Iz naše organizucije. Skupne zadeve. Z druge vpdstvene seie Zaveze (dne 30. dec 1919.) 1. Ra\nateljstvo deželne raeščanske šole v Celju je sporočilo v imenu ondotnega učiteljskega zbcr'a Zavezinemu predsedniku v posebnem dopfsu, da sta bila v bivši Stajerskl dva tipa me.scanskili šol: a) javne deške in dekliške in b) deželne. Deželne nieščanike šole so bile samo deške, višje organizirane kot javne ter so imele srednješolski značaj. Ua se Je njih višjl učni nacrt povoljno dosegel, vživale so posebne prednosti z ozirom na njih ustroj kakor na učiteljstvo. Razni pojavi pa lcažejo, da sc deželna ineščanska ^ola — na Slovenijo pripade doslej ena sama — ne namerava vzdržatl v istem okviru kot je bila Pod prejšnjo upravo. Vsi oni, ki imajo interes na dobrem šolstvu, naj vplivajo na nierodajnem tnestu, da ostani deželna mesčanska šola z qzirom na njen ustroj neizpremenjena, nje učiteljstvo pa Postani analogno v istem službeuem razmerju kakor je bilo pod prejšnjo vlado. — Uopis se je odstopil merodajnim faktorjem. 2. Ravnatelja meščanskih Sol v Celju, tovariša Josip Brinar in Beno Scrajnik, sta poslala vlogo na Zavezo, v kateri povprašujeta, v katerl činovnl razrcd jc uvrščeno pravzaprav strokovno učiteljstvo, In kakšne ugodnosti je deležno to "čiteljstvo glede stanarine, kuriva In opravilne doklade, zakaj določba § 88. Sol. zakona z dne 23. VII. 1919 govori samo o narodnih (pučkih, •iudskih) učiteljih. Tudi odredba višjega šolskega sve<a za plačane nadure omenja samo ljudske in srediije šole. — Na to vlogo se je dalo pojas"!lo, da je storila Zaveza že pri centralnl beoKradski vladi vse potrebne korake, da pride tudl strokovno učlteljstvo do svojib pravlc. Solski zakon nima posebnlh doioCll za meifiansk« Sole \z razIoKa, ker teh v kraljevlnl Srbljl sploh niso l.meli. IJo kategoriji B je deležno Ijudskošolsko učlteljstvo plače X. do VII., strokovno učitelistvo na IX, do VI. čin. razr. 1 .stopnjc. J. Učiteljsko druit\'o v Pliberku namanja Zavezi, da je \ ojaštvo nemškl!i čet va. časa zasedbe Koroške -jopolnoma oplenilo in poškodovalo precejšnje itevllo koroikih 5ol. Te šole so brez učil, n'ci na)potrebnejšega ni. Krajnl šolskl svetl ne razpolajeajo s tako velikimi vsocami, da bi nadomestlll oovzročeno škodo. Zaveza posredui pri dcželni vladi, da dobe oropane So'.e potreben prcdujein za nabavo učil in za popravo šolskih posloplj. — Na Zvezltio interpelacljo ]e odgovorila vlada, da trenotno za take prcdujme nima potrebnega kritja. 4. Učlteljstvo radovljiškeKa okraja javlja, da se soglasno pridružuje protestu liublianskc-Ra učlteljstva, ki i; nastopilo proti nameravani uvrstitivi učitelj.Siva v kategorijo C. 5. Krožek ribniSkcjja učlteljstva jc pwal Zavezo, da ukrt-ni pri višjl šolski oblasti vse potrebno, da bodo šole v bodoče praznovalc obletnice smrti tndi drugih zaslužuiii mož in literatov, ne sanio petdesetletnice Jenkovc bi drup-ih. — Vodstvo Zavczc je mnenja, da ne more pre«lpisovati višji oblasti takih šolskih prazulkov, pač pa lahko uporabija vsaka učna oseba v ta naniv.n v višjih razredih slovensko a!| pa zgodoviuiko uro. 6. Kočevsko učiteljsko druftvo prosi, da sknšaj Zaveza doseči: a) da postane tudi učiteljstvo po dcželi član uradniške organizacije ,,Samopomoči", b) da se uvrstl vse Jugoslovansko itčltelistvo brez posebnih klavzul v kategorlio B državmh uradnikov. — Tozadevno uzcdno rešitev je Zaveza že izposlovala, kar je razvidno iz zadnjih števllk stanovskega glasila. 