Prejeli smo pismo
Kaj žuli občane ob Tbilisijski!
Želela bi, da objavite v »Naši komuni« da obča-ni Viča iščemo zdravnika, ki bi pozdravil naše številne žulje, ki nas žulijo. Če je uvod izzvenel kot šala bo nadaljevanje zvenelo kot kruta resnica naše vsakdanjosti.
Če bi se slučajni sprehajalec sprehodil sredi belega dne po Tbilisijski ulici bi zaradi spuščenih rolet in žaluzij dobil vtis, da je vsa ulica na kolek-tivnem dopustu. Pa ni tako. Za roletami se občani skrivamo pred »pasjo« vročino in soparo in komaj čakamo noč in ohladitev. Sveži zrak. kakšno raz-košje. Lep pogled na Polhograjske Dolomite, na Krim, Rožnik. kakšen užitek. Odpremo okna v želji, da se osvežimo, nadihamo svežega zraka, občudujemo zvezdnato nebo. kakšno razočara-nje. Zunaj smrdi, ogabno kiselkasto. po gnilih jajcih pomešanih s pokvarjenim silosom, boljše primerjave žal ne najdem. Hitro zapremo okna, balkone. zračnike in vse druge odprtine. ter se zapodimo v kopalnico pod mrzel tuš, da si tam ohladimo jezo in telo. Preko dneva neprekinjen cestni promet. hrup, zgoščeni plini, vročina. sopa-ra, ponoči smrad. ogaben smrad. Doklej tako? Predvsem pa zakaj tako? Nerazumljivo je dejstvo. da se odpadni materiali in odpadne tekočine vozi-jo in deponirajo iz periferije v center Ljubljane kajti moralo bi biti ravno obratno. Radi bi spali pri odprtih oknih toda brez zaščitnih mask na obrazu. Kako spijo tisti, ki so odgovorni za ones-naževanje zraka ne vem, želim pa, da bi se ves ta smrad privalil v njihova stanovanja, v njihove spalnice in v njihova pljuča.
Naslednji žulj naj si preberejo predvsem tisti. ki so odgovorni za nemoteno odvijanje cestnega pro-meta na križišču Tržaška cesta-Tbilisijska ulica. Zaradi precej dvolične cestne označbe »obvoz« se v naši ulici znajdejo tudi brodolomci, ki pred križiščem z Jamovo ulico ne vejo več ne kod ne kam. Sledi seveda obračanje ali vzvratna vožnja na Tržaško. Na križišču z Jamovo je sieer posta-vljen prometni znak »ulica brez izhoda« to je pa tudi vse. Če bo šel tuji turist levo po Jamovi v neznano pa naj se odloči sam ali pa naj obrača svoj avto s prikolico ali čolnon\kot ve in zna saj za nas je bil zanimiv samo ob prihodu, sedaj. ko odhaja ni važno kako bo odšel.
Žulji, žulji mnogo jih je velikih in malih n& vem kam bi uvrstila naslednjega. Nekateri Vičani še vedno ne vedo čemu služi zebra in semafor na križišču Tržaška-Tbilisijska. Števiinim je priSlo v kri in navado, da uberejo vertikalno pot iz avto-busnega postajališča preko močno prometne Tr-žaške ceste in med reko avtomobilov hodijo svoj slalom. za nameček še kar preko zelenice. pač po najkrajši možni poti domov. fyliličniki kje ste? Pojdite v zasedo predvsem ob konicah in povabite s sabo tudi komunalnega inšpektorja, ter poskusi-te vsaj vzgojno vplivati na prometno neizobražene občane, ki dajejo zelo slab in nevaren zgled svo-jim in tujim otrokom. Ali pa bomo raje počakali. da pade prva žrtev?
Ker sem že pri zelenicah naj se spotaknem še ob mopedista, ki razvaža Dnevnik. Ta ubere svojo pot od vhoda do vhoda kar s težko natovorjenim mopedom preko zelene površine in cvetja. Opo-zorila in grožnje ne zaležejo in vse kaže na to, da bomo morali posaditi med travco tudi žebljičke v upanju, da se bo potem na daleč izogibal takim zelenim površinam. Stno hudobni? Ne. Želimo le lepo okolje in čimmanj takih neuvidevnih dosla-vljačev.
Danes sem pisala kritično, želim pa napisati tudi nekaj pohvalnega n. pr. da smo veseli preno-ve Tržaške ceste. Težko pa čakamo tudi na otvori-tev avtoceste Dolgi most-Zagreb. To bo za nas Vičane krajevni praznik kajti v veliki meri bomo rešeni avtomobilskega hrupa in izpušnih plinov, seveda v upanju, da se do takrat rešimo tudi deponije smradu iz združenega smetišča, ki ima kar preveč svojih temeljnih organizacij.
Toliko za danes!
ERIKA REBERNAK