‘t. Licejska knjižnica Ljubljana, flr£. gimnazi ja Številka 41$. Pavšalni franko v drlavf SHS. V Ljubljani, dne 4. novembra 1^20. n. leto. === Cšj^sna a prodaji 1 S 50 fil == JJaS Glas izlazi u tjednu svakog četvrtka. Godišnja pretplata * . . • . K 72'— Polugodišnja *••«••• , 36*— Četvrtgodišnja ....... 9 18*— Za inozemstvo dodati poštarinu. Oglasi po cjeniku. == Ileaa y npoAaja 1 K 50 $h.7. =3=3 Hara r.iac Ea.iasH ceAmi^uo ojaicor UOTuprKa. roAHrflaa npcTn.iaTa ... ... K 72 IIoAyroAuniH>a ...••••• ,36 HeTBpTroAKmiia ....»»« »18 3a HHosaa^iBo «oaixapEHy. Oraac« no Tapii^iL Uredništvo: Ljubljana. Rimsku cesta štev. 20/Ii. Rokopisov ne vrača, ako sa ee priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema tc podpisane in zadostno (rankirasa Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani- Hrvatsko ia Vrbska dopisa je pošiljati le potem organizacij, Id so za vsebino odgovorna UpravniStve: Na naročila brez denarja ea ne oziramo. Naročnina naj se pošlje po nakaznici oziroma paloZnici ie v Ljubljano, Vodnikov trg št 5,1; Tja je poSiijati tudi zbirka sa naS tiskovni »klad. trabHana: —§—> Uradništvo m hišni posestniki. Uradništvo oostaia brezbrižno, aoa-fično Drugače n#* vem kako nai bi si razlagal deistvo. da se spričo vseh raznih akcii ki ilb ’e zarinie čase zanočelo društvo hišnih nosestnfKov či.^o nič ne zca-n? >n da samo mirno vieda in čaka kal še oride. Aii nrihaia to morda od tod. ker te tinel en-đel uradništva v svotein nrizade-v.-mhi da si iznoliša tmiotni oolbžat tako lene ttsbelie da se mn nn tneffovt misli tii troha ničesar več bati? Toda. kal na dru-či"? Tp dav« nemara obun da si misliio: nai Priđe kaf hoće! Ali iaz rečem: vrvi za enkrat še ne za vrat! Vsai toliko časa ne. dokler ima uradništvo take vrle nriiatcUe kat so hišni posestniki! Vcbfca in vaniiiva res. ie liubezen. s katero so se hišni posestniki zadnte čase nnteo-ovaH za uradništvo. oziroma za zbolišanie uradniških niač Pozivali so kar naravnost vlado in sicer ce!o v orecei od-nrnepi torni, da nai vendar že enkrat ustreže zahtevam uradništva. Seveda ie ta Hu-be-rp« na las podobna liubezni fcmeta-žl- LISTEK. Vivos voco...! (Ob smrti tovariša Mihe Verovška.) Dr. Avs. Reistnan ie nanisal za 1 štev. mariborskega dnevnika »Tabor« podlistek 7 naslovom »Intelektualec na deželi«. V njem piše o učiteljstvu, ki je prišlo med narod s srcem, prekipeva »očim ljubezni natlenšib nad ter smelih načrtov za delovanje. Ko na iih čez neka’ let vprašamo koliko so že izvedli onih smelih načrtov slišimo vedno en in isti refrain: »Ni momče razmere Ihidie farovž ženske« 'td Naiholi pa toži vsak da ie sam in zato ves trud in naoor zaman: ravno oni naihiižvi ki bi moral' nredvsem oodnirati mu nasorotu-ie»o. !n tako ere eden zn drueim Jermanovo pot. mnogo, premnogo fh ne doseže niti Jermana. Pa niso krivi sami. Padaio v naročiš »izkušenih«, ki so tudi enkrat tako leno in idealno mislili in delali na so si Pravočasno premislili, »spregledali« in seda’ leno mirno in brez skrbi zahaiaio k virioreica Id na vso moč skrbi za to. da dobro izpita svojega volička al! rnord- tudi kako še mani imenbno žival zpoli za to da bo — izkupiček nri mesarju tem večii! Vlada nai uradnikom poviša niače tako. da bodo mogli »plačevati najemnino v di-nariih« — torei šttrikrat toliko kotdosiei! Uiuc illae lacriinas! Res. prekrasno urlia-teiistvo! Sicer na le uradnik 'tak že dolgo časa neke vrste blavo. s katerim trži ves svet. neko sredstvo v dosego namena raz. nim špekulantom: dokaz d-Hstvo. da ie do-slei še vsako novišanie uradniških nreiem-kov koristilo vsem drugim sloiem nrei tie-po uradnlStvu samemu. Ali nai bo to vedno tako? Vrnimo se za danes k hišnim posestnikom! Hišni posestniki lamentuleio. kakor b: res vse brez iz lem e čakala »nalica beraška in strgan rokav«. Celo Hublianslccmu gospodu žunanu so «e zasmilili tako. da ie potoči! oar solz 2 niimi! Poginimo ali so res v tolik? meri usmiUehia vredni! Deistvo ie. da se nahalato hišni posestniki dandanes kakor mnog? drugi stanov! v težavnem noložahi. a naiholi iih boli to da so iim zvezane roke in da ne mo-reio noliubno dražiti stanovani ter ooliub-no metati strank na cesto Gotovo, vzdrže- oštiriu mesto da bi »rili z glavo skozi zid.« | Filozofiia »izkušenosti«, »dozorele modrosti.« Enako proceduro preživljajo tudi dragi intel'genti na deželi: sodnik zdravnik notar odvetnik. Koliko iih imamo 00 naši širni domovini, ki so bili svoičas vneti koraižni glasni in pridni! Danes se komat vemo za nie in če tih tu ip tam Izsledimo nodregamo nas krenko zavrnete: »Ni mogoče ne poznate razmer or! nas ie to vse drugače.« In naiholi se bote bola Ker na brez boia to ie živHenia. ni nanredka nočivaio m se dušč sami v filistejskem miru. Duševni delavci so. na životarilo brez svoleca lastnega duševnega živlienla v katerem bi se nai kresale niih misli in zorele ideie Počasi nnzabliaVo na mesto na kulturne cenfe. iz katerih so še ored kratkim stnnaii v svet z dvigmeno glavo ko }e bPa nest še krenka sedai na so izgubili ttaivažneiše In nalmočneiše orožle: volio Naši intelektualci na deželi se predvsem rad; tega tako »izvublhto« ker se premalo udeistvuiefo duševno. Zato ie tudi vanfe nnslonii ie dandanes draga reč in la* hko se zgodi da stroški za nooravo hiše naneseio kako leto nrav leoo vsoto. Vpraša na se kdo trni pod temi deistvi boli. alt hišni nosestnisi. ali stranke? Hišni posestniki govore tako kakor bi se natemnine ne bile novišale že desetletja! Istina oa ie. da se ie na nr. meni zvišala, v zadniih treh ali šdrih letih za polnih 50%! Potem so se pa Sušni posestniki postavili še na stališče, da razen strehe nri hiši snloli ničesar ne 00» nravlimo. Vse vzdrževalne stroške so nre-valili enostavno na stranke. Do kakih ab* surdnosti vede to. ie.razvidno iz sledečega : Stranka, ki si ie še pred volno poiskala stanova me v novi moderno onremlieni tuši. kler ima vse kar se mora zahtevati od stanovania: knnalno sobo električno raz-s sveiliavo itd. nride ie malokdai v tako ne-nriliko da mora dati kai popraviti. Stranka na ki stanuie v kaki nndrtiii kler pogreša vsega kar snada k udobnemu živlieniu. sa bori z nedostatki dan na dan in mora klicati vsak teden zdai tega zdai drugega obrtnika. Kdo stanuie cenaie. li oni v novi ali oni v stari razdrapani in zanemarjeni hiši? Jasno 'e. da prvi! Ali ie to kaka logika0 nhh odooma sila proti načelnim in gospodarskim ali razrednim nasprotnikom tako neznatna in slaba. Kličemo Vas torei vse. ki čutite z nami ali ste vsai v svojih mladostnih letih mislili kot mi. v svoi krog. Postanite naSi sodelavci bolevniki nravega nanredka in dobrobit ki naroda, iz katerega smo izšli! Koristili bodete s tem naiholi sebi samim. Kadar bodete morda razdvoieni v boiu, s samim sebci ali okolico, kadar boste omagovah cbunavali ali dvomili ko bodete v nolnem boni. v zmagi ali šele na pohodu nikdar ne nnzabiiaite na našo duševno vez Vsadite se premislite hladno da nas te levu a za Vami. če tudi ste v svoiam 'Kotičku sami in nanišite svoic misli! Čudili se bodete, kako bo z vsakim stavkom z vsako nanisann besedo rastla Vaša not ran la sila. Misel in Voha. Nihče Vam ne bo mogel nadomestiti zadoščenja in zadovoljstva ki va bodete imeli, ko Vam orinese list Vaše misli zonet nazal natisnjene v »zamiščeno gnezdo«. Smehljali sp bodete pomilovalnim ali ocrorče- A'sv.. Da. to ie nad vse kornodno stališče, na katero so se Dostavili hišni eosoodaril: »Jaz ne popravim ničesar, popravlja stranka ti. če nočeš, oa Poidi!