382 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 383Obdravski gozdovi in z njimi povezana naravovarstveno pomembna območjaObdravski gozdovi in z njimi povezana naravovarstveno pomembna območja
Obdravski gozdovi in z njimi povezana 
naravovarstveno pomembna območja med 
Mariborom in Središčem ob Dravi
Mateja Cojzer, Andreja Senegačnik
Drava je največja slovenska reka. Zaradi njene hidroenergetske izrabe, delnih regulacij stru-
ge v preteklosti in krčenja gozdov, večinoma v kmetijske namene, se je ohranilo le malo 
nekdanjih poplavnih gozdov. Njena stara struga, kjer se Drava večinoma prosto razliva in 
tvori številne okljuke, meandre in mrtvice, s svojim širšim obrečnim prostorom med Mari-
borom in Središčem ob Dravi tako predstavlja pomemben »zeleni pas« v pretežno kmetijski 
krajini Dravskega, Ptujskega in Središkega polja. Mejo obravnavanega območja predsta-
vlja rob terciarnega gričevja Slovenskih goric in Haloz ter ježa pleistocenske terase. Zaje-
ma približno šestdeset  kilometrov rečnega toka, ki je širok največ štiri kilometre. Izjemen 
naravovarstveni pomen reke Drave z zaledjem, ki ga določajo pestra, z gozdom in vodo 
povezana življenjska okolja, se kaže s številnimi zavarovanimi območji, naravnimi vredno-
tami in vključenostjo v omrežje ekološko pomembnih območij tako v slovenskem kot tudi 
v evropskem merilu.
Območje reke Drave je vključeno v evrop-
sko omrežje Nature 2000. Habitatni tip 
91E0 Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja, 
kamor uvrščamo gozdni rastiščni tip (v na-
daljevanju: GRT) Vrbovje s topolom in GRT 
Grmičavo vrbovje, je prepoznan kot pred-
nostni habitatni tip, ki mu Evropska unija 
namenja posebna skrb. To so obvodni goz-
dovi in grmišča, na razvoj katerih bistveno 
vpliva rečna dinamika. Pomen teh gozdov v 
prevladujoči kmetijski krajini je raznovrsten, 
še posebej pa velja poudariti njihov ekolo-
ški pomen. Poplavni gozdovi in grmišča ob 
Dravi imajo izrazito poudarjeno varovalno 
vlogo, saj varujejo zemljišča pred visokimi 
vodami in rečno erozijo ter vplivajo na tem-
peraturni režim vode in na odlaganje organ-
skih snovi. Hkrati pomembno prispevajo k 
biotski raznovrstnosti: odlikuje jih pestrost 
obvodnih biotopov, ki so dom številnih red-
kih rastlinskih in živalskih vrst. Z ekolo-
škega vidika veljajo za enega izmed najbolj 
pestrih ekosistemov pri nas, saj se pogosto 
mozaično prepletajo s prodišči, (pol)suhimi 
travniki, mokrišči in mrtvicami. Ti gozdovi 
pomembno vplivajo na podnebne razmere 
tega okolja.
Gozdovi neposredno ob reki Dravi (v ob-
močju desetletnih visokih voda) ter gozdovi 
v kmetijski krajini z manj kot desetodstotno 
gozdnatostjo so z Uredbo o varovalnih gozdo-
vih in gozdovih s posebnim namenom (Uradni 
list RS, št. 88/05, 56/07, 29/09, 91/10, 1/13, 
39/15 in 191/20) razglašeni za varovalne 
gozdove.
Gospodarska vrednost teh gozdov je, z iz-
jemo nekaterih dobrav in greza črne jelše, 
v glavnem majhna. V preteklosti se tem ra-
stiščem ni namenjalo dovolj pozornosti, po-
gosto tudi zaradi težkih razmer za gospo-
darjenje. S staranjem teh gozdov ter hkrati 
z večanjem pomena ekoloških in družbenih 
vlog teh gozdov se je povečala potreba po 
bolj trajnostnem, večnamenskem in sonarav-
nem upravljanju. 
Naravne danosti območja ob Dravi so v ve-
liki meri vplivale na razvoj gospodarstva, še 
posebej kmetijstva. Današnja podoba krajine 
je tako v veliki meri posledica delovanja člo-
veka. Gozdovi so bili tako že zgodaj izkrče-
ni in izrinjeni na območja, manj primerna 
za naselitev in kmetijstvo. 
Zaradi korenitih posegov človeka v obrečni 
prostor, kot so regulacije vodotokov, gradnja 
hidroelektrarn, melioracije in krčitve gozdov 
za potrebe kmetijstva, se površina obvodnih 
gozdov zmanjšuje. Poplavni gozdovi skupaj 
z drugimi obrečnimi ekosistemi sodijo med 
najbolj ogrožene ekosisteme.
Največji posegi v poplavne gozdove ob re-
ki so se začeli v drugi polovici dvajsetega 
stoletja, ko so jih v šestdesetih letih moč-
no izkrčili, na posekah pa osnovali topolove 
plantaže. Zaradi izgradnje hidroelektrarn in 
s tem posledično znižanja podtalnice so se 
topoli začeli močno sušiti. V osemdesetih 
letih so tako večino plantaž posekali in jih 
spremenili v njive. Prav tako so takrat za-
radi potrebe po kmetijskih zemljiščih pose-
kali in požgali večino še obstoječih dobrav. 
