftV fičnih toledinahT Drg- njenje s pravim Fellerjevim Elza-fluidom je takorekoČ dobrodejno ! 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni stcklenici 36 K. Rabite milo, odvajajoče «redstvo ? Pelerjeve prave Elza krogljice izvršujejo svojo dolžnost! 6 škatljic 18 K. — Za gorski sok zoper kašelj in prsne bole'ine. 1 steklenica 6 K. Ždodec okrepčujofa švedska tinktura, 1 steklenica 15. K — Omot in poštnina posebej, a najcenaje. SvQen V. FelteT, Stt»bici+ dolnji. Clsa- :rg St. 35ft. Hrvatska. 1500 D 15— pivo v fiodčklh. Topia fQ I In int zla jedila vedno Sari | na razpolago. j?3J§ « Za obUlt bo prlporota Lay L- Ana MfKuš. _Ji 35 206 -10 == ¦ Isce se" s primemo kavcijo za trgo- vino z mešanim blagom na deželi s takojšnjim na- stopom. Plača dobra in hrana v hiši. Ponudbe na poštni predal štev. 74, m 573 i m manufaktura, modno blago, 233 sy"11 pertlo i. f c d« v irgovlni A. Trece, Celje ™" Narodnt dom Oik traliKe). Telefon štev,. 135. Brzojavni naslov: Žlto. I*. *1. Usojamo si si. tr^ovstvo obvestiti, da nam je poveriia svetovnoznana tovarna slanine, svinjske masti, in za jzdelovanje mesnih izdelkov: M. Gavriloyico sinoni d. dr. etrlnjo, cdino zastopstvo za celo Slovenijo severno od Zidanega mosta do državne meie. Imenovane izdelke imamo vedno v zadostnih mno- žinah v zalogi v na5ih titkajžnjih skladiščih. Dospelo je razno južno sadje( vsake vrste kava in jedžlno olje. Zdf«uževie veletrgowine v Ceiju a.KoIetLC. Elsbaclier, Cvenkel in «Ravniliar. Edina slovenska specijalna trgovina z barvaml In lakl. Agentura in koml- sijsko podjetle. Iv. Terlež s Celje 447 156-14 Nar»odLMLi dom Trgovlna z lesom in clrvmi ' na drobno in debelo. Kupuje jamski In ostali les po najvišjih dnevnlh cenah. . Stole, žimnice, razno pohi&tvo in tapetni&üte ixdelke ima v ^t-,, JHopIja Baumgartner Gosposka ulica 25, Naročila se izvršujeio točno insoiidno. Dp. Miroslav Hasel oblastvenopoverjeni stavbeni tniemv Ljubljana, m&tftn niica i SpecJjelno stavbeno podjetje i 2a betonske, železobetonske in vodne zgradbe. 36652-12 Izrabfl vodnih sil. ¦^ Cat M U^^^^^m Kava MM m^^^m «ožiči mm m^^m ^yige Jll m^^KB Žalran BHm IHfMuškapletJKI W^^K Oresci ^Hl W^m Vanilija HH ^^^V Ingver r^^^SH WM «onjak Ml ¦W firema JKHK| Wff Mtlo i.t. d. ^HIHI ¦Fneic rrit>rdkii4—|gjf ¦ 1 flnton Mocnih I I Celje, Olavnl trg. I ¦ 275 10 1 Jugoslovansfeo Meoirsko podjetje »Iruäba % in. jr. inženirska pisarna in stavbno podjetje Ljubljana, Sodna ulica štev. Z. MaribOP. ViktPinghofova ulica St. 3V. Brzojavni naslovi: JIP — Ljubljana, - JIP — Marlbor. Oddelek I. Projekti.proračuni. Nasvetovanje in zastop. Presoja in stavbno nadzorstvo. Oddeiek II. Vodne gradbe; izraba vodnih sil; poljedeljska melioraciia. Oddelek III. Beton, železobeton. Železne konstrukcije. Oddelek IV. Železnice, ceste, predori, mo- stovi. Oddelek V. Industrijska in gospodarska poslopja. Oddelek VI. Komercijalno razpočevanje gra- diva, orodja in industrijskih tvarin. .SI —16 Bszširjajte Jovo Dobo". ngionino poši- Ijatev manufak- ture nivravnost | iz inoxemstva je I prejela twrdir.a n.Slepmechi ' v Celiu in sicer ^amy- vohu-jtiskanine, cefiija, etamma, batista za ženske o- bleke, sukna, kamgatna in hlačevine za moške obleke, belega in pisanega piatna za perilo, klota, cvilha, robcev, svile in še mnogo raznega druzega blaga, katero se prodaja zaradi nakupa v velikanskih mn«žinah po čudovlto ni?!Kih cenah. Razcn tega vedno velika zatoga lastnega izdclka srajc, pred- pasnikov, bluz, kril, ženskih, moSkih in fantoyskih oblck po zelo nizkih cenah. Cevlji, ženski, moSki in otroškl v velikanski izberi, pristno ročno delo lastnih čevljarjev. Ilustrovani cenik zastonj! Nadebelosamov l.nadstropju. Ik Veletrgovina ¦ razpošiljalna ak It R. StermecHl fl ^Jcelse - Slovenija.yj j BRAČA KASTL ZAGREB, Gundullčeva nllca 14. b Telefon St. 21-28. 369 26 20 Proti poiapu in xa zinrSjenj« zavaruje najkulantneje BANKA >ySLAVIJAyf | Zastopnik Dragotin Gobec 12212-5 Celje, «Razlagova ulica 1$. -^T-f^-----^^ -M-« -»-Ä-r-fc *7* katera irafno «e- JC^JBTmL^Mj mJLJV&M* *» seljc povxroca? Samo Suttnep-jevQ ura! Nikelnasta, po vsaki ceni in presene- čeni bodete! Tudi verižice, prstane, uhane. zapestnice, stenske ure, za- pestnice z urami in vsakovrstne po- trebne reči kakor: škarje, nože, doze za cigarete, nažigalnike, britve, de- narnice, jedilno orodje, razna darila za krste, imendane ltd-, kakor tudi velika zaloga vsakovrstnih zlatih fn srebrnih predmetov. Vse dobro in ceno! Zahtevajte cenlke H. Sutfnep. Lsubljona St. 983 |1600 25- 10 D«*^^-#<8 • Siadkorni bolezri, I triUll • bolezni Jeter in ledvic, I otekiini želodca In čreves, I kroničnemu katarj« ielodca In «reves, žolčnemu kamenti, I hcmorholdom In boleznl mehurja, putlkl In debelosll, je najboljSe sredstvo naravna I zdravilna mineralna voda MROgaSKa SIatilta°. iRogašRa Slatlna! naivečje in najniodernej.Se zdravihSČe V Jugoslaviji. — Hydrotherapija, elektro- therapiia, inhalatonj, gimnastika za zdravljenje, kopeli z ogljlkovo klsllno,. solne, sinrečrie, parne, zracne, solnčne kopeli z vroCim zrakom. — Vojaška god- ba (42 mož mcrd fstimi absolvirani koservatoristi). — Za vsakovrstne zabave je skrbljeno, kakor v najveijlh svetovnih zdraviliščih. (Umetniški Uonceili, torn- bole, plesni vcnčkr, gledališke predstave, kino, izieti itd.) Sezija od 1. maja do IS. oRiobra- 454 8 5 „ Ravnateljstvo.