7. Khib primorsklh učiteljev - beguncev v Ljubljani predlaga, da sprejmi Zaveza v svoje strokovno tajništvo učltelia Pavla Plesničaria (namestnik Vinko Uregorič) kot poročevalca za zasedeno ozemlje; da ista UdosIuj, da pride ravnatelj Anton Mervič (r.amestnlk franc Likar) v višji šolskl svet kot poročevalec za učiteljstvo, ki le doššlo v Slovenijo Iz zasedenega o^cmlia. -Zavezino vodstvo pozdravlja predlog primorskega učiteljstva glede njegovcsa zastopstva v strokovTiem tajniStvu, katera služba pa bodi sprva iz gmotnih ozirov brez posebne nagrade. Na Zavozin ukrep gledc drugeea predloga pa je višja šolska oblast odgovorila, da ravnatelia Merviča na novem šolskem zavodu v Ribnici nikakor ne moie pogrešatl, neglede na to, da b! biio za to mesto pri višjem šolskem svetu tudi za vsakega drugega prcmalo posla. 8. Učiteljsko drnštvo za Maribor irt bllžnlo okolico pozivlja merodajne činitflje, da takoj povzročijo poslovanje Unlje jugoslovanskega učitcljstva, ker brez ceistralnesa vodstva ne n\oreino biti v teh najtežjih in za učitcljstvo otiločujoviii časih. — Vprašalcu be je naznanilo, da jc Zaveza v rednem stiku z vsemi jusoslovanskimi učlteljskimi Zvezaml, posebno •/ Učiteljskim Udniženjem v Beogradu, da pridemo čiinpre] do skupne stanovske organizacije; odsovorilo se inu je pa tudi na druga vprašanja, tičoCa se notranjesa Zavezinega poslovania. 9. Osrednl vlada v Bcosradu je izdelala načrt zakona o začasnem izenačenju plač in nekaterih drugih odnošaje\ clvilnih In vojaških državnih nastavljencev. V tem načrtu sc liudskošolsko ni meščanskošolsko učlteljstvo nikjer ne omenja. Učiteljstvo je bilo torej v dvomu, ali je tudi ono viteto pod skupnim imenoiu državni nastavljenci. Takrat, ko je Zaveza o tem zaznala, se je trdilo, da postane uradniika prasmatika že čez dva dnl perefktna. Zavtza je posicdovala v tej zade\i najpre] brzojavno, potem pa je še razposiala merodajnim iaktorjem obširno spomenico v Heograd z zahtevu. da se učiteljstvo uvrsti v kaiu^orijo B, in da se ž zakonitim uveljavljenjem uradniškega načrta ukine veljavnost šolskega zakona z dne 23. julija 1919. Brzojavke in spometiice so se razposlale na nask-dnje naslove: ministrskemu predsedniku, ininistrstvu prosvete, iiiinistrstvu za konstituanto, predsedniku komlsije za službeno pragmatiko splcšnega državnega uradništva, ministru dr. A. Kramerju, minlstru A. Kristanu, Ldruženju srbskega učlteljstva in Pemokrafski zaiednici. (Qlcj tozadevno natančno poročilo v 2. članku ,,Učlt. Tov.'* z dne 17. deceinbra 1919, St. 42.:) Ker je minister A. Kristan v službenih zadevah odpotoval iz Beograda, )e odgovoril na brzojavko in ie posebej na sponienico dr. Lotrlč, tajnik ministra za šumc ta rude. Isti je interveniral v smislu vloge pri-minsitru za konstituanto, ki k referent glede predmetnc zakonske osnove. Tam je izvedel, da smatra osnova zakona učlteljstvo za državne uradnike. V smislu spomenice se reKulirajo tudi plače strokovnemu učiteljstvu. 10. Učiteljskeinu Udruženju v Beogradu je izrazila Zaveza zahvalo za niožat nastop pri niinistru prosvete P. Marinkovičii, ki ie na nečuven način žalil ugled iitiiteljstva. Naprosilo sc ga ]e pa tudi, da ukrene vse, da se čimprej pekliče reftrent kot strokovr.jak za slovensko ljudsko šolstvo v ministrstvo prosvete. 11. Deželni vladi za Slovenijo je poslala Zaveza poziv, da osnuj za Slovenijo prl viSjem šolskem svetu v Ljubljani prosvctnl oddelek za šoli odraslo mladino in za širše plasti sloveuskesa naroda. Slovensko učiteljstvo opaža že dolgo dobo let, da gr smotreno delo učiteljstva v šoH v ppznejši pošolski dobi odraščajoče slovenskc mladaine v občutno izsubo, v premnogih krajili pa skoro popolnoma v nič. Javna.ljudska niorala je padla zarad! vojnih posledic tako sloboku. da jc treba o tem rnnogo in resno misliti. Nra\nost in prosveto našega naroda je treba dvigniti. V svrlio enotnega organiziranega prosvetnejca delovanja naj se osnujc torej centrala, odkoder naj črpajo prosvetiii činlteljl nasvete in navodila. ,,Prosvetni oddelek" naj se dell po svojih innkcljah v 4 oddelke: 1. Telovadnl odsek, ki naj sl:rbi za razvoj in prospeh telovadnih organizacij, za šport in telesno vzgojo sploli. 