« Ali iaz vprašam: kie ie tu pravica, da mora stranka vzdrževati tula poslonia. kie ie tu pravica da mora naiemnik stanovania krvaveti in nositi posledice teca da ffosoodar leta in leta za svoio hišo ni ničesar storil! Kako doleo poide še to? Hišni posestnik? si misliio nemara: Vedno! Mi bomo dražili, vi nam boste plačevali, pa še hiše vzdrževali! Quod noni. Kakor hitro hišni posestniki najemnino Še enkrat oovišaio. mora poklicano oblasivo izreči tudi kategorično, da oo-nraviianie hiš ni stvar naiemnikov temveč hišnih lastnikov! Ako žive hišni gosnodarii v ideii da te taka grozna nesreča, biti hišni lastnik, ihn neka! svetuiemo. Nai nrodado svoie hiše! Ako se za to odl'/?iio bodo videli ta-koi. kdo ie revež. Marsikd.o izmed niih — če ie niih sedanie iadikovanic seveda res odkritosrčno — bo seveda presenečen! Marsikdo izmed niih. ki zdai toži. se kar hitro prepriča, da ie miliionar! Vsaka bai-tica ie dandanes skoro miliion vreana! Ne. ne. gospoda moia: Tisti, ki te imel toliko, da si ie še ored voino postavil svoi lastni dom. nai si samo čestita! On ie zadel slavni dobitek! Reveži so oni. ki so varčevali in nosili v hraiilnico da bi imeli kal za stara leta. Ti so udarieni. ti so oomilovania vredni. Kdor pa ima svoie imetie v reall-tetab. nai nikar ne toži. temveč. Boga nai hvali oa usmilienie nai ima s tistimi, ki so prisilieni. da stanuieio pod tuio streho! Sicer oa mi ni šio nri tem toliko za to da bi vse to povedal temveč neko nrošnin sem hotel izreči do hišnih posestnikov, in sicer to: Pustile pri svori igri uradništvo lepo ob strani! Ne potegnite se za nas. kot ste se doslei. za to vam nri naibohši volli ne moremo biti hvaležni, in ne sklicuite se. kadar vam gre za dosego gotovih namenov vedno in vedno na nas. Uradništvo je že dovolj ponižano in osramočeno, ne sramotite nas, to vas prosim, še vi! Nabirajte inserate in prispevke za tiskovni sklad ter pridobivajte nove —.i.i ....... naročnike: —--- ........... nim nasvetom strtih značaiev tn kmalu oživi z novo dio živlienie... ljudstvo, ki (Vas ie doslei mehkega, omahujočega in neodločnega morda sumničilo tn natolcevalo. Vam kmalu položi vse svoie zauoa-nte v naročie in Vi bodete rastli v niem. ono v Vas. Tedai v Vas ne bo več sledu ue o hlapcih in ne o Jermanu, amoak šli boste kliubovaie vsem zaprekam za močnim neuoogliivim kovačem Kaiandrora... Pustili smo govoriti dr Retsmana. Dobro ie povedal. In resnico! Tudi za iav-ne nameščence! Negativno stran te resnice občutilo bridko vse naše organizacije naša Osrednja zveza in io občuti »Naš Glas,« Apatiia. črnogleda čmernost. brezbrižnost tono zabavlianie in neverietna duševna sterilnost so se raznasie med lavnimi nameščenci. Vse delo je padlo le na nekai redkih ramen in glav. ocrromna većina pa le kritikuje. intrigule in čaka. da rnu prilete pečene ptice med zobe. Le par mož se žrtvuie v naših društvih, malokdo | se zanima za niih delo. še redkeie kdo iih i podpira, marsikdo pa tim meče celo pole- K. APNOŠT: Še enkrat nabavno vprašanje. Pred dvema letoma smo še dobivali takozvane enkratne nabavne prispevke. Od tistega časa teh prispevkov ne poznamo več. Zakaj so izostali, ne vem. Po naši krivdi gotovo ne ker smo še nedavno zanio prosili. Ne dotikal bi se več tega naslova. če bi ne bil v stiku s tem poglav-iem. Vsak zemlian oo naravi ni zavarovan proti mrazu, vročini, dežiu in drugim naravnim silam. Torei mora biti oblečen in obut. ker drugače ne more med liudi in tudi ne vršiti svoiega poklica. Tega mne-nia oa menda niso naši merodaini faktoni. ker sn imeli vedno gluha ušesa za vse tozadevne orošnie in zahteve. Večina uslužbencev si že veliko let nismo mogli nabaviti naiootrebneiših stvari. Z nabavnimi prispevki si ie vsakdo vsa! nekoliko opomogel >n si nabavil vsai nai-numeiše stvari. Danes ne zadostuie več nar tisočakov.; rešiti bi nas mogla le še velika vsota če bi hoteli sebe in svoio družino obleči in obuti kakor se spodobi državnemu nameščencu. Spominjam se časov ,ko ie uradnik nastopal ob raznih prilikah v salonski obleki. Kako na ie danes? Kdor ie videl meseca iuniia 1.1. na Aleksandrovi cesti skupino iavnih nameščencev, temu ni treba natančneje popisovati defektno stanie niih toalete. Pred voino. ko ie imel uradnik še oov-sod ugled, ie bilo nabavno vprašanje veliko enostavnejše kot danes. Ako si prišel k obrtniku ali trgovcu, ti ie dal kar si potreboval in plačeval si notem primerne obroke za obleko i dr. Danes ne dobiš ničesar več na obroke. Danes ie geslo trgovcev in obrtnikov: niačai takoi če nimaš oa pustij Kie nai dobi lavni nameščenec če nolrebuie obleko. 2—3000 K. da si kupi drugo? Če potrebuje čevlie. ie zopet treba 6—700 K. A kie so druge reči. kakor klobuk. perilo itd.? In če ima ženo in šoloobvezne otroke, kie nai vzame toliko de-naria da vse svoice stanu primerno znova obleče in obuie? Da si poštenim potom na pod noge. Zabavila vsakdo a delati noče skorai nihče. slabše: celo onim, ki še deiaio. se zagreniuie delovanie: onravlia se iih sumniči, natolcuie in odreka sposobnost in nesebičnost. Velikani smo Slovenci v zabavlianiu. a pritlikavci v delovanju. Res ie. težke čase preživliamo. Toda preživliaio iih oo vsem svetu. Človek oa ne živi le od kruha in trebuh ni vse. Imamo vendarle še tudi možgane razum okus in srce. Imamo vendar Se kakšne Jruge težnie. ne samo sjcrbi za skledo in ponev. In v svobodnih trenutkih ne mislim le na kavarno, gostilno in kvarte. Vziic vsemu nočemo utoniti v fiiistrstvu. Sai smo vendar intelektuvalci cvet inteligence! Spomnite sev tovariša Mihe Verovška in zavedite se: Še žive ideali! Ker živeti moraio Sicer se izofemenimo v živali in stroie. Zato ie naša prva dolžnost: naivest-neie izvrševati naše službene naloge. Iz-vršuimo t'h nošteno in vzorno sat koristimo s tem svoll domovini, svoii državi! Bodimo res stebri državi! Kdor lenari. pridobi potrebna sredstva v ta namen, ie nonoinoma izkiiučeno. Oblečen in obut oa mora biti in moraio biti vsi člani obitelii vendarle. Kat' nai tedai stori? V številki 40. »Našega Glasu« čitamo, da se dobi v liubUanski »Samopomoči« manufakturno blago, podlage, nerilo. čev- klobuki in vse kar potrebujemo. Z ve-seiiem smo čitali to novico in to radostno nozdrovliali Vsa čast naši »Samopomoči«, da se ji je po zaslugi g. poverjenika za pravosodje posrečilo dobiti toliko notrebnesra blaga no razmeroma nizkih cenah 080 do 240 K). Danes ie vsaka nabava tega blaga zelo otežkočena. V štev. 42. istega glasila nam nudi »Samopomoč« celo ugodnost, da si nabavimo suknenega blaga za najvišji kredit 3000 K. ki se mora ookriti v šestih obrokih. Več od »Samopomoči« res nc moremo zahtevati in iasno ie. da večiega kredita članom ne more dovoliti. V to svr-ho nima niti potrebnih sredstev oziroma obratneea kapitala VkHub dobri volii »Samopomoči« oa nam ie nezadostno pomagano. Državno uslužhenstvo ie namreč oo-nolnonia golo. boso in brez perila. Da si nabavimo vse. kar ootrebuiemo. ne zadostuie 3000 K. A niti te vsote večina niti v šestih obrokih ne more olačati. Večina ima namreč več otrok! Za 3000 K dobi oač le dve obleki in olača kroiača. V teni oziru more nam oženienim očesom edino država odskočiti izdatno na pomoč. edino ona nas more rešiti. Danes kredit 3000 K ne zadošča za familiie 5—8 glav. Zato ie treba globoko seči v državni žen. Da ie vlada nekoliko informirana o naših notrebah- dokazuje vest. da ie konu-siia za nabiianie draeinfe soreiela načrt, kako urediti oreskrhne organizacije zasebne iniciiative in kako oodnirati konzumne zadruge iavnega značaia. V predlogu te komisiie ie tudi zahteva nai se v finančni zakon za leto 1920./21. vstavi naknadno donolnilo o otvoritvi kredita 300 milijonov dinariev. iz katerih nai bi se nakazovala konzumnim zadrugam in aorovl-zacikil sredstva za obratni kan!tal. Koliko ie na tei vesti resnice ne vem. Vsekakor na b' bil tak načrt tnnlo pozdraviti. Nekaj sličnega se mora ukreniti in državnemu uslužbenstvu se mora nuditi prilika da si poceni in v malih obrokih naen- ugania pasivno resistenco lahkomiselno zlorabite donuste in se dela vsa!