Ostanke nekdaj obširnih gozdov tako naj-
demo le še kot zaplate ali koridorje na tleh, 
ki so najmanj primerni za kmetijstvo. Ti 
gozdovi so že od nekdaj bili v manjši me-
ri vir lesa oziroma drv, pomembnejši pa so 
bili kot vir postranskih gozdnih proizvodov, 
kot sta na primer stelja in krma za živino. 
V njih so tradicionalno steljarili in kosili. 
Kljub vplivom iz preteklosti se je na obmo-
čju ob Dravi ohranil velik delež gozdov z 
bolj ali manj spremenjeno drevesno sestavo. 
Obrežja Drave ter njene osušene dele stru-
ge, na katere neposredno vplivajo gibajoče 
talne vode in občasne poplave, še posebej v 
njenem spodnjem, umirjenem toku, porašča 
obvodna vegetacija vrbovij ali pionirska vr-
bova grmišča, ki spadajo v GRT Grmičavo 
vrbovje z grmovnimi vrstami. Razvoj vegeta-
cije je zelo počasen in dolgotrajen. Za rasti-
šča na nerazvitih obrečnih tleh so značilne 
velika prepustnost tal, majhna talna globina, 
visoka gladina talne vode in občasna izpo-
stavljenost visokim poplavnim vodam. Tu 
uspevajo večinoma le grmaste vrste vrb. Na 
Mehkolesna loka. Foto: Simon Veberič (Projekt ZaDravo, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave).
382 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 383Obdravski gozdovi in z njimi povezana naravovarstveno pomembna območjaObdravski gozdovi in z njimi povezana naravovarstveno pomembna območja
Obdravski gozdovi in z njimi povezana 
naravovarstveno pomembna območja med 
Mariborom in Središčem ob Dravi
Mateja Cojzer, Andreja Senegačnik
Drava je največja slovenska reka. Zaradi njene hidroenergetske izrabe, delnih regulacij stru-
ge v preteklosti in krčenja gozdov, večinoma v kmetijske namene, se je ohranilo le malo 
nekdanjih poplavnih gozdov. Njena stara struga, kjer se Drava večinoma prosto razliva in 
tvori številne okljuke, meandre in mrtvice, s svojim širšim obrečnim prostorom med Mari-
borom in Središčem ob Dravi tako predstavlja pomemben »zeleni pas« v pretežno kmetijski 
krajini Dravskega, Ptujskega in Središkega polja. Mejo obravnavanega območja predsta-
vlja rob terciarnega gričevja Slovenskih goric in Haloz ter ježa pleistocenske terase. Zaje-
ma približno šestdeset  kilometrov rečnega toka, ki je širok največ štiri kilometre. Izjemen 
naravovarstveni pomen reke Drave z zaledjem, ki ga določajo pestra, z gozdom in vodo 
povezana življenjska okolja, se kaže s številnimi zavarovanimi območji, naravnimi vredno-
tami in vključenostjo v omrežje ekološko pomembnih območij tako v slovenskem kot tudi 
v evropskem merilu.
Območje reke Drave je vključeno v evrop-
sko omrežje Nature 2000. Habitatni tip 
91E0 Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja, 
kamor uvrščamo gozdni rastiščni tip (v na-
daljevanju: GRT) Vrbovje s topolom in GRT 
Grmičavo vrbovje, je prepoznan kot pred-
nostni habitatni tip, ki mu Evropska unija 
namenja posebna skrb. To so obvodni goz-
dovi in grmišča, na razvoj katerih bistveno 
vpliva rečna dinamika. Pomen teh gozdov v 
prevladujoči kmetijski krajini je raznovrsten, 
še posebej pa velja poudariti njihov ekolo-
ški pomen. Poplavni gozdovi in grmišča ob 
Dravi imajo izrazito poudarjeno varovalno 
vlogo, saj varujejo zemljišča pred visokimi 
vodami in rečno erozijo ter vplivajo na tem-
peraturni režim vode in na odlaganje organ-
skih snovi. Hkrati pomembno prispevajo k 
biotski raznovrstnosti: odlikuje jih pestrost 
obvodnih biotopov, ki so dom številnih red-
kih rastlinskih in živalskih vrst. Z ekolo-
škega vidika veljajo za enega izmed najbolj 
pestrih ekosistemov pri nas, saj se pogosto 
mozaično prepletajo s prodišči, (pol)suhimi 
travniki, mokrišči in mrtvicami. Ti gozdovi 
pomembno vplivajo na podnebne razmere 
tega okolja.
Gozdovi neposredno ob reki Dravi (v ob-
močju desetletnih visokih voda) ter gozdovi 
v kmetijski krajini z manj kot desetodstotno 
gozdnatostjo so z Uredbo o varovalnih gozdo-
vih in gozdovih s posebnim namenom (Uradni 
list RS, št. 88/05, 56/07, 29/09, 91/10, 1/13, 
39/15 in 191/20) razglašeni za varovalne 
gozdove.
Gospodarska vrednost teh gozdov je, z iz-
jemo nekaterih dobrav in greza črne jelše, 
v glavnem majhna. V preteklosti se tem ra-
stiščem ni namenjalo dovolj pozornosti, po-
gosto tudi zaradi težkih razmer za gospo-
darjenje. S staranjem teh gozdov ter hkrati 
z večanjem pomena ekoloških in družbenih 
vlog teh gozdov se je povečala potreba po 
bolj trajnostnem, večnamenskem in sonarav-
nem upravljanju. 