2. Dru$tveno-izobraževalni odsek, ki naj mu prlpada delokrog čitalnie, izobraževalnih dniitev In gledaliSkih odrov. 3. Pcvski odsek, ki naj združuje in organizira vsc pevske zbore. 4. Knietljsko-izobraževalnl odsek, ki imej na skrbi posncševanje umcvanja iu ne^ovanja vseh paiiog kmetljstva. Izdela naj se najprej natančen katastcr vseh dosedanjih narodnili ,:rosvetnih društev. Prosvetno delo naj se člninajbolj centrallzlra. Kler bl bilo potrebno, naj Izkuša pridobitl centrala taklm organizacijam materijalno pomoč in podlapro. Za podrobno Izvršitev teinelja temu uradu. skliii deželna vlada anketo jrlzadetih Clnitcljev. kl naj določi točen dclokrog zamišljenemu ,,Prosvetnenm oddelku." 12. Ravnatel] meščanske šole v Rlbnici, tovariS A. Mervič, žell od upravnega odbora Zaveze rarnlh pojasnil z ozlrora na sodobnl čas. — Vodstvo Zftveze Je. kolfkor spada v »tnislu do- pisa v njega področie, storllo potrebne korake, prepuščajoč končno besedo upraviiemu odboru. 13. Zavezino vodslvo jc razposlalo, oprto r.a soglasno delegacliski sklep, okro?ivico vsem okrajnim učiteljskira društvom, v kateri Jlh vabi, da pozovejo vse v dotlčnem učiteiiskem dniiivu ic neorganizovano uiiteijstvo v sku;>no stanovsko organizacijo. Dosedanje pokra.linske Zveze se sicer razdružijo, a ostanejo okraina učitellska druStva kot temel] euotni stroko\ni učlteljski onranlzacljl v vsem kraljestvu SMS. ki bodo spajala vse učiteljstvo kraljestva. Okrožuican; so se prlložile prijavnice v obliki dopisnic. — Zavezin tajnik V. Rus naslaša, da se sicer nahaja učlteljska Zaveza v likvidaclji, a okralna Zavezina uciteljska društva so ostala v neizpremciijeni obliki, kar bl utegnilo marsikatercga motiti. Ce ]e flava v likvldaciji, morajo analogno likvidlrati tudi vsi drugi udje. V likvidaciji se nahajajoča Zavcza.kot izdatno najmočnejša stanovska organiTacija, mora uuditi vsemu slovenskemu učiteljstvu. orijanizovanemu in neorginizovanemu. priliko sku;tiih medsebojnih dogovorov. Da sc nam ne bo predbacivalo zahrbtnostl, poSljlmo oflclelno zadnjo krožnico s pozivnico vred predsedstvu Slomškovc Zveze z natančno označbo naSega stališča. Zaveza pa razpošljl zajedno tud! vsem Zave/.lnim okrajnim učiteljsklm društvom poziv, Ua skličejo najkasneje do 1. julija 1920 izredne občue zbore, kamor naj se povabl vsc učiteljstvo dotičnega okraja, In kjer naj se upoštevajo tudl tehtni razlogi dosedanjlh nečlanov. Odkrito, mimo, stvarno in tovariSkl stoplmo pod skupni krov — v ujedinjenjo UJU! K temu pripomni Zavezin blagajnik Fr. Luznar, da bi bllo treba prl skupuera sestanku določitl tudi slovenske učlteljske listc. zakaj ti ostanejo sigurno pri pokrajinski stro kovnl pisarni, ker ostanejo tudi za vsako pokrajino višjl šolski sveti kot najviSje pokrajinske šolske uprave. Po vsestranski raziasnitvi st sklene soglasno, da napravi Zaveza v gorenjem smlslu potrebne odredbe. 14. LJutomersko učiteljsko društvo je poslalo Zavezi resolucijo z zadn]ega obč. zbora, v kattri zahteva, da naj se plače ali pa drajdnjske doklade narodnega učiteljstva v Sloveniji nemudor.ia draginji primerno reguliraio, posebno izdatr.a podpora pa naj sc nakloni oženjenim iičlteljem ir. vdovceni, imajočini otroke. — Društvu se ]e odgovorilo, da stori Zaveza spr.itj vse, kar se sploh da storiti v tem oziru. 