< čas bolnega. ni dober kolega, ni zvest državlian ter ie slab domoliub. Tak trot ki le žre. zabavlia in huiska ne zasluži da ga ščiti oTganizaciia. Škodljivec ie ne le državi in uradu nego tudi tovarišem in ožii domovini. Zato zani ne noznajtno oardnna! . Z marsičem smo nezadovoljni Z gMim nsovaniem na nedostatkov ne odpravimo. I e delo prinese nanredek. Zato moramo nedostatke ne le razkrivati, nego premišljeno in no debamb s kolegi tudi predlagati nametne reforme. Ne bodimo le negativni, nego tudi pozitivni! In kier moremo, sami zastavimo svoie moči! Ker lahko fe graia-ti. a težko bolie narediti. To velia v uradu, v javnosti v naših organizacijah in pri našem listu. Komur ni kai všeč nai gre in oonravi! Če ne moreš direktno, na oonravi indirektno: predlagal v dostoini obliki, nasvctul dosegliiva sredstva in možne noti. udeie-5id se se; delai v organizaciii napiši članek. dva tri! A vse nreudari trezno, mirno. stvarno! Z romantiko in utooivami v krat nabavi česar si tekom let vsled nečuveno slabih olač ni mocrlo nabaviti. Ce pa vlada ne more uresmčiti gorenjega načrta. nai nam dovoli redne in orimerne nabavne nrlsnevke — no številu družinskih članov -- kakor iih imaio zasebni uslužbenci. Merodaini cosoodie nai nikar ne mislijo. da je z zadnjo ureditvijo dravinjskih doklad rešeno tudi nabavno vorašanie! Naši nreiemki so zonet tako ničlo odmerle-in da bodo vsled vedno rastoče dravinle še vedno komai zadostovali za orehrano stanovanie m druee vsakdan le notrebšči-ne Da naše trditve niso oretlrane snn-čuie deistvo da zahtevaio te dni rudarii razim zvišania nabavnih orisnevkov tudi eksistenčni minimum med drueim za ože-nieaca s tremi otrok? no 220 K na dan. Državni krmilarii nai vse to upoštevalo in uvidiio da »e radikalna odnomnč res mino nrtrebna Slišali so že mnovobrolne denntacife. ki so orosile za nabavno pomoč. Ko nride orihodnia denutaciia v obi-čamem nradniš’Kem kostumu na bodo videle n iih oči česar niso hotele nikdar slišati niifi ušesa. Premogarji in uradniki. Trboveliskim In druvim slovenskim nremovariem mora biti uradništvo hvaležno Sai so povedali vsi naši 'avnosti. da smo 'avni nameščenci naislabše nlače-vane nare v Juvoslaviii. Premovarii delavci s nar Mudskošolskimi razredi zah-tevaio kot eksistenčni minimum sledeče mezde na delavni dan: j Za samce no 85 K. za delavca z ženo 12? K. za delavca z ženo in enim otrokom 156 K z dvema otrokoma 190 K. s tremi in več otroki 220 K. Nai ucntovimo deistvo. da ima država plede eksistenčneca minimuma lavnega n radništva nonolnoma druvačno nazirnViie kakor va zastona trhovelisko Dremoeo-konno delavstvo Kar ie dala osrednia vlada lavnim nameščencem šele no doleo-trainem boiu in na silni nritisk oreanizacil ter na enerpično nosredovanie raznih narodnih predstavnikov JDS. to zaostaja daleč nod z.ahtevaml delavstva. današnli realistični dobi ne dosežeš uspeha ’ In nomni: rušiti ie lahko, ustvarjati in vzdrževati na zelo težko. Ogromno ie število iavnih nameščencev če bi norablial vsakdo svoi talent v imadu in izven urada kako drugače bi se nam godilo! Vso domovino vso državo bi obvladovali m? in brez nas bi se ne moglo zgoditi nič' Le Domislite, kolik bi bil lahko naš vpliv če bi bili vsi naši tovariši res -- tovariši kolik bi bil naoredck. če bi ne bilo med nami toliko trotov, sterilnih za-bavliačev knruncionistov brezznačainih šrekulantov vse morečih birokratov in oa cvičkarskih filistoicev! »Naš Glas« bi bil lahko nalsiiaineiši časonis cele Jugoslaviie. V vseh strokah imamo prvovrstne strokovniake. može velikih talentov In izkušeni naiširšega duševnega obzoria in oonolne zrelosti Ce bi pisali ti v naše glasilo bi zatemnili vso dnevno žurnalistiko. Tako oa ie »Naš Glas« navezan le na ničlo četico dopisnikov. Hvaležni smo iim. a priznati moramo, da včasih le stežka nanolnimo nrazne strani. . A zabavliania in kritike ie tem Primeriaimo* Asistent, samec, dobiva danes K 74.11 na dan. delavec samec, zahteva 85 kron! Asistent z ženo in 1 otrokom dobiva danes na dan 9R11 K. delavec zahteva 156 kron: asistent z ženo in 2 otrokoma dobiva 110 11 K. delavec zahteva 190 K. Nadko-misar (samec) dobiva 85.19 K. delavec nai dobi le 19 vinariev manie: nadkomisar z ženo dobiva 97.19 K. delavec nai dobi 122 kron nadkomisar z ženo in 1 otrokom dobiva 109.19 K. delavec nai dobi 156 kron. Svetnik z ženo dobiva danes 106.60 K. delavec z ženo nai dobi 122 K. Uradnik V. či-novncea razreda (samec) dobiva danes 132 05 K delavec kooač. tesar. Kovač ali težak nai dobi 85 K: isti uradnik z ženo in 2 otrokoma dobiva danes 168 K 5 vin., a isti težak z ženo in 2 otrokoma nai dobi 190 kron! Ali ie eksistenčni minimum delavčev viši1 kakor uradnika? — To oač le doka-zuie da ie uradništvo še vedno olačevano globoko ood minimom! Naša tavnost nai nrimeria piviemke uradništva s nreiemki delavstva, računa nai samo ter prizna da zaslužuie 'avno nameščenstvo višie simoa-tiie. kakor iih ie zaradi neumevania njegovega noložaia uživalo doslei. Ministrski predsednik Vesnič ie deial. da sc, uradniško vnrašanie študira a da se kar Čez noč ne da rešiti. Ironiia! 2e dve leti rešuieio uradniško vnrašanie a ga še nfs rešilo. Te počasnosti se mora naveličati tudi angelska notrnežliivost. Zakaj se ne izenačilo nlače vsem iavnim nameščencem v državi 2 Zakai se ne dožene rešitev službene pragmatike? Delavstvo ne čaka. nego štralka in Izsili! Ali nai delavstvu sledi še uradništvo? — Gotovo le. da iavni nameščenci od srca privoščilo delavcem pošten eksistenčni minimum: toda iavni nameščenci z dolgoletnimi dragimi študi-iami v duševno skraino nanornih in odgovornih službah, uradniki z iznitl na univerzah z doktorati profesurami in visoko strokovne praktično nonolnieno Izobrazbo ne morejo — zaostajati za manualnim de-lavstvom 1 ______. Tovarišu Rešite poslane Vam položnice pozabljenosh in obnovite ž njimi ........