Naravne danosti območja ob Dravi so v ve-
liki meri vplivale na razvoj gospodarstva, še 
posebej kmetijstva. Današnja podoba krajine 
je tako v veliki meri posledica delovanja člo-
veka. Gozdovi so bili tako že zgodaj izkrče-
ni in izrinjeni na območja, manj primerna 
za naselitev in kmetijstvo. 
Zaradi korenitih posegov človeka v obrečni 
prostor, kot so regulacije vodotokov, gradnja 
hidroelektrarn, melioracije in krčitve gozdov 
za potrebe kmetijstva, se površina obvodnih 
gozdov zmanjšuje. Poplavni gozdovi skupaj 
z drugimi obrečnimi ekosistemi sodijo med 
najbolj ogrožene ekosisteme.
Največji posegi v poplavne gozdove ob re-
ki so se začeli v drugi polovici dvajsetega 
stoletja, ko so jih v šestdesetih letih moč-
no izkrčili, na posekah pa osnovali topolove 
plantaže. Zaradi izgradnje hidroelektrarn in 
s tem posledično znižanja podtalnice so se 
topoli začeli močno sušiti. V osemdesetih 
letih so tako večino plantaž posekali in jih 
spremenili v njive. Prav tako so takrat za-
radi potrebe po kmetijskih zemljiščih pose-
kali in požgali večino še obstoječih dobrav. 
Ostanke nekdaj obširnih gozdov tako naj-
demo le še kot zaplate ali koridorje na tleh, 
ki so najmanj primerni za kmetijstvo. Ti 
gozdovi so že od nekdaj bili v manjši me-
ri vir lesa oziroma drv, pomembnejši pa so 
bili kot vir postranskih gozdnih proizvodov, 
kot sta na primer stelja in krma za živino. 
V njih so tradicionalno steljarili in kosili. 
Kljub vplivom iz preteklosti se je na obmo-
čju ob Dravi ohranil velik delež gozdov z 
bolj ali manj spremenjeno drevesno sestavo. 
Obrežja Drave ter njene osušene dele stru-
ge, na katere neposredno vplivajo gibajoče 
talne vode in občasne poplave, še posebej v 
njenem spodnjem, umirjenem toku, porašča 
obvodna vegetacija vrbovij ali pionirska vr-
bova grmišča, ki spadajo v GRT Grmičavo 
vrbovje z grmovnimi vrstami. Razvoj vegeta-
cije je zelo počasen in dolgotrajen. Za rasti-
šča na nerazvitih obrečnih tleh so značilne 
velika prepustnost tal, majhna talna globina, 
visoka gladina talne vode in občasna izpo-
stavljenost visokim poplavnim vodam. Tu 
uspevajo večinoma le grmaste vrste vrb. Na 
Mehkolesna loka. Foto: Simon Veberič (Projekt ZaDravo, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave).
384 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 385Obdravski gozdovi in z njimi povezana naravovarstveno pomembna območjaObdravski gozdovi in z njimi povezana naravovarstveno pomembna območja
bolj vlažnih legah se najprej pojavi rdeča vr-
ba (Salix purpurea L.), na zelo suhih pa na-
vadni rakitovec (Hippophaë rhamnoides L.), 
ki je zaščitena vrsta in je zaradi številnih 
posegov vedno bolj redka.
Vzdolž Drave, na njenem poplavnem ob-
močju, se pojavlja gozd vrbe in topola ozi-
roma GRT Vrbovje s topolom. Z nadaljnjim 
razvojem tal se grmovnim vrstam pridružijo 
drevesne vrste bela vrba (Salix alba L.), siva 
jelša (Alnus incana (L.) Moench.), trepetlika 
(Populus tremula L.) in beli topol (Populus 
alba L.). 
GRT Vezovje z ozkolistnim jesenom označu-
je mešani gozd listavcev z bujno pritalno in 
grmovno vegetacijo ter drevesnimi vrstami, 
kot so dolgopecljati brest ali vez (Ulmus 
laevis Pallas U. effusa Wild.), dob (Quer-
cus robur L.), lipovec (Tilia cordata Mill.) 
in mestoma tudi iglavci - rdeči bor (Pinus 
sylvestris L.) in navadna smreka (Picea abies 
(L.) Karsten). Na mulju presušenih dravskih 
rokavov, kjer razvoj poteka zelo hitro, se za 
travami, mahovi in drugimi močvirski ze-
lišči pojavijo praproti, brogovita (Viburnum 
opulus L.), siva jelša in obilo drugega gr-
movja. Kasneje se pojavi še črna jelša (Alnus 
glutinosa (L.) Gaertn.), beli topol, dolgope-
cljati brest in čremsa (Prunus padus L.). Če 
se tla površinsko preveč osušijo, se ustvarijo 
ugodne razmere za razvoj navadne robinije 
(Robinia pseudacacia L.). 
Rodovitnejša razvita obrečna tla, ki so od 
vodotokov bolj oddaljena in kjer gladina 
podtalnice na vegetacijo nima tolikšnega ne-
posrednega vpliva, poraščajo dobovi gozdovi 
oziroma GRT Dobovje in dobovo belogabrovje. 