15. Kamniško učitelj&ko druitvo prosi Zavczo. da naj viSji šolski svet po ¦ljonem uplivu preskrbi revnim šolskim otrokom obutev za zlmo. sicer bo obisk šolske tnladine zclo slab. — Na Zavezlno vprašanje je odgo\or!lo poverjenlJt\o za socialno skrb, da vlada nitna za to prlmerr.eKa fonda. 16. Logaško učiteljsko društvo je izročilo Zavezi prepis zapisnika zadnje seje občnega zbora. Na tem zborovanju ]e bilo sklenieiio: 1. Nadučitelj Šest naj se odstavl kot okiajnl šolski nadzornik in upokojl. 2. Učiteljstvo naj dobi v okrajnem šolskem svetu svojega zastopnika. 3. Protest za skrčen]e učiteljišča i:a 3 letnike. 4. Lcitelistvo cerkniškega in loškega okraja se loči od društva losaškega okraja v svrho boljšega tn uspešnega delovanja. — Vesti se vzamejo na ziianje, predlogi pa se odslopijo v rešitev kompetentnim oblastvom. 17. Učiteljstvo kamniSkega okraja je za opustitev tednika. — Dopis se odstopi anktti za sestavo šolskih tiskovin. 18. Okrajni šolski komisarijat v Velikovcu prosi za svoj okraj, naj posrcduje Zaveza prl učiteljskih abiturijentili, da se zgiase za učiteljske službe na Koroškem. V volikovškem okraiu je !zpraznjenih 9 službenih rnest. — Komisarjatu se je po natančnih poizvedbah odgovorilo, da sploh ni nobene moške učiteljske osebe brez službe. 19. Savlnjsko učiteljsko druitvo žcli: a) Zaveza l/posluj pri pristojni oblasti, da dobi učiteljstvo kraljevine SHS brezplačno voinjo na železnicah in državno podporo v svrho potovanja — proučavanja jugoslovanskih deiel. b) Izdajo naj se tudl učiteljstvu izkaznice, kakor ]ih imajo drugi državni uradniki, za polovično vožnjo III. razreda na vseh železnicah kraljestva SHS. c) Preložltev orožnih vaj na čas počitnic ne smatra učiteljstvo za liikako olajšavo, ampak su čuti prikrajšanega za dobo, ki je namenjena ne samo mladini, ampak tudi učiteljstvu za oddih In odpočitek. Tudi uradnikov se ne kllčo ob 5asu dopusta na orožne vaje. Vojaška obiast naj skrči za učiteljstvo dobo orožnih vaj od 2 mesecev na 1 mcsec. — Brezplačne vo/nje na železnicah in državne podpore železniška uprava in vlada Iz denarnih ozirov v splošnem vsemu stanu ne moreta dovoliti. Polovično vožnjo na državitih železnicah delno že imanio. za tako vožnjo na iužnl železnicl pa mora prositl vsak posameznik posebej in sproti. Vojaška uprava sedaj ni pripravljena dovoliti učiteljstvu glede orožnih vaj kakšnlh posebnih olajšav. 20. Slomškova Zveza je proslla za iiačrt pravil UJU. — Osnutek teh pravil se je prosllki odposlal. 21. Učiteljskemu svetu za Koroško je dalo vodstvo Zaveze z ozirom na neko interpelacijo naslednjo izjavo: Zaveza prlpoznava ustanovitev Učitoljskega svcta za Koroško. Vedno bo tud! rada posredovala in skušala uveljavlti smotre in zahteve v stanovskih in strokovnih zadevali, čira se gibljejo v mejah možnosti, doscgljivosti in upoštevanja. Odločno pa mora zahtevati, da se pošiljajo vse vloge in dopisi, naslovliene kamor koli, edino potom Zaveze, kakor ]e bilo to običajno In od nekdaj uveljavljeno prl vseh v Zavezi včlanjenih ctrganizacijah. 22. Učiteljsko udruženje v Beogradu ]e naarosiio Zavezo za posredovanje, da naj inu odda Učiteljska tiskarna en velik moderni tlskarvki stroj protl prlmernemu plačilu. — Bratsko Zavezo se je obvesiilo, da je Zavezino vodstvo Učiteljskc tiskarne, ki pa na nikak način ne more odstopiti takega stroja, ker nujno potrebuje vse stroie zase in bi v svrho dobrega in uspe$nega obrala Se sam?. rada kuplla kak stroj. Olede nakupa tiskarsklii strojev so $c dali Udruženlu naslovi dveh solidiilli tvrdk. 