—naročninot ................... več Zato oonavliamo: Spomnite se tovariša Mihe Verovška! Posnemaite ga! Kličemo Vas vse v svoi krog! Postanite naši sodelavci no naših društvih or-ganizaciiah zadrugah postanite sobojevniki pravega nanredka našega naroda In dobrobitla vsega uradništva! In pišite ooročaite nwani7jraite! Brivaite se za vsa iavna vpnašania. razmišlhiite o niih ter mnišite svote misli nasvete in predloge! Skratka" delajte’ Iznrevidite da Vas mine Minorna Vaša anatičnost črnogleda čmer-nost in se otresete tonega brezkoristnega zabavliania Prevzemite na svoie rame nekai dela in mahoma se nočutite zooei mlade in živahne In srečneiše! V svoiem lastnem interesu storite to. na korist tovarišev na orosneh nanredka v domovini ter na snas in blagor naše države’ In morate storiti tako! Sicer niste intelektuvalci. niste inteligenca, nego len. a nadut duševen orolelariiat ki ne zaslužuie ne sočutia. ne pomoči... Vi vos voco. Jos. Kremen. Martin Bregar (Sp. Šiška): ^ Koga bom volil? Stranke so postavile svoje kandidatne liste. Zdaj stopa pred nas vprašanje. koga bomo volili. Prav je, da pogledamo nazaj, da znamo stopati naprej. Ce smo v svojih strokovnih organizacijah le nadstrankarski javni nameščenci, moramo postati politični v tistem hipu. ko je treba glasovati. Nepolitične stranke in nepolitičnih kandidatov ni, torej se moramo odločiti za strankarskega političnega kandidata. Tekom vse skoraj dveletne dobe Narodnega predstavništva sta se za interese iavnih nameščencev kolikor toliko zanimali JDS in JSDS ter sta se za našo korist dejansko zavzemali. Le v poslancih dr. Kramerju, dr. Pucu. dr. Brezigarju in dr. Kukovcu, ki sta se jim včasih pridružila posl. dr. Drag. Lončar in Anton Kristan, smo nahajali zaslombo. SLS ie ostala dosledna: ker ji velja še vedno dr. Šuštoršičevo načelo, da „uradniki žro in 2ro“, se ni ves čas za javne nameščence prav nič brigala. Poslanec Vesenjak je celo izjavil: „Uradništvo ni moj referatKar smo dosegli, smo si priborili s pomočjo JDS in JSDS brez SLS. Nasprotno, železničarji so nam onetovano javno in zasebno pripovedovali, da je deloval minister dr. Korošec proti železničarskim nameščencem ter ie sprejemal! njih deputacije ne le osorno, nego jim. je grozil celo z discipliniranjem. Kdor se hoče ravnati po nauku: „Ako te kdo udari po levem licu. mu ponudi še desno!" — oni nai vok' kandidate SLS! Jaz jih ne bom. Že zato ne. ker smatram klerikalizem za istotako narodno nesrečo, kakor komunizem. Volil pa tudi nc bom socijalnih demokratov, ker so izrečno delavska stranka, ki smatra uradnika za buržuja ter ga pozna le takrat. kadar ga potrebuje in zlorablja. Res je. da smo danes javni nameščenci materijalno na slabšem kot delavski proletarijat. Res je pa tudi. da se godi delavstvu bolje na naše breme, in da delavci doslej za uradmka niso v dejanju pokazali nikdar in nikjer, da spoštujejo uradniške posle ter niso zato javnih nameščencev še nikoli podpirali. Vse. kar se je govorilo ali pisalo v vrstah JSDS za javne nameščence, ie bilo le demagoštvo in le puhlo frazerstvo. To je namenjeno le glupim kanilom, ki jih menda med javnimi nameščenci ne bo veliko. Zame prihajata torej v poštev le JDS in NSS. Obe sta napredni, zares narodni načelno delavni za državno edlnstvo in za ujedinjene vsega slovenskega "•'roda. Obe pa imata tudi v svojem programu ureditev vprašanja javnih nameščencev ter izenr.Trnje njih plač po vsej državi. Vendar bom v Ljubljani glasoval za' JDS. Na kandidatni listi JDS sta dva uradnika: profesor Josip Reisne-r in tajnik Iv. M borič. Tudi dr. Ivan Tavčar se je kot župan vedno dejansko izkazal uradništvu odkrito naklonjenega ter nam' ie lani decembra meseca o priliki naše demonstracije dokazal svojo solidarnost s tem. da ie tudi sam izostal iz urada. Dr. Albert Kramer se je ves čas. zlasti pa v zadnjem času o priliki poslednjih pogajanj zaradi ureditve prejemkov javnih nameščencev živo udejstvoval na našo korist. V svojem govoru v Narodnem domu ie iziavil. da je zadnji čas. da se uradništvo primemo plača, da se dožene službena pragmatika in izenačijo plače po vsej Jugoslaviji. In načelnik J DS ie danes dr. Kukovec, čigar zasluga je, da smo zopet vsaj ne kol/k o na bol Se m. . Volil bcrn torej listo prcf. Jcs. ReLs-nerfe. podpredsednika Osrednie zveze lavnib nameščencev m vpokojeneev, našega vztrajnega, in pogumuecra prvAbori-telja. Prof. Reisner je sam javni nameščenec, pozifven delavce za našo službeno pra" natiko in resruinoi'O naših službenih prejemkov ter naibolje poučen o vseh naših težnjah in ciljih. Prof. Reis-ner deluje že od leta 1908. dalje v naš organizaciji vztrajno, nesebično in vzorno kolegijalno. Kot bivši deželni ncrlanee ima parlamentarno rutino in kot bivši občinski svetovalec le imel dolgo vrsto let uradniški referat. Poznamo kot dobrega govornika, kot resnega moža in miren značaj. Njegova znanstvena dela pa so dokaz njegove globoke umstvene ‘izobrazbe. , Nikomur ne jemljem prepričanja, ker mi je sveto vsako iskreno prepričanje, a tudi sebi si ga ne dam jemati od nikogar. Kdor vidi boljše kandmate drugje, naj jih podpira! Jaz jih ne vidim: iz preteklosti sklepam na bodočnost, po dejani':) presojam kandidate, a -— na besede nič ne dam. G. Deržiča spoštujem kot železničarja. torej uslužbenca privatnega podjetja in g. Brandner je tudi privatni nameščenec, Ali naj nameščenci privatnih podjetij zastopajo javne nameščence? Ali naj železničar zastopa sodnike, politične in finančne uradnike, vseučfliške srednje-in ljudskošolske učitelje ter druge državne in avtonomne nameščence? — Po mojem bi bilo to nesmrten testimonium pauperttatis! Svoji k svojim! Javni nameščenci k javnemu nameščencu! To je naša dolžnost in zahteva naša čast! Ne politična in ne strankarska, nego čisto realna osebna korist nam veleva voliti Jos. Reisnerja: naš raumrk naš tovariš je. ki pozna naše srce in naš žep. Zato kličem vsem, ki hočete javnim nameščencem dobro: Velite kandidata pror, Josipa Re5s-neija! V. N. (Maribor): Iz grogov sodtiih ?ysar-Biških Ne zavist, temveč čut resnice in pravice ter dolžnost do svetega stanu nam narekuie naslednje vrstic*. Temeliem opravilnega reda iz leta 3897 vrše posle sodišč sodni in pisarniški oddelki. Poslovanie sodnih oddelkov ie v področiu sodnikov, ono pisarniških oddelkov na Pisarniških uradnikov. Ti noslednii se dele v vodeče in navadne Pisarniške uradnike. Za vodeče uradnike ?e zahtevalo srednješolska izobrazba in triie strokovni izpiti: obvladati moralo ooie-z predorov obširnega opravilnega reda tudi pravilnik sodne oblasti ter vse važnejše določbe 'civilnega kazenskega in izvršilnega reda Važnost in odgovornost službe vodečih uradnikov Jo uvidela že stara Av-striia in tih ie zato uvrstila v skupino C. Vsi drugi Pisarniški uradniki, ki moralo tudi polagati dva strokovna izpita, so uvrščeni v skupino R časovnega napredovanja. Že z vneliavo omenienega opravilnega reda so bili sodniki v službi ■ nemalo razhrenrenkmi na škodo oisarntških uradnikov. Zato ie poslednihn že stara«Avstri- ia prisodila dnevno 8. a sodnikom 7 delavni! ur v nraksi seveda z razliko da se iih Pisarniški uradteki morala sodniki na tnfJ-rcio držati. Sodnikov ni m not'o talciii ki sede čez 0 ur na dan v uradu. Malone vsa-liti od leta 1898 daHe tozadevno izdana naredba ie imelo čili. do takrat že tako rgabićmen’ene -'odnike še bob' razbremeniti n za ravno toliko obremeniti pisarniške uradnike Zadnia taka takozvana od-vezna novek) ie bila izdana med votno. Edino liubezen do dela in domovine ter skrb za vsak dim ii kruh in obstanek