Vlažna mesta ob vodnih tokovih ter stoje-
čih mlakah poseljujejo logi črne jelše oziro-
ma GRT Nižinska črnojelševja. Oba gozdna 
rastiščna tipa sta vezana na počasi tekočo, 
zastajajočo ali stoječo vodo ter na tla, za ka-
tera so značilni procesi oglejevanja.
Ježe med posameznimi terasami Ptujskega 
polja ter vznožja gričevij poraščajo gradnovi 
gozdovi oziroma GRT Predpanonsko gradno-
vo belogabrovje. Ti gozdovi pogosto prehaja-
jo neposredno v bukove gozdove. 
Naravovarstveno pomembna območja ob 
reki Dravi
Nižinski, meandrirajoči in deloma razvejeni 
tok reke Drave od Maribora do Središča ob 
Dravi je na posameznih odsekih, predvsem 
Gozdni travniki ali košeni gozd v Šturmovcih kot ostanek značilne, stoletja nastajajoče kulturne krajine. 
Foto: Samo Jenčič (Arhiv Zavod Republike Slovenije za varstvo narave).
Ohranjena mehkolesna loka med Borlom in Zavrčem. 
Foto: Samo Jenčič (Arhiv Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave).
384 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 385Obdravski gozdovi in z njimi povezana naravovarstveno pomembna območjaObdravski gozdovi in z njimi povezana naravovarstveno pomembna območja
bolj vlažnih legah se najprej pojavi rdeča vr-
ba (Salix purpurea L.), na zelo suhih pa na-
vadni rakitovec (Hippophaë rhamnoides L.), 
ki je zaščitena vrsta in je zaradi številnih 
posegov vedno bolj redka.
Vzdolž Drave, na njenem poplavnem ob-
močju, se pojavlja gozd vrbe in topola ozi-
roma GRT Vrbovje s topolom. Z nadaljnjim 
razvojem tal se grmovnim vrstam pridružijo 
drevesne vrste bela vrba (Salix alba L.), siva 
jelša (Alnus incana (L.) Moench.), trepetlika 
(Populus tremula L.) in beli topol (Populus 
alba L.). 
GRT Vezovje z ozkolistnim jesenom označu-
je mešani gozd listavcev z bujno pritalno in 
grmovno vegetacijo ter drevesnimi vrstami, 
kot so dolgopecljati brest ali vez (Ulmus 
laevis Pallas U. effusa Wild.), dob (Quer-
cus robur L.), lipovec (Tilia cordata Mill.) 
in mestoma tudi iglavci - rdeči bor (Pinus 
sylvestris L.) in navadna smreka (Picea abies 
(L.) Karsten). Na mulju presušenih dravskih 
rokavov, kjer razvoj poteka zelo hitro, se za 
travami, mahovi in drugimi močvirski ze-
lišči pojavijo praproti, brogovita (Viburnum 
opulus L.), siva jelša in obilo drugega gr-
movja. Kasneje se pojavi še črna jelša (Alnus 
glutinosa (L.) Gaertn.), beli topol, dolgope-
cljati brest in čremsa (Prunus padus L.). Če 
se tla površinsko preveč osušijo, se ustvarijo 
ugodne razmere za razvoj navadne robinije 
(Robinia pseudacacia L.). 
Rodovitnejša razvita obrečna tla, ki so od 
vodotokov bolj oddaljena in kjer gladina 
podtalnice na vegetacijo nima tolikšnega ne-
posrednega vpliva, poraščajo dobovi gozdovi 
oziroma GRT Dobovje in dobovo belogabrovje. 
Vlažna mesta ob vodnih tokovih ter stoje-
čih mlakah poseljujejo logi črne jelše oziro-
ma GRT Nižinska črnojelševja. Oba gozdna 
rastiščna tipa sta vezana na počasi tekočo, 
zastajajočo ali stoječo vodo ter na tla, za ka-
tera so značilni procesi oglejevanja.
Ježe med posameznimi terasami Ptujskega 
polja ter vznožja gričevij poraščajo gradnovi 
gozdovi oziroma GRT Predpanonsko gradno-
vo belogabrovje. Ti gozdovi pogosto prehaja-
jo neposredno v bukove gozdove. 
Naravovarstveno pomembna območja ob 
reki Dravi
Nižinski, meandrirajoči in deloma razvejeni 
tok reke Drave od Maribora do Središča ob 
Dravi je na posameznih odsekih, predvsem 
Gozdni travniki ali košeni gozd v Šturmovcih kot ostanek značilne, stoletja nastajajoče kulturne krajine. 
Foto: Samo Jenčič (Arhiv Zavod Republike Slovenije za varstvo narave).
Ohranjena mehkolesna loka med Borlom in Zavrčem. 
Foto: Samo Jenčič (Arhiv Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave).
386 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 387Obdravski gozdovi in z njimi povezana naravovarstveno pomembna območjaObdravski gozdovi in z njimi povezana naravovarstveno pomembna območja
dolvodno od Ptuja, ohranjen v naravnem 
stanju. Dinamični hidromorfološki procesi 
oblikujejo in odnašajo sipine in prodišča, ob 
bočni eroziji odpirajo strme stene in ob vi-
sokih vodah polnijo ter obnavljajo stranske 
rokave in mrtvice. Poplave napajajo ohranje-
ne obrečne poplavne loge. 