23. Višji šolski svet za Slovenijo v LjubIjani ]e sklenll, da prevzemi država plačevanjc službenih prejemkov učiteljstva na žensklh samostanskih zasebnib ljudskih in meščanskili šolah s pravlco javnosti. Takih šol Je v Sloveniji 16. — Zaveza se je obrnila s posebnlm doplsom na kr. miulstrstvo prosvete v Beogradu, da naj imenovanl sklep višjega šolskeua sveta ukine, ker stojl Zaveza na stallšču centrallzacije šolstvu, ker jo odločno za državne in ne za zasebne šoie, in ker bl zgoraj nave<leno prevzetie plač učltelistva nz samostanskih šolah po nepottebnera povzročUo državi tnnogo izdatkov. V resnlcl ]e napravila tak sklep deželna vlada za Slovenljo, toda v Isteru ¦>klepu so blle mlAlJene obmeine šole Družbe sv. ClrOa tn Mttod« In ne notranj« zassbnt Sole v drtnvl. , 24. Savea hrvatsklh učlteljskili druStava u Zagrebu je brzojavno obvestil Zavezo, da je storil glede uradniške pragmatike in naesa Stetja v kategorijo B državnlh uradnikov p^otrebne korake prl Učiteljskem Udruženju v Oeogradu. 25. Celjskemu uiiteljskemu druStvu je Zaveza ob času tiskarske stavke na n.ietjovo v:->rašauje obširno plsmeno pojasnila, kakšne koraks je podvzela glede uradniške prasmatike. Okrajtia učiteljska društva naj vodstvu Zaveze sploh mlrno zaupajo, ker storl za šolstvo In za učitellstvo vse. kar Je v danem položaju potrebno In mogoče. Zajedno se mu je sporočilo, da je viSji iolskl svet honoriral nadure lako, da dobi ljudskošolsko učiteljstvo za tedensko uro 80 K, srednješolsko pa od 100—120 K različno po prednatlh. 26. Učiteljsko druStvo za brezlSki in scvnižki okra] je poslalo Zavezl izpremmjevalne predloge k načrtu šolskega zakona. — Sklcpi so se odstopil! za to določenemu odseku. 27. Neko učiteljsko društvo ie predložilo Zavezl terno-predlog za mesto okrajnega Solskega nadzornika. — S tem je Osta okrajnih šolskih nadzornikov za bivše Kranjsko po okrajnlh učiidisklh društvih izpopolnjfcna. 28. Clan gospodarske ?adruge ..Samopomoč", kl se je ustanovila tudl za javne nameščjnce po vsej Sloveniji, more biti po pravilih oni, kl Je faktično prlstopil k ,,Osrednji organizaciji Javnlh nameščencev v kraljestvu SHS." Letna članarfna jc določena na 2 K 40 h. — Vodstvo Zaveze sklene, da plača za vsakega svojega člana, ki je zglasll pristop k ,,Samopomoči", osrednjl ortianizaciji zahtevani letni znesek. Če računamo, da je v Zavezi okroglo 2000 članov, se obremeni Zavezina blagajna Ietno na 4800 K. Okrajna učiteliska drnštva naj torel Zavezl zaradi natančnega izvlda In računa prtjavljo posebej Zavezino članstvo, še posebej pa članstvo ,,Saniopomočl". Na učiteljstvu jc, da čimpre] pristopi k tej zadrugi, od katere bo imelo tekom časa rnnogo koristi. (Pojasnllo o zadrugl .^atnopomoč" glej v 2. članku 2. štev. letoSnjega MUčlt. Tovariša" z dne 14. jan.!) 29. Blagajnik Fr. Luznar poroča, da so primorani vsi llsti izdatno zvišati članarlno zaradi velikanskih tlskarskih poviškov. Pri Zavezinlh listih Je poskočila cena tiskarskim delom po štraiku nad 50 %. Ker Je pričakovati, da bodo šle cene papirju kvišku, bodo vzdignlle tlskarnc zopet cene svojlm Izdelkom. Nove izdatke fma Zaveza s tem, da plača iz svoje blagajne za vsakega člana ,,Samopomočl" letni prispevek. Oprt na utemeljevanje, predlaga: Z naknadnim odobrenjetn upravnega odbora in delegaciie, skleni vodstvo Zavsze, da se zviša Zavczina članarina za leto 1920 na 60 K, učiteljska društva pa naj zahtevajo po lastnem preudarku za svoie potrebSčlne morda letno 4 K za vsakega člana; za nečlane veljaj ..Popotnlk" 20 K, ..Učiteljskl Tovariš" 30 K, ,,Zvonček" pa 20 K. 30. Predsednik L. Jelenc poroča o potovanju v Bcograd zastran službene pragmatike ta učlteljsklh preiemkov. Dne 13. decembra se ic vršfl shod ljubljanskega