podžiga Disnrniške uradnike da kliub vsemu vztrataio m točno vrše svoio službo, četudi večkrat če? uradne ure in do trde noči. Ni’h točno in vestno vršenic naporne težavne službe ie našlo oriznanie tudi pri iiaiv'šilh čmitebih Bivša nvstibska iustič-na minisf.a Klein in Schauer sta lavno Pribila da so pisarne sodišč hrbtenica sodne uprave in da bi brez nie sodni oddelki odpovedali. Koliko se od pisarn zahteva in knHkn samostojnega dela izvršuielo tega kivnost, ne ve. Tudi samostoina dela Pisarniških uradnikov gredo v javnost oač s nndnisom sodnika četudi iih ni niti nre-čital. Za lažie razumevanie bodi omenien !e en siučai- Kazenskim razpravam pri zbornih sodiščih prisostvnie kot zapisnikar — pisarniški pomočnik tore! nainižii 'Izmed pisarniškega J4 In 1920. Uverien sem. da se bodo gospodič potem čudili, kako smo sploh do sedaj moe! obvladati vse to delo. Ako bi bilo uradništvo samo krivo teh zaostankov, ali pa če bi se dali zaostanki podelati v nekaterih drch ali tetinih, bi ne stavili tega predloga, marveč hi prostovoljno popravili ta nedostatak. sai bi b5la to tudi naša dolžnost. Ker pa to ne velja ne v prvem in ne v drugem slučaju in ker smo uradniki danes slabše plačani kot najnavadnejši težaki in rokodelci, nam fega predloga ali želie nobeden razsoden človek ne bo zameril ali nas obsojal. Vsak človek dela pač za to. da preživi poštenim potom sete in svojo družino Tega nam z našimi dohodki ni mogoče In če ie vsak delavec upravičen zahtevati plačdo za čezurno delo. zakaj bi te pravice ne imel tudi uradnik? Naše plače so vzlic vedno naraščujoče draginje komaj za pokrivanje najnujnejših potreb-šč:n. Za druge izvanredne izdati e si mora vsakdo iskati postranskega zaslužka, če utegne in če ga sploh dobi. Davčnim uradnikom je to vsekakor popolnoma izključeno. Vsak nas prezira kot izdajice, pri občinstvu smo skraino nepriljubljeni in vsakdo se nas ogiblje kot garievo ovco. misleč, da vidi le vohuna pred seboj. Sila kola lomi. Uverjen sem če bi se vvedlo čezurno delo proti primerni nagradi, bo večina uradn‘štva s tem zadovoljna. osobito pa družinski očetje. Kolikor mogoče malo uradništva. ali to naj se tako plača, da se pe bo vedno borilo z vsakdanjimi skrbmi! Poprijel5 se bomo z vso vnemo našega poslovanja tudi no uradnih urah. ter skušali nadomestiti primanjkujoče delavne moči. dok’er ce nam ne pridele. oziroma ne imenujejo. Sledenje po naj se opusti v kolikor to škoduje državnemu interesu! Filip Korenčan (Ljubljana). Slovenski igralci stavka*oi Človek bi nehote vprašat: ali še, vedno? — ali že zopet? — Ker zadri;■ dve leti slišimo vsak čas. da naši igrači stavkajo Nekaj gnilega ie v državi Da.» ski! Koristno bi bilo zasledovati oUkod izvira to neprestano razburjenje. Kd > je kriv neumrlega nezadovoljstva med član in ali ie res še kaj resnih povodov za 'o nezadovoljnost. Preiskati bi b !) treba navedbe članstva in vodstva, a zaskša*. tudi občinstvo, ki to naše gledališče vzdržuje ter ima kot kruhodajalec tud, pravico do besede. Mi se v to sršenje gnezdo ne spuščamo. Konstatiramo le dejstvo: niti današnje članstvo niti sedanje voJLstv ) m bilo med graditelji naše Talije: nihče — razen starega g. Danila — n} med njimi trpel in trepetal za naše gkd il šče v tistih strašnih časih, ko ie njegovo ž:v‘;esije viselo na pajčevinsko teiti\i rntkri Zato pogrešamo tisto samozataje».mie in požrtvovalno ljubezen, ki ga štUi ;če ali mati do otroka, vzrastlega v nedi »n skrp;, pc nešteviln'h boleznih in nezgodan Vse vidi dandanes le sebe. se puli za čim višjo ga-žo, a za čim matije dela. za čhn višji naslov in čin, — napredek ir< čad gledališča pa jim ie deveta bi .g t Včasih so vodili naše gledališče rodon.mm možje iz gole liubezn5 za slovensko dramatske umetnost ali pa za nagrade, ki znašajo dandanes enodnevno dc’avsko mezdo. Danes ima naše nar. gledališče celo vrsto ravnateljev ter državnih uradnikov od V.—VII. čina, efekt pn ie ta1’o pri drami, kakor pri operi manjši, kakor je bii kdniknli, Puh'ika ni bila niknp nr> \. dovoiineiša. sai repertoaren! bil nikdar borneiši in predstave, zlnsf' dramske že dolgo ne slabše kot dandanes ko se razpolaga z milijonsko državno subvencijo in z ogromnim ansamblom ter — ogromno. velikomestno drago piačevano upravo. igralci, med katerimi zasluž5 ^va troje, četvero vsaj približno častm naslov „umetnikov", zopet niso zn^v-rm-o svojimi gažnnv. • Uprava izjavlja, da iim je gaže že no podpisu oogodb znatno izboljšala in 'im dravinjske doklade zv5*"’- za 100—130%. Med dramskim osobjem danes skoro ni člana, ki bi bil slabše plačan nego uradnik Vlil. ali celo VIL drž. čin. razreda. So igralske rodbine, deloma brez otrok, ki preiemaio 5700—11.350 K na mesec! A za te plače igrajo le 12krat na mesec. Za vsak nadaljni nastop so igralci zahtevali vsodnevno gažo po vrhu. in uprava je ugodila tudi tej zahtevi ! Ker pa imajo nekateri ruski igralci, ki so resnično prvovrstni umetniki, iste ali celo neznatno višje gaže. je nastala y hiši revolucija. , Seveda žive fuici. Rusi, vsaj še enkrat' dražje kot Slovenci: ne spoznajo se glede žVilskiH virov, glede gostiln, mlekarn i. dr. ter moraio stanovati po hotelih ... Tako životarijo Rusi faktično dosti slabše kot Slovenci, a pri tem so ruski umetniki'mladim slovenskim tovarišem s svojo igro najboljši učitelji. Splošno mnenje v Ljubljani je: gledati rusko predstavo je največji umetniški užitek, čeprav bi pri tem ne razumel niti besedice! Štrajk slov. igralcev, torej ne izvira iz bede. ni nastal zaradi slabe plače, novo iz slepe nekoiegijalne zavist’, ki ni utemeljena v ničemer. Manjka pač — kakor sem že dejal — samozataje vama in ljubezni za umetniško podjetje v bolečinah porojeno, v bedi vzgajano, s samimi žrtvami. hranjeno ter z mukami ohranjeno! Vsak igralski začetnik si dandanes domišlja da je Kainz ali Lewinsky ter zahteva tudi take plače. Slišimo, da je naše' Gledališče podržavljeno. Rešitev iz teh večnih kriz in stavk bi menda bila. da bi se vse stalne nameščence dramske in operne sile razvrstilo po letih in stx sobnostih v uradniške plačilne razrede. Potem bo takih ka-'amitet za vselej konec! Država ima v. svoji, upravi vsa jugoslovanska gledališča in pod vladno disoplino bodo podre-ieni potem vsi jugoslovanski igralci in pevci. Plače 5700—11.350 so za naše današnje igralce „škandalozno nizke"? Naj blagovorjo igralci, med katerimi ie le par z nižjo srednjo šolo in ie menda ie dvoje, troje z višjo srednjo šolo. -ri-merjati svoje gaže s plačanimi akademi-čno izobraženih državnih uradnikov na najbolj težavnih in odgovornih mestih! Primerjaite predštudije, izpite, do1— malone brezplačno prakfcirame in končno njihovo državi in državljanom neizmerno koristnejše uradovanje s svojim delom! Res, „umetnost ie cvet kulture", toda naša drama je še prav zelo popju in do cvetja le še zelo, zelo daleč... Državni uradnik III. č. r. s 6 otroki ima danes mesečne plače 7953.33™ Državu5 uradnik IV. č. r. s 6 otroki nrejema danes 7180.66 K! Državni uradnik V. č. r. s 6 otroki dobiva 6101.60 K na mesec! Državni uradnik VI. č. r. s 6 otr^1-5 nre-jema 5980.91 K. VIL 5293.91 K Vlil, 5060.50 K. IX. 4863.33 K. X. 4799.33 K jn XI. 4735 K. S 6 otroki, gg. igralciijzdatp'' manjša ie plača seveda. č:m nižje ie število