Raznoliki in prepleteni vodni ter obvodni, 
še posebej gozdni življenjski prostori, stu-
denčnice, ki na prehodu s Pohorja na pro-
dnato Dravsko polje poniknejo in ponovno 
izvirajo pod dravsko teraso, dve veliki vodni 
akumulaciji (Ptujsko in Ormoško jezero) in 
nekatere gramoznice kot pomembni antro-
pogeni življenjski prostori ter ohranjena tra-
dicionalna kulturna krajina z ekstenzivnimi 
travniki in polji so življenjski prostor števil-
nih ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. 
Rastišča neposredno ob reki preraščajo po-
plavna obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja 
(Alnus glutinosa in Fraxinus excelsior (Alno-
-Padion, Alnion incanae, Salicion albae)), ki 
so eden izmed dveh kvalif ikacijskih habi-
tatnih tipov območja Nature 2000 Drava. 
Gozdovi mehkolesne loke so se razvili pod 
neposrednim vplivom vodotoka in so pogo-
sto poplavljeni. Na nerazvitih (rečni nano-
si) in le občasno poplavljenih tleh je domi-
cil trdolesne loke oziroma habitatnega tipa 
Obrečni hrastovo-jesenovo-brestovi gozdovi 
(Quercus robur, Ulmus laevis in Ulmus minor, 
Fraxinus excelsior ali Fraxinus angustifolia), 
vzdolž velikih rek (Ulmenion minoris). 
Ohranjena dravska loka, še posebej na ob-
močjih, ki so (večidel) prepuščena naravi, 
v naravnih rezervatih Zlatoličje, Struga in 
Ormoško jezero, je življenjski prostor šte-
vilnih živalskih vrst. Na svoj račun pridejo 
vse, ki za obstoj potrebujejo stara, debela, 
mogočna drevesa, tako stoječa kot tudi leže-
ča, v različnih fazah razkroja. Vanje si pti-
ce izdolbejo gnezdilne rove, pod lubjem in 
v trhlem lesu stikajo za ličinkami hroščev, 
mravljami, visoko v krošnjah starih in mo-
gočnih dreves si, daleč od hrupa, nekatere 
izmed njih spletajo gnezda.
Na območju Drave je potrjenih več kot 
dvesto sedemdeset vrst ptic, vsaj devetdeset 
je rednih ali občasnih gnezdilk. Kar triin-
petdeset vrst je skupaj s svojimi življenjski-
mi prostori v okviru omrežja Nature 2000. 
Sklenjeni in ohranjeni gozdovi obeh lok, 
praviloma v starejših razvojnih fazah, po-
membno prispevajo k ohranjanju populacij 
belorepcev (Haliaeetus albicilla), belovratih 
muharjev (Ficedula albicollis), črnih štorkelj 
(Ciconia nigra), črnih žoln (Dryocopus mar-
tius), črnih škarnikov (Milvus migrans), pivk 
(Picus canus) in sršenarjev (Pernis apivorus). 
Preplet drevesne in grmovne zarasti ter vi-
sokih zeli daje zavetje plašici (Remiz pendu-
linus), ki si tod spleta umetelna gnezda. 
V tovrstnih gozdnih sestojih se pojavljajo 
populacije hroščev škrlatnega kukuja (Cucu-
jus cinnaberinus), tam, kjer so ohranjeni za-
močvirjeni predeli ter gozdni vodotoki, tu-
di močvirskega krešiča (Carabus variolosus). 
Strukturirani in vrstno pestri gozdni robovi 
predstavljajo življenjski prostor metulju čr-
tastemu medvedku (Callimorpha qudripunc-
taria).
Ohranjeni vodotoki z razčlenjenimi breži-
nami, s številnimi mrtvimi rokavi, zalivi, 
tolmuni, sipinami, kjer vsaj del obrežja po-
rašča sklenjena drevesna in grmovna vegeta-
cija, so življenjski prostor vidre (Lutra lutra). 
Območje ponovno, precej živahno, naseljuje 
tudi bober (Castor fiber). 
Mreža ohranjenih vodnih okolij ustvarja 
ugodne razmere za mnoge ogrožene vr-
ste kačjih pastirjev. V širšem pasu ob reki 
Dravi je potrjenih več kot štirideset vrst. 
Vse vrste so uvrščene v Rdeči seznam kačjih 
pastirjev Slovenije, dve izmed njih, koščični 
škratec (Coenagrion ornatum) in kačji potoč-
nik (Ophiogompus cecilia), sta tudi kvalifika-
cijski vrsti območja Natura 2000 Drava.
Na območju Drave živi štirinajst vrst dvo-
živk. Ohranjeni vodni in obvodni gozdni 
življenjski prostori ustrezajo dvema, ki sta 
varovani v okviru območij Nature 2000, 
hribskemu urhu (Bombina variegata) in ve-
likemu pupku (Triturus carnifex). 
Na območju ekstenzivnih njivskih površin 
v Središču ob Dravi je evidentiran življenj-
ski prostor hrčka (Cricetus cricetus (E.)). Ob 
spodnjem toku reke živita tudi edini av-
tohtoni populaciji navadnega jelena (Cervus 
elaphus) v Sloveniji. 