učiteljstva, na katerem se }t zahtevalo, da gre polesc referenta dr. Skaberneta v tem vprašanju v Beograd tudl Zavezln predsednik. Poročllo s tega potovanja Je f.e objavlieno v 43. številki Učit. Tovariša z dne 24. dec. 1919. Bistvene točke, ki n'so zabeležene v tem poročilu, so naslednie: Mihistra Kristan in dr. Kramer sta obljubila, da bosta podoirala naše težnje v vsem obsegu. Za nas )e najvažnejša obljuba minlstra Palečka. k! urelujf službeno pragmatiko, da nas sprejme v kategorijo B. Draginjske dokladc ostanejo kakor s« blle. 31. V vellkih počltnicah se vrši v Beocradu učlteljski kongres, k]er se ustanovl UJU. Slcvensko učlteljstvo naj se udeležl tega kongresa v častnem Stevilu. To je pa možno le tedaj, če hranljo posameznlki zase za ta izlet vsak mesec orlmerno vsoto. Zavezino članstvn se onozar.la. da bo vožnja po železnici za udeležnike konKresa od doma do Zagreba Izdatno znlžana, <xi Zagreba dalje pa skoro gotovo prosta. S prihranki pričnimo tako)! 32. Ugotovl se. da se rešujeio vsl dorisl učiteljskih društev in nujne zadeve sprotl, kar j« mogoče le, ker strokovno tajnlštvo redno posluje, in ker Jc za Zavezino zastopstvo na razpolago rezervni sklad. Brez teh dveh r.aorav bi obstall sredi dela, ker je s poslovanjem ogromno r>pravka. Mnogo, zelo mnogo ]e onih, ki doslej Se nlso oddall organlzačnega davka. Po?l]lte zaostali prispevek Zavezlnemu rezervnemu skladu! Društvene ve»U. + Učltellsko društvo za ptulskl okrai Ub iako dobri udeležbi se je vrSilo 5. febr. t. 1. glavno letno zborovanje v risalnlcl dekllške meJčan&ke >ole v Ptuju. Predsednik tovarlš Oorup pozdravi nove člane In gosta tov. Zemljiča star. iz mariborskega okraja. Na znanje smo vzell dopise, ki jih je sprejelo predsedništvo po zadnjem zborovanju. Soglasno smo odobrili predlog tovariša predsednika, da bomo tovariže In tovarišice. kl se as zanlmajo za stanovsko orgaul7acijo. dražabno bojkotiralt ia jih Imeti v evldeaci za razilčne prlllke. Zborovaici so protestirali, ker se še vedno nahaja v narodni šoll Jugoslavije vodja ene največje bivše ponemčevalnice — Julferainske šole pri Ptuja. Ali bo sedaj mož, ki ie nani ie pred kratkim časom vzgajal slovenske janičarje, vzgajal zavedne Jugoslovane, je veliko vprašanje! Zravon tega so Je nemškemu Junaku ialo vodstvo šole, na kaierl mu mora biti podrcleno od nekdajj zaveduo slovensko aiiteijsivo! ¦¦- Tov. predsednik Je podal letno poročilo. Zbolovalci so soslasno priznali, da je predsediiiStvo storilo svo)o dolžnost. Med sotrudiiiki, kl so društveno delovanje pospcševali, }e oraeniti tovarlSa nadzornika Flcreta, ravnatelja Vajda ln tovariša !. Zolnirja. Vobče je zanimanje za društveno delovanje med člani ]ako napredovalo. Iz poročlla vestne blagajničarke tov. Luknarjeve smo razvideli, da je stanje blagajne preccj zadovoljivo. Da bode v tekočera letu lažjc gospodarila, smo sklenill, da se za leto 1920 zviša članarina na 70 K. ki se naj plača naenkrat naprej za vsc leto. TovariS Šerona kot pevovodja pač nl hvalil pevcev In pevk, kl so pozabill prihajatl k pevskim vajam, upa pa, da bode v tekočem letu boljše. Mnogoletni knjlžnlčar tov. Kajnlh. ki je svoi posel vedno potrpežliivo opravljal, se je uam Izmuznil iz odbora, a pozabill smo mu Izreči zahvalo za mnogobrojno opravilo pr! druStveni knjižnici. Za tekoče leto smo si izvollli predsednikoni tov. I. Klcmenčiča. podpredsednlkom Jos. Gorupa. Odbornikl pa so: tov. Kveder, Serona, Seligo, Luknar, Kocraut, M. Rozbund, LeSnlk ln Strltar. Odbor bode zastavil vse raočl, da bo dništvo, kl le eno največjih v SlovenlJI, dospelo na vlSek »tnotrfn««« dnj»tv«ie*i» de)ov«nj(». V vseh društvenlkOi pa kli|e navdušenost in energlja, tato hajdl na delo za stan, za prosveto naroda! •+¦ Kamnlško učlteljsko društvo je imeic dne 5. febmarja 1920 v Radomljah svoj redni občnl zbor. Navzočlh te bilo 33 članov in članic. Predsednik tovariš Tomo Petrovec je otvorll občn; zbor s prisrčnitn pozdravom. V svojeni pozdrav»em nagovoru je omenil, da je obllna udeležba priča, da se učlteljstvo zaveda svojUi stanovsklh dolžnosti. Položaj, v katerem $c nahaja sedaj naša država, ni razveseljiv. Na$ sosed Italljan hoče zasužnjhi velik del naiega naroca, Tudl pogled v našo državo nas more žalostiti. NavduSenje, ki je vladalo za časa ustanavitve Jusrslavije, se je uklonilo apatiji Ln brezbrlinor.ti. Sedajiji rod je prepojen z egoizmom, to so posledice dolsotrajne vojne, katere bo težko Izbrisatl. Zato se mi, učitelji, oklenimo mladiue, ki je up In nada mlade države. Vcepimo v mladinska srca ljubezen do domovine, vzgojimo zarod, ki bo dal za svojo domovino blago in kri. NaS spomin bo blagoslavljala domovina, ko nas vcč ne bo, in na naše grobove bodo rosile solze bvaležnosti njih slnov in hčera. Iz tajniškega poročila se je spoznalo, da je dmStvo doseglo lepo število članov in članic, da je živahno delovalo In zborovanj kakor tudi sestankov se Je vedno udeležilo lepo število članov in članic. Nato iz podal tovariš blagajnlk Bohlnec svoje poročilo. Za ves trud, ki ga je imcl bla*?ajn!k za časa svojega delr.van.ja, mu ]e Izrekel tovarlš Petrovec v lmenu vseh presrčno zahvalo. Tovariš predsednik je prebral na to okrožnico »Zaveze", Iz katere je razvMno, da želi ..Zaveza", da bi se vse učiteljstvo organiziralo v našem društvu. Z ozirom na to okrožnlco ie bil po živahni debati soglasno sprejet prcdlog tovariša Germeka, ki se glasi: ,,Zaveza" naj preskrbi nova pravila okrajnih učiteljskth druStcv. Obtmem pa naj izda primerno pojasnllo za izven naše organizacljc stoječe učiteljstvo o namenu naše organzacijc. Članarina sc določi na letnlh 6<3 K. Kot delegat za zborovanju ,.Udruženja" v Beogradu se )e prostovoljno Javil tovaris Janko Toman, nadučitelj v Moravčah. Nov odbor se ]e konstituiral tako-le: Tomo Petrovec, tiadučitelj v .laršah, predsednlk; Matija Hiti. nadučttelj v Dt>bu, predsednlkov namestnik; Olzela Ušeničnik, lsčiteljica v Mengšu, tajnica; Ela Tavčar, učiteUica v Doražalah, blagainičarka; odborniki: Rudolf Knez, učltelj v St. Vidu pri Lukovlci; Petcr Slrc. učitelj v Mengšu: Viktor Sotenšek, nadučltelj na Brdu prl Lukovlci. Glede »Šolskega Hsta" ie prcdlagal tovarlS Oermek sledeče: Odbor za Izdajo novlh šolskih kniig se pozove, naj do prihodnjega šolskcga leta pripravi vsa potrebna berila in vse druge potrebne Solske knjige. Sprejet je bil tudi predlog, naj se dekadni slstem, to )e način novega šietja uvede v šoli. Ker ni biio nobent-ga predloga vec. se je tovariš predsednik Tomo Petrovec zahvalil zborovalcem in zaključil občni zbor. + Učiteljsko društvo za marlborskl šolskl okrai je 5. febr. zborovalo prvič v tcm letu ob prav dobri udeležbi. Tovariš Pučellk ]e podaval o sta-iju blagajnc iu dobil po poročllu pregledo•alcev račur.ov tov. Varuhnik bi Zaplotnik ab(olutorij. Blagajničarka tov. Perme je dobila namestnico v tov. Ljubl Plrkmayerlevl. Nova pravila so bila v tx> odboru predlagani obiiki sr-reieta. — Sledilo ie prcdavanje tov. Sprcitz — Zg. Kungota — o J-odedovanje In vz-goja". PosluSali smo globoko zamišljeno in prav zanlinlvo izvajanje, kl ]e tri četrt ure trajalo, z največjo pozornostjo. TovariS nadzornlk ie doda! več zan!mlvosti iz šolske prakse o rahitis iu mlnlnKitis. Podal nam je mlgljaje, kako postopatl z otroci, kl so podedovali navedene in drugc hibc in kako