otrok. In vendar lačno in strgano drž. »radništvo doslej še ni štrajkalo! Vi, veseli gospodje elegantnih toalet, pa štrajkate hitreje in lažje, kakor se naučite novega komada! Državno »radništvo pač ljubi svojo domovino in državo, se zaveda odgovornosti ter se vzlic vsemu čuti z Jugoslavijo eno! Mi trpimo in potrpimo do skrajnosti, igralcem pa je štrajk menda najljubša — igra, To je razloček med nami. In zato se z igralskim štrajkom ne moremo strinjati. Želimo igralcem, da se jim vžge v srcih tista ljubezen, ki je potrebna za vsak poklic in ki je bila zvezda vodnica vsem pionirjem slovenske kulture, predvsem našim pisateljem, pesnikom, pevcem, uradnikom in igralcem! In vzgledujejo naj se na javnih nameščencih! Naj e podirajo. kar se je pred njimi zgradilo z mukami, nego naj zidajo dalje, da ostane spomin na njih dobo lep in svetal! I———..................l——TTHl Davčni asistenti — certifikatisti. „Da se resnica prav spozna, je treba čuti dva zvonu". V zadnji številki „Našega glasu" se neki dopisnik pritožuje, da so razpisana mesta davčnih asistentov, ki so deloma v prvi vrsti določena certifikatistom. Do-tičnemu praktikantu očividno zakoni niso znani. Bodi torej povedano, da to niso nikake ugodnosti, priznane kot nagrada za dolgoletno vojaško službovanje, — marveč zakonite pravice. (Zakon z dne 19. aprila 1872, §§ 4 in 5.) Ta in docela vsi drugi zakoni prejšnje Avstrije so tudi še sedaj v Slovenije veljavni, dokler jih Vlada v Beogradu ne razveljavi. Delegacija ministrstva financ se je torej pri razpisu služb ravnala popolnoma po predpisih in ni nikomur krivice storila, najmanj pa šele v državno službo stopivšemu praktikantu. Delegacija tudi ni dolžna, vsakemu aspirantu pri sprejemu posebej razkladati zakone, ki so zanj važni ali neugodni; marveč je dolžnost posameznika, da se sam zanje zanima, predno nastopi kako službo. Da se morejo civilm 2>raktikanti več nego šest mesecev vežbati, ie vendar njim le v korist. Saj jih pri izpitih vendarle ni malo. ki padejo. O uradni odgovornosti sploh ne more biti govora, ker je nima noben praktikant brez davčnega izpita, pa najsi bo certifikatist ali drug vežbenik. Tudi nismo še slišali, da bi zaradi zakonitih določb, ki obstojajo že skoro 50 let, že več praktikantov zbežalo iz davčne službe. Ce pa konečno kdo misli, da napravi boljšo karijero, če služi 12 do 14 let pri vojakih, predno stopi v državno službo, naj to slobodno poizkusi! Le potrpljeje, tovariši! Mest davčnih asistentov ie dovolj zasesti. Treba se je samo učiti in napraviti predpisani izpit, pa pojde. In če dobe od 20 mest — 5 mest certifikatisti, kaj za to? Za vse bo kruha dovolj! Le bodimo složni, brez neopravičenega razburjanja in zavisti! Veselja do dela ne izgubljajte že kot novinci! Kaj bi bilo potem šele čez 20 ali 30 let službovanja? Vztrajajte, kakor so vaši tovariši v sovražni Avstriji! V Jugoslaviji smo vendarle vsi svobodnejši, razmerje je demokratično med vsemi kategorijami in napredovanje ie mnogo hitrejše. Pa brez zamere! Vestnik. Da se razumemo! Volitve so pred durmi in iasnn ie. da bo moralo na volišče tudi uradništvo. Pasivno volilno pravico so mu vzeli a pustili so mu vsal aktivno. Ker smo lavni nameščenci orlstaši raznih političnih strank, bomo volili tudi različne kandidate. Seveda bi bilo moe-oče. da se zedini vse lavno nameščenstvo na eno kandidatno listo. Potem bi imelo eotovo v«sl eneva svoicpa zastopnika: ker smo žal. ločeni, je to negotovo. In škodo bomo imeli notem vsi skuoai če ostanemo zonet brez praveea svoieva mandataria. »Naš Olas« dale Prostora dostoinim In poštenim izrazom vseh nolitičnih nrenričani. Zato naše vlasilo ni strankarsko nevo ostala nadstrankarsko Nihče nai se torel ne raz-buria ako čita danes v našem tedniku vlas pristaša JDS. iutri pa vlas iz kakšne druee stranke. Cuimo vse vlasove sal daie nrav to našemu vlasilu nekai več živlienia aktu-valnosti in pestrosti! Uredništvo bode to-rei obiektivno nrinašalo bodoče tedne razpone dopise, ki ce tičeio uradniških kandidatov in volitev. Debata ie vedno zanimiva in kor'Stna. Osrednia zveza lavnih nameščencev in vnokoiencev ie nenolitična: vendar oa zahtevalo zlasti izvenliublian-cke orvanizaeiie da se 'im da direktiva eiede bodoče.va vlasovania. Unatno da se enijelo naše organizacije že te dni na resen stvaren, objektiven razvovor ter da nastoniio tudi uradniški kandidati s svo-limi nroefami. Marsikak iavnl nameščenec š? ni odločen na nobeno stran: marsikdo stom še vedno izven nolitičnih strank Treba ie torel te dni začeti bistriti in ločiti duhove! Želimo, da se Izvrši to kulturno Po volitvah se lotimo reatizirania marsikatere naših teženi ki smo lih Imeli doslei nač le na naoiriu svoiih nravil. a se ni za niih uresničenie še ničesar deian-skeea ukrenilo. In takrat sklenemo zooet trdno svote vrste v složno edinstveno falango. Do volitev oa veliai geslo: In dubiis iihertas in necessariis unitas. in omnibus charitas! Položaj užUninskih nameščencev. Nove doklade so šle po vodi! Finančna uprava meni najbrže, da užitninski nameščenci ne potrebujejo in da niso vredni novih draginjskih doklad. Državljani iste države, kakor so ostali državni uslužbenci so užitninski nameščenci, zato pa naj država skrbi za vse enako. Poverjeništvo ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani je z dopisom z dne 29. avgusta 1919. št. B III. 333/58 ex 1919 takratni komisiji za časovno vodstvo in likvidacijo deželne uprave sporočilo, da za povišanje draginjskih doklad užitninskih nameščencev ni kritja in da naj ostanejo zato draginjske doklade užitninskih nameščencev neizpreme-njene in to tembolj, ker mora prej ali slej itak priti do enotne ureditve užitnm-skega vprašanja v celi Sloveniji. Izgovora sedaj finančna uprava ne more več imeti, da ni kritja, ker je pravilnik za izvršitev določil o trošarini na vino izšel že meseca septembra 1920. Okoli 160 družin užitmnskih nameščencev se nahaja v Sloveniji. Gospodje finančniki: zima trka, ni kuriva, ni obutev, ni obleke. Kar pa sedaj prejemamo, zadostuje komaj za hrano. Katastrofa ie neizogibna. Marsikateri uslužbenec v zimi ne bo mogel na službo, niti otroci ne v šolo. ako ne pride takojšnja pomoč. Ko bi merodajni faktorji le nekoliko pomislili položaj užitninskih * nameščencev, ki vršijo poleg finančne straže in orožništva najbolj neprijetno službo. Še danes se spominjamo, ko je šla takratna društvena deputacija meseca oktobra 1919. k deželnemu predsedniku dr. Brejcu, ki ie izjavil: Ko postanete državni nameščenci, imate potem iste pravice z drugimi. Tako ie poročalo nam članom „Društvo užit. uslužbencev" po izidu deputacije. In kaj se je zgodilo? Dr-žavn: nameščenci smo sicer postali, toda denarja ni za nas. Kako zaupanje nai imamo potem do teh gospodov? Naš obupen klic ie upravičen. Zato apeliramo tudi na gg. predstavnike, da se za te zapuščene trpine zavzamejo, ker na merodajne finančnike nimamo popolnoma nič več zaupanja. Vodja užit. urada. „Društvo vpok. Javnih name.kiencev za Slovenijo v Ljubljani ima občni zbor v ponedeljek dne 8. nov. t. 1. ob 7. url zvečer v gostilni pri „Mraku", Rimska cesta št. 4. Na dnevnem redu je glavna točka: Volitev odbora. Pri tej priliki se bodo sprejemali novi člani. Glasom potrjenih društvenih pravil imajo pristop k društvu vsi vpokojenci in vpokojenke. ki so prebili svoja službena leta v državni ali pa v službi avtonomnih oblasti, in sicer brez razlike na čin; torej vsi umirovljeni državni, deželni, občinski uradniki, poduradniki, pomožni uradniki in uradnice ter vpokojeni uradni sluge, potem vdove in sirote uslužbencev navedenih kategarij. Ponovno smo že opozorili predstavnike pokojninskega stanu, da zahtevajo njih lastni interesi nujno ustanovitev tega društva. Vpokojeni moralo hiti organizirani tako. kakor so niihovi aktivni tovariši, potem smejo laže računati na boljše uspehe, glede svojih eksistenčnih pogojev, kakor iih ie bilo mogoče dose-daj doseči. Društvo bo imelo svoiega delegata v „Osrednv; zvezi javnih nameščencev in vpokojencev za Slovenijo" in tedaj češče priliko po svoiem zastopniku z živo besedo obrazložiti neznosne razmere. v korih žive vpokojenci. Draeiniska doklada za uradniške otroke na vseučiliščih. Otroci iav. nameščencev, ki se šolajo na visokih šolah, dobe dra«lniske doklade tudi preko 21. leta. Veselica na korist Osrednje zveze In Našega Glasu, ki se je morala zaradi koroškega plebiscita odgoditi, se vrši prve dni meseca januarja 1921. Vstopnice obdrže veljavo. t Miha Verovšek. Dne 25. t. m. ie umrl mavistratni višii računski revident Miha Verovšek. Bil ie vzoren kolega in idealna, blaga duša. Leta 1867. se ie narodil Miha kot sin liublianskeea umetnega vrtnarja. Posečal le realko, a že leta 1887. ie moral 'k želez, in brzoiavnemu nolku. Ostal ie ondi do leta 1890. Nato ie bil ooštni pomožni uradnik v Beliaku. Brucku na Muri. v Gradcu in Mariboru. Ko se te naveličal tlačaniti si te poiskal zasebne službe; od leta 1808. ie bil upravnik »Slovenskega Lista« obenem na izvrsten kniigavodia raznih zasebnih industrijskih podjetij, dokler ga ni 1. 1900. župan Ivan Hribar pozval v mestno knjigovodstvo. Bil le vesten in z vsakomu oriiazen uradnik. Vršil ie računsko in blagainiško službo. Zadnii dve leti ie bi! kot mestni računski nadre-vident. obenem blagatnik ori mestnem užltninskem zakunu. V novi ooklic se le zagnal s nravim fanatizmom. Hkratu te vršH nosle ubožnega očeta za vodmatski okrai ter bil predsednik političnega in izobraževalnega društva JDS v Vodmatu. Ustanovil mu ie leno knijinico. Deloval oa fe še do ra/nih drnsM društvih kot ne-mncrrna onden iniciativen in vztraino do žrtvovaien odbornik. Njegova agitatorska sila te bila nedosežna. Glavno delo ie v svobodnih urah nosvečal Sokolu, ki mu ie bil prirasel na dušo in srce. Udeleževal se je vseh zletov, vedno podjeten in temperamenten ter je nosil na poslednji poti svojo ljubljeno zastavo neštevilnim sokolskim bratom in sestram. Njegov pogreb Je bil impozanten. Uradniku Verov-šku. ki se ie ravnal po geslu: Ne samo kar veleva mu stan. kar more, to mož je storiti dolžan, je izkazala poslednjo čast vsa Ljubljana. Naj počiva v miru! t Nadpoštar K. Hut. Iz Domžal nam poročajo: Dne 28. oktobra smo spremili k večnemu počitku tovariša nadpoštarja Karola Muta rodom Ljubljančana. Služil je nad 35 let. in'sicer v Zagorju kot eks-peditor, potem v St. Janžu, v Dovjem, Mojstrani in Zagorju kot poštar, zadnjih 10 let pa kot nadpoštar v Domžalah, kjer mu je v uradu smrt nenadoma pretrgala nit življenja. Kako je bil ranjki priljubljen, je pokazala mnogobrojna udeležba občinstva in tovarišev in tovarišic pri pogrebu. Pogrešali smo pa zastopstva poštnega ravnateljstva. Obleko — manufakturo — dobe član! »Samopomoči« na 6 mesečne obroke. Bmsko sukno za Jesenske ta zimske, moške ta ženske obleke v 37 različnih vzorcih po cenah od 180—240 K ]e aktivnim definitivnim jav. nameščencem na razpolago. Pogoji so razvidni iz Rotlilovcga članka v naši zadnji številki ter so razvidni tudi v zadružni pisarni. Dobe se tudi nogavice moške m žen site, robci, veznice, klobuki, čevlji, blago za perilo, za podloge, sukanec i. dr. Dasi smo o tem poročali že opetovano, je celo v Ljubljani še mnogo jav. nameščencev, ki tega ne vedo, ker — ne čitajo časopisov. Tovariši, opozorite svoje druge, da ne zamude veieugodne prilike! Zunanjim »Samopomočim* so se po možnosti poslal’ vzorčniki in navodila, kako postopati. .Vendar je želeti, da si načelstva osebno ogledajo manufak turno blago v Ljubljani ter se dogovore glede posameznosti, ki se pismeno ne dajo dovolj jasno razložiti Tudi ni mogoče razposlati več vzorčni-kov, ker se razreže preveč blaga. Zadeva je nujna! t Prof. Anton Kaspret. Izvrsten učitelj zgodovine, pisatelj šolskih zgodovinskih učnih knjig ter odličen dopisnik naših znanstvenih zbornikov, profesor Kaspret je dne 27. okt. t. 1. umrl v Crni Pri Prevaljah. Marsikdo se bode spominjal tega vrlega moža z ljubeznijo in spoštovanjem. Deloval lo več let tudi na ljublj. višji gimnaziji. Draglnjske doklade železničarjem. S 1. t. m. SO popolnoma urejene draglnjske doklade osobju vseh prometnih ustanov. Po toj ureditvi bodo draglnjske doklade omenjenega osobja za 25 odstotkov večje od dragtnjskih doklad ostalih državnih nastavljencev. V ministrstvu za promet se sedaj izvršuje naredba glede ureditve dnev Pic za čas potovanja. Češkoslovaška vlada za javne nameščence. Ministrski predsednik dr. Cern# je podal vladno Izjavo, ki obsega tudi smernice nove vlade, ki bo imela rešiti samo najbolj nujne gospodarske zadeve ter bo poskrbela za državno pomoč državnim nasta vijencem. Ta ie bila zlasti potrebna, ker so bili državni nastavljene! že obupali nad zvišanjem prejemkov tn so bili že odločeni seči po najostrejših sredstvih. Stavka se je pre Prečila s tem. da so se od 1. novembra naprej dovolile uradništvu nove mesečne draglnjske doklade, spojene z brezobrestnim posojilom za nabavo oblek Napredovanja pr! železnicah. V ministrstvu za promet v Beogradu se prijavlja nov ukaz, s katerim se imenujejo in napredujejo uradniki. Ukaz se bo pod-l>isal takoj, ko se vrne prestolonaslednik iz Aten. Absolutizem! Luč belesra dne ie zagledal načrt zakona, ki ?a ie sestavil minister za notranie zadeve dr. Drašković in tra ie snreie! ministrski svet Ta načrt se vlasi naredba o sooštovaniu države in reda v nief in še misli nredložiti začasnemu oariamentit. Kdor čita davne točke teva načrta, mu nrihaia vroče To ie iz-iemni zakon kakršneea si dozdai ni upala nredložiti nobena vlada v Evrooi liudske-mu zastoostvu. Rafinirana ie določba o discioliniramiu uradnikov, kateri bi »sabotirali državno službo«. Mi smo odločno za to da uradniki vestno iznolniulelo svojo službo, če so pošteno plačani. Tudi smo vedno za to da imaio oosevati iavni nameščenci po skrainih sredstvih, to ie no sabotaži in štraiku. samo v skrainih slu-čaiih kadar ie reg ovrožena niihova eksistenca. Uradnik mora ored vsemi drugimi stanovi noznati oožrtvovalnost in svoio veliko odgovornost za oravilno funkcioni-ranie državneva aparata, od katereva ie odvisen blavor vseh državlianov. Toda postaviti uradnika nod neomeieno kontrolo disemlioarnib sodišč, ki bodo moela smatrati 73 sabotažo vse. kar se bo zliubllo višii državni upravi, se pravi izročiti aa naimsbrzdaneiši samovolii Ako uradnik ne bo soravil nnd zakon vsakeva slučaia. ki va bo vlada smatrala za »osrroženie državnega in družabneea reda«, bo vlada to orovlasila ?a sabotažo in uradnik bo moee.l no dolvoletni vestni službi s trebuhom za kruhom! Gospod minister, uradništvu dajte oravmatiko kier boste lahko natančno določili nievove pravice in dolžnosti in iih točno opredeJiii. iziemne nastave oa izda-iaite proti haidukom! Čisto izključeno ie. da bi parlament soreiel tako postavo, ki iz oravne države skuša napraviti absolutistično satraoiio po vzorcu nekdanie Tur-čiie in Moskve. Xeda značilno le. kako se sedanii vladi pred otvoritvijo konstituante mudi z izdaianiem naredb in zakonov, ki tako pioboko nosevajo v individualno in društveno svobodo državlianov in o katerih ho imela pravico sklepati samo konsti-tuanta! Tko nam guli koža? Naši sugradjani idu svaki samo za svojim vlastitim ciljem i probitkom. Nitko od njih ni ne misli na narod i državu. Sve je ostavilo alat 1 zanat, sve se kao pomamno bacilo na lagodno i bezpošteno zasluživanje u trgovini. Minimalna lm Je čista zarada barem 100%. Evo dokaza! Zagrebačka tvornica koža objavila je svoju bilancu za god. 1917. Na glavnicu od 5,000.000.— kruna iskazuje ovu dobit: Dobitak K 3,174.499 pričuvna zaklada K 200.000 zaklada za potporu činovnika K 97.000 poreznoj zakladi K 750.000 pričuva za nadopunjenje našastara K 2,000.000 Ukupno K 6,221.499 I još su na dan bilanciranja imali na skladištu 121/# milijuna robe! Tako to kle slično i kod drugih. Tešku je pljusku dao Inženjer Caraelutti našim tvorničarima opeka dokazavši im pred 8—9 mjeseci, da proizvodnja opeka stoji 400 K po 1000. U svibnju sam saznao od učenika zidara, da proizvodnja opeka stoji 600 K u poljskim pećima, a u kružnim pečima još jeftinije. Pa Ipak ti ljudi traže 2000 kruna za 1000 komada. Jedna naša tvornica čarapa tma za svaki par čarapa troška 7 kruna, nu trgovcima ih prodaje već po 15 kruna (115%), a trgovci prodavaiu te čarape po 40, 50, 60 kruna. Slično rade naši trgovci i industrijalci. Njihove nekretnine, što su ih kupili U ovo teško i skupo vrijeme za ogromne svote, jesu njihove »poštene« bilance i najbolja fotografija njihovog lihvarskog, ne ću da reknem — lopovskog rada. Sto je onaj čovjek, koji drugomu — koji se u nuždi i nevolji nalazi — tajno Ui javno othnljc novac?! Hranila! in nosoiilni konsorcii v LItilv liani ie. kakor znano, snrožil in zaoočel velikopotezno akciio za razdolžitev uradnikov v Slovenili. Upati ie. da dobi v nal-kraišem času potreben kredit od države,. Uspešno na bo moeel izvrševati svoio visoko zn dačo le ako va bodo podpirali posamezniki. člani, niih orsranizaciie in vsa iavna oblastva. koiih oreani smo itak uradniki sami. Pozivliaio se torei vsi iavni na-j meščenci na mnoeobroien nriston. Zadošča navadna dopisnica z natančnim naslovom in navedbo, se li hoče prepisati es delež po 100 K naenkrat, ali ea hoče vplačevati mesečno po 10 K. — Pričakuie se. da se bo uradniStvo odzvalo tudi z več deleži. Ko dobi konsorcii dopisnico, ki služi obenem kot pristopna zijava, odpoš-'e novemu članu primerno število čekov.-Deleži se obrestuieio. Naivažneiša dolo-' čila društvenih nravi! se bodo v izvlečkih1 obiavila svoiečasno v »Našem Glasu«. Vi slučaiih ko ie treba dati odtrovora ali oo-iasniia. rai se pismu priklopi znamka za odgovor! Hranilni in posoli!«! konsorefi Liubllana, Gradišče št. 15. Opozorilo. Radi izpraznitve Koroške današnje številke tja ne odpošljemo razim naročnikom v onih krajih, ki so ostali naši. Prosimo nujno vse sr. naročnike, ki so morali zapustiti svoja tamošnja mesta, da nam nemudoma naznann jo svoja nova bivališča, da jim moremo list redno dopošiljati. Pri naznanitvi novega bivališča prosimo, da nam se vedno navede tudi prejšnje bivališče. G. dr. Fran Roš, odvetnik v Laškem nam je poslal znesek 100 K iz kazenske zadeve g. Hinko Kopač, sodni kanclist v Laškem proti g. Marijani Komes. vplačan za naš tiskovni sklad po zadnjeimenova-ni kot globo, da ji je g. Kopač odpustit žalitve. Okrajno sodišče v Krškem nam je vposlalo za tiskovni sklad znesek 24 K povodom poravnave v neki kazenski zadevi. G. Ladislav Jerše, predstojnik davčnega urada v Ptuju pa znesek 62 K, ki ga je nabral povodom izplačevanja dodatkov k dnevnicam za oktober mesec med tamošnjim osebjem za naš tiskovni sklad. Vsem se najtopleje zahvaljujemo :n prosimo vse tovariše, da pri vsaki priliki zbirajo prispevke za tiskovni sklad in pridobivajo nove naročnike. Le smo-treno in vztrajno delo more podpreti naše glasilo tako, da bo lahko usnešno zastopalo naše koristi. Vse gg. naročnike, k! še niso obnovili naročnine, pa prosimo ponovno, da to nemudoma store. Uprava. Priporoča se tvrdka 4—6 Jos.. Peteline trgovina z galanterijskim In modnim blagom, zaloga šivalnih strojev in njih posameznih delov. Ljubljana, Sv. Petra n. 7. * Drogerija ,ADR!JA‘ |||| Fotomaniifaktura P. rfnmeriia 22—3 B. Čvančara Ljufeljana, Šelenbtirgo^a ul. 5. i 13<; £Q priporoča za mnogo-brojou obisk. Pristna kava, cena in solidna postrežba. SSefasi MiholiČ, kavarnar. Ljubljana - - Sv. Petra nasip. m spedicijsisa Svrdka v SlovenUji 1 R. RftNZINGER m y&ebSiama spkiiika p« y^bB|a?9a ® Podjetje za prevažanje blaga juž. železnice. Brzo-II vozni in tovorni nabiralni promet iz in v Avstrijo, it Zacarinjenje. Podjetje za prevažanje pohištva. H Skladišče s poseb. zaprtimi kabinami za pohištvo. Brzojavi: Ran inger. 24-2 Interurban teleSon 60 am S'iffiff.i«. 1 veuka B0GATA ZALOGA IZBIKA "S?« USU! ■! iKUJt K jrs ! modnega blaga. Siajte,!aio»8aiite(kra?alE5.aiipvitti.td. novejšem kroju. Pii ni!) wm\nm . $CIWAe & BIZJAK. * Dvosrn& Srg* SS®«2 Narodno kava. no. :| Frečitafte v svojo korist Vzajemna posojilnica r. z. z o. z. v Ljubljani, preje Vzajemno podporno društvo, opozarja javne uslužbence in posestnike, ki imajo dolgove v Avstriji, da si lahko s tako.šnjo poravnavo tega dolga za dobro polovico zmamšajo svoj dolg, ker je kurz avstr krone sedaj še nizek. Vse transakcije izvede zadruga sama in sicer le proti povrnitvi faktičnih stroškov. Zadruga je soliden denarni zavod; posojila na posestvo po ?>'iz0lQ, na osebni kredit po 6°0, mala mesečna odplačila. Zahtevajte prospekt! Hranilne vloge se obrestujejo po40'°. v$alk©tFS$w© b800©, ©bleko 13-3 cSoraaćcs pobito (pošilja po isto na dom) II ovratnike, zapast« rScq In srajce ti i9 « SBi’S tss^ttsua* u ;«o Brv: in edini slovenski zavarovalni zavod « •runi ifJ 'I e. ‘5 w LJtLsbSIarži, Bmm&in® cesta 17, je ustanovila oddelek n Sprejema: V Zivljeniskem oddelku zavarovanja ua doHvotjo in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroSko doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji. V požarnem oddelku s zavarovanja vseh premakljivih in ne-premakljivih predmetov, ki sa poškodujejo po ognju, streli ia po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih cenah. £ D 1 I O. O < 0 s < 1 s Podružnica: CELJE, Breg 33. rS* > I o" loiarna IOS, RiSCH Peljaaskioatiph..Pairoto Sttotossia atol PodrajSKSca: MARIBOR - NOVO MCSt©. mm m Modni silosi m m m m m m m m m m i ■is U U S LIAN A, ZSdo skz 1SL 3, ©uorskž trg 1. Priporočamo veliko izbiro najnovejših svilonlh klO* &W3qv, šejsdc šm s8a initiiitov za dame 8n deklice. Žclnl klobuki vod« no v zalogi« * Popravilo Sosna In cono. Izdaja: Osrednja Zveza javnih nameščencev >n miokoicacov za Slovenije v Ljubljani. Odgovorni urednik Makao Uachs. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.