Bogat in raznolik je rastlinski svet ob re-
ki Dravi. Med številnimi rastlinami, ki so 
uvrščene v seznam redkih in ogroženih vrst, 
je na Dravi, na prodiščih, zanimivo poja-
vljanje pionirske vrste rakitovca (Hippophaë 
rhamnoides). Na ekstenzivnih suhih, tako 
imenovanih gozdnih travnikih ob Dravi, v 
Šturmovcih, kjer je še ohranjena značilna 
kulturna krajina, se v pomladanskem času 
razbohotijo kukavičnice: piramidasti pilovec 
(Anacamptis pyramidalis) ter čeladasta (Orchis 
militaris), trizoba (Orchis tridentata), nava-
dna (Orchis morio) in pikastocvetna kukavi-
ca (Orchis ustulata). Z malo sreče in nekaj 
znanja razločimo fotogenično osjeliko (Oph-
rys sphegodes), čebeljeliko (Ophrys apifera) in 
čmrljeliko mačje uho (Ophrys holosericea). 
Med botaničnimi posebnostmi je ob Dra-
vi opažena močno ogrožena plazeča zelena 
(Apium repens). 
Izjemen naravovarstveni pomen reke Drave 
in z njo povezanih raznolikih življenjskih 
okolij potrjujejo številni naravovarstveni 
statusi, s katerimi se ponaša območje. Pro-
storsko razsežnejša Krajinska parka Drava 
in Središče ob Dravi sta zgolj dva izmed 
številnih varovanih območij. Naravni rezer-
vati in naravni spomeniki, zavarovani z ob-
činskimi odloki, kot tudi naravne vrednote 
lokalnega in državnega pomena postavljajo 
območje v okvir najvrednejše slovenske na-
rave. Pomembnost območja v evropskem 
prostoru potrjuje vključenost reke Drave in 
z njo povezanega sveta v omrežje Nature 
2000.
Rokav reke Drave. Foto: Samo Jenčič (Arhiv Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave).
386 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 387Obdravski gozdovi in z njimi povezana naravovarstveno pomembna območjaObdravski gozdovi in z njimi povezana naravovarstveno pomembna območja
dolvodno od Ptuja, ohranjen v naravnem 
stanju. Dinamični hidromorfološki procesi 
oblikujejo in odnašajo sipine in prodišča, ob 
bočni eroziji odpirajo strme stene in ob vi-
sokih vodah polnijo ter obnavljajo stranske 
rokave in mrtvice. Poplave napajajo ohranje-
ne obrečne poplavne loge. 
Raznoliki in prepleteni vodni ter obvodni, 
še posebej gozdni življenjski prostori, stu-
denčnice, ki na prehodu s Pohorja na pro-
dnato Dravsko polje poniknejo in ponovno 
izvirajo pod dravsko teraso, dve veliki vodni 
akumulaciji (Ptujsko in Ormoško jezero) in 
nekatere gramoznice kot pomembni antro-
pogeni življenjski prostori ter ohranjena tra-
dicionalna kulturna krajina z ekstenzivnimi 
travniki in polji so življenjski prostor števil-
nih ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. 
Rastišča neposredno ob reki preraščajo po-
plavna obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja 
(Alnus glutinosa in Fraxinus excelsior (Alno-
-Padion, Alnion incanae, Salicion albae)), ki 
so eden izmed dveh kvalif ikacijskih habi-
tatnih tipov območja Nature 2000 Drava. 
Gozdovi mehkolesne loke so se razvili pod 
neposrednim vplivom vodotoka in so pogo-
sto poplavljeni. Na nerazvitih (rečni nano-
si) in le občasno poplavljenih tleh je domi-
cil trdolesne loke oziroma habitatnega tipa 
Obrečni hrastovo-jesenovo-brestovi gozdovi 
(Quercus robur, Ulmus laevis in Ulmus minor, 
Fraxinus excelsior ali Fraxinus angustifolia), 
vzdolž velikih rek (Ulmenion minoris). 
Ohranjena dravska loka, še posebej na ob-
močjih, ki so (večidel) prepuščena naravi, 
v naravnih rezervatih Zlatoličje, Struga in 
Ormoško jezero, je življenjski prostor šte-
vilnih živalskih vrst. Na svoj račun pridejo 
vse, ki za obstoj potrebujejo stara, debela, 
mogočna drevesa, tako stoječa kot tudi leže-
ča, v različnih fazah razkroja. Vanje si pti-
ce izdolbejo gnezdilne rove, pod lubjem in 
v trhlem lesu stikajo za ličinkami hroščev, 
mravljami, visoko v krošnjah starih in mo-
gočnih dreves si, daleč od hrupa, nekatere 
izmed njih spletajo gnezda.
Na območju Drave je potrjenih več kot 
dvesto sedemdeset vrst ptic, vsaj devetdeset 
je rednih ali občasnih gnezdilk. Kar triin-
petdeset vrst je skupaj s svojimi življenjski-
mi prostori v okviru omrežja Nature 2000. 
Sklenjeni in ohranjeni gozdovi obeh lok, 
praviloma v starejših razvojnih fazah, po-
membno prispevajo k ohranjanju populacij 
belorepcev (Haliaeetus albicilla), belovratih 
muharjev (Ficedula albicollis), črnih štorkelj 
(Ciconia nigra), črnih žoln (Dryocopus mar-
tius), črnih škarnikov (Milvus migrans), pivk 
(Picus canus) in sršenarjev (Pernis apivorus). 
Preplet drevesne in grmovne zarasti ter vi-
sokih zeli daje zavetje plašici (Remiz pendu-
linus), ki si tod spleta umetelna gnezda. 
V tovrstnih gozdnih sestojih se pojavljajo 
populacije hroščev škrlatnega kukuja (Cucu-
jus cinnaberinus), tam, kjer so ohranjeni za-
močvirjeni predeli ter gozdni vodotoki, tu-
di močvirskega krešiča (Carabus variolosus). 
Strukturirani in vrstno pestri gozdni robovi 
predstavljajo življenjski prostor metulju čr-
tastemu medvedku (Callimorpha qudripunc-
taria).
Ohranjeni vodotoki z razčlenjenimi breži-
nami, s številnimi mrtvimi rokavi, zalivi, 
tolmuni, sipinami, kjer vsaj del obrežja po-
rašča sklenjena drevesna in grmovna vegeta-
cija, so življenjski prostor vidre (Lutra lutra). 
Območje ponovno, precej živahno, naseljuje 
tudi bober (Castor fiber). 
Mreža ohranjenih vodnih okolij ustvarja 
ugodne razmere za mnoge ogrožene vr-
ste kačjih pastirjev. V širšem pasu ob reki 
Dravi je potrjenih več kot štirideset vrst. 
Vse vrste so uvrščene v Rdeči seznam kačjih 
pastirjev Slovenije, dve izmed njih, koščični 
škratec (Coenagrion ornatum) in kačji potoč-
nik (Ophiogompus cecilia), sta tudi kvalifika-
cijski vrsti območja Natura 2000 Drava.
Na območju Drave živi štirinajst vrst dvo-
živk. Ohranjeni vodni in obvodni gozdni 
življenjski prostori ustrezajo dvema, ki sta 
varovani v okviru območij Nature 2000, 
hribskemu urhu (Bombina variegata) in ve-
likemu pupku (Triturus carnifex). 
Na območju ekstenzivnih njivskih površin 
v Središču ob Dravi je evidentiran življenj-
ski prostor hrčka (Cricetus cricetus (E.)). Ob 
spodnjem toku reke živita tudi edini av-
tohtoni populaciji navadnega jelena (Cervus 
elaphus) v Sloveniji. 
Bogat in raznolik je rastlinski svet ob re-
ki Dravi. Med številnimi rastlinami, ki so 
uvrščene v seznam redkih in ogroženih vrst, 
je na Dravi, na prodiščih, zanimivo poja-
vljanje pionirske vrste rakitovca (Hippophaë 
rhamnoides). Na ekstenzivnih suhih, tako 
imenovanih gozdnih travnikih ob Dravi, v 
Šturmovcih, kjer je še ohranjena značilna 
kulturna krajina, se v pomladanskem času 
razbohotijo kukavičnice: piramidasti pilovec 
(Anacamptis pyramidalis) ter čeladasta (Orchis 
militaris), trizoba (Orchis tridentata), nava-
dna (Orchis morio) in pikastocvetna kukavi-
ca (Orchis ustulata). Z malo sreče in nekaj 
znanja razločimo fotogenično osjeliko (Oph-
rys sphegodes), čebeljeliko (Ophrys apifera) in 
čmrljeliko mačje uho (Ophrys holosericea). 
Med botaničnimi posebnostmi je ob Dra-
vi opažena močno ogrožena plazeča zelena 
(Apium repens). 
Izjemen naravovarstveni pomen reke Drave 
in z njo povezanih raznolikih življenjskih 
okolij potrjujejo številni naravovarstveni 
statusi, s katerimi se ponaša območje. Pro-
storsko razsežnejša Krajinska parka Drava 
in Središče ob Dravi sta zgolj dva izmed 
številnih varovanih območij. Naravni rezer-
vati in naravni spomeniki, zavarovani z ob-
činskimi odloki, kot tudi naravne vrednote 
lokalnega in državnega pomena postavljajo 
območje v okvir najvrednejše slovenske na-
rave. Pomembnost območja v evropskem 
prostoru potrjuje vključenost reke Drave in 
z njo povezanega sveta v omrežje Nature 
2000.
Rokav reke Drave. Foto: Samo Jenčič (Arhiv Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave).
388 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 389Obdravski gozdovi in z njimi povezana naravovarstveno pomembna območjaObdravski gozdovi in z njimi povezana naravovarstveno pomembna območja
Viri: 
Brus, R., Diaci, J., 2006: Gojenje gozdov: pragozdovi, 
sestoji, zvrsti, načrtovanje, izbrana poglavja. Učbenik za 
študente univerzitetnega študija gozdarstva. Ljubljana: 
Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in 
obnovljive gozdne vire, 348 str.
Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote 
Destrnik 2012–2021. 2013. Maribor: Zavod za gozdove 
Slovenije, OE Maribor.
Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote 
Ormož 2017–2026. 2017. Maribor: Zavod za gozdove 
Slovenije, OE Maribor.
Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote 
Polenšak 2017–2026. 2017. Maribor: Zavod za gozdove 
Slovenije, OE Maribor.
Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote 
Vurberk-Duplek 2020–2029. 2021. Maribor: Zavod za 
gozdove Slovenije, OE Maribor.
Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote 
Zgornje Dravsko polje 2020–2029. 2021. Maribor: 
Zavod za gozdove Slovenije, OE Maribor.
Javornik, J., 2013: Fitocenološka analiza logov ob 
reki Dravi v subpanonskem fitogeografskem območju 
Slovenije. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza 
v Ljubljani. (Dostop 17. maja 2023.) Pridobljeno 
s: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.
php?lang=slv&id=115129. 
Kutnar, L., 2008: Razvrstitev gozdnih združb Slovenije 
po kriterijih hierarhičnih klasifikacij habitatnih tipov. 
Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, 125 str.
Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim 
namenom. Uradni list RS, št. 88/05, 56/07, 29/09, 
91/10, 1/13, 39/15 in 191/20.
Zbirke podatkov o naravnih vrednotah. Zavod RS za 
varstvo narave.
Zbirke podatkov iz projektov na območju reke Drave. 
Zavod RS za varstvo narave.
Vidra. Foto: Hrvoje Teo Oršanič (Arhiv Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave).
Dr. Mateja Cojzer je gozdarka. Zaposlena je na Zavodu za gozdove 
Slovenije na območni enoti Maribor, kjer je vodja odseka za načrtovanje 
razvoja gozdov. Doktorirala je iz značilnosti zaraščanja in možnosti 
usmerjanja sukcesijskega razvoja sestojev pionirskih drevesnih in grmovnih 
vrst na novonastalih gozdnih površinah v Halozah. Poklicno se ukvarja 
s tematiko, povezano z gozdnogospodarskim načrtovanjem, kamor sodi 
tudi poznavanje rastiščnih razmer v povezavi z gozdnimi rastiščnimi 
tipi, potekom sukcesijskih procesov in v zadnjih letih vse bolj aktualno 
razširjenostjo invazivnih tujerodnih vrst ter možnostjo njihovega 
odstranjevanja.
Andreja Senegačnik je univerzitetna diplomirana inženirka gozdarstva 
in naravovarstvenica, zaposlena na Zavodu Republike Slovenije za 
varstvo narave. Verjame, da učinkovito varovanje in ohranjanje narave 
izvirata iz njenega poznavanja, zato pozornost, tako službeno kot tudi v 
prostem času, namenja njeni interpretaciji in popularizaciji. 
388 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 389Obdravski gozdovi in z njimi povezana naravovarstveno pomembna območjaObdravski gozdovi in z njimi povezana naravovarstveno pomembna območja
Viri: 
Brus, R., Diaci, J., 2006: Gojenje gozdov: pragozdovi, 
sestoji, zvrsti, načrtovanje, izbrana poglavja. Učbenik za 
študente univerzitetnega študija gozdarstva. Ljubljana: 
Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in 
obnovljive gozdne vire, 348 str.
Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote 
Destrnik 2012–2021. 2013. Maribor: Zavod za gozdove 
Slovenije, OE Maribor.
Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote 
Ormož 2017–2026. 2017. Maribor: Zavod za gozdove 
Slovenije, OE Maribor.
Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote 
Polenšak 2017–2026. 2017. Maribor: Zavod za gozdove 
Slovenije, OE Maribor.
Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote 
Vurberk-Duplek 2020–2029. 2021. Maribor: Zavod za 
gozdove Slovenije, OE Maribor.
Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote 
Zgornje Dravsko polje 2020–2029. 2021. Maribor: 
Zavod za gozdove Slovenije, OE Maribor.
Javornik, J., 2013: Fitocenološka analiza logov ob 
reki Dravi v subpanonskem fitogeografskem območju 
Slovenije. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza 
v Ljubljani. (Dostop 17. maja 2023.) Pridobljeno 
s: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.
php?lang=slv&id=115129. 
Kutnar, L., 2008: Razvrstitev gozdnih združb Slovenije 
po kriterijih hierarhičnih klasifikacij habitatnih tipov. 
Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, 125 str.
Uredba o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim 
namenom. Uradni list RS, št. 88/05, 56/07, 29/09, 
91/10, 1/13, 39/15 in 191/20.
Zbirke podatkov o naravnih vrednotah. Zavod RS za 
varstvo narave.
Zbirke podatkov iz projektov na območju reke Drave. 
Zavod RS za varstvo narave.
Vidra. Foto: Hrvoje Teo Oršanič (Arhiv Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave).
Dr. Mateja Cojzer je gozdarka. Zaposlena je na Zavodu za gozdove 
Slovenije na območni enoti Maribor, kjer je vodja odseka za načrtovanje 
razvoja gozdov. Doktorirala je iz značilnosti zaraščanja in možnosti 
usmerjanja sukcesijskega razvoja sestojev pionirskih drevesnih in grmovnih 
vrst na novonastalih gozdnih površinah v Halozah. Poklicno se ukvarja 
s tematiko, povezano z gozdnogospodarskim načrtovanjem, kamor sodi 
tudi poznavanje rastiščnih razmer v povezavi z gozdnimi rastiščnimi 
tipi, potekom sukcesijskih procesov in v zadnjih letih vse bolj aktualno 
razširjenostjo invazivnih tujerodnih vrst ter možnostjo njihovega 
odstranjevanja.
Andreja Senegačnik je univerzitetna diplomirana inženirka gozdarstva 
in naravovarstvenica, zaposlena na Zavodu Republike Slovenije za 
varstvo narave. Verjame, da učinkovito varovanje in ohranjanje narave 
izvirata iz njenega poznavanja, zato pozornost, tako službeno kot tudi v 
prostem času, namenja njeni interpretaciji in popularizaciji.