lahko porabljamo pri pouku slabo nadarjenih sugestljo. Končno je pohvalil marl]ivost poročcvalčevo ter jo priporočal v posnemanjc. Obema govornikoma se jc predsednik zahvalil. —¦ Oovorilo se je tudi o tiskovinah za obravnavo Scl»kih zamud. — Daljšo debato ic pa vzbudilo vprašanje ,.Kako stališče naj zavzema učlteljstvo proti obč. volitvam." Pri prihodnjem zborovanju, kl bo prvi četrtek v marcu, bosta v tcj zadcvl poročala tovarlša Požcgar in Lesiak. — Ko se je Se sklenilo, prositi Zavezo, da zopet in zopet podreza pri centralni vladi v zadevi Izplačila že od 1. dec. nam pripadajočih novih plač, se ie tovarlš predsednik zahvalil za dobro ndeježbo I« ie ¦/.aključil lepo uspelo -r-borovanje. —c. + Učiteljsko društvo za okraj Sv. Lenart v SL g. je zborovalo dne 4. decembra 1. 1. Navzoči .so bill: Kranjc Frjuijo, Kopič Jakob, Kronabetfogel I.. Šafarič Franjo, Ozlmič Marija. Kovačič Jakob, Premrov Jožica, Škerjanc Srečko, Majben Ivan, Čuček Jelena, Jakopec Pavla, brh Liudmila. 2un Milena, Jandežič Ousti, Plnterič Karolina, Peteiin Jožica in Schwei«er Kat. ~ i7 navzočih udov: nanovo io pristopill društvu: šafarič Franjo, Kronabetfogel I., 2un Milena, Urh Ljudm., Premrov I., Petelin J. in Jakopec Pavla. Svojo odsotnost so opravičili: Lesnika Mlha in Viljemina, Vogrlncc Anton m Joslpina iii Perger Matija. Društvo šteie z novim lctoin IvjO rcdnih članov 33, častnih 3, natnreč dr. lvana Ikzjaka, nadučitelja v p. Simona Ješovnika in Jos. Mavrlča, bivšega društv?nega predsednika. Soli pri Sv. Ani n. K. in Mariji Snežnl sta se prlklopili uaiemu šolskemu okraju \z Cmurešktga. tako Ste}e naš okoliš 9 šol z 40 razredi. 1. Predsednik tovariš F. Kranjc pozdravi vse r>rlsotne in izrazi veselje nad obilno udeležbo. i'osebno pozdravl novodošle, katere društvo z veseljem sprejme kot ude ter jih povabi k marUivemu društvenemu delovanju, ker v slogi )e moč. S tem otvori zborovanje. Predsednik se v toplih besedah spomiuja svojega društvenega prednika, tov. Jos. Mavrlča, prečita njegovo pismo, v katerem prav prlsrčno pozdravlja vse svoje drage tovariiice in tovariše ter Jih prosl, na] mu ohranijo dober spomin. Zbranl zborovalci spre]me]o z veseljem to poročllo ter mu pošlljajo prisrčne pozdrave, želeč mu, naj ga Vsegamogočni obrani &e mnoga leta tcr naj se z radostjo ozira na svojc vrle zaslusc v prid šolstva, učlteljstva In naroda! Nadalje se spominja vrle članice tov. I.jube Lorber. kl je odSla v NI5 za učitellico, želeč li na]bo)l§ega uspeha In sreče. Nato prečita predsednik doSle uradnosti: Zveza narodulh dništev vabl naAe druStvo ?.a pristop kot ud; prcdsednik ]e prlporočal ta korak k vzajemnemu delovanju. Nato podeli bescdo tov. Kopiču, kateri se je udeležil 8. in 9. novcmbra 1. 1. vršeče sc Zvezlne slovesnosti v Celju ter poročal zanlmtve podrobnostl. Predno sc ]• dalo Da gluovanle o prtstopu, s« je sklenflo, da se nal Zvera, ako potrfjbni« aa*« •»- pomoCI, obrne na na5o Ztvfzo, od koder icredo potem potrebna navodUa.  2. Predsednik omenl od Zaveze došll dopls zadevajoč ,,Načrt zakona o narodnlh šolah za kraljestvo SHS." O tej točki se je sllšalo mnogo želi za razne primerne premembo. Tov. Kopič predlaga sledeče; I. Smoter In vrste narodnih 5ol: člen 5, Istočasno se naj poučuje samo 40 otrok, nc 70! Člen 8 odpade. II. Otvarjanje In vzdrževanje Sol, člen 12: vsak okraj naj tlobi po 1 -neščansko Solo; člen 15: vsc šole se naj podržavijo; člen 16: stanovanje mora imeti iiajman) 2 sobl s kuhlnlo. III. Pouk. Clen 20: ,,V osncvni šoll se poučuie]o sledečl predraeti: 1. verouk...". ne samo verouk, nmpak I. verouk in nravnost. 9.,,Otroške igre," ne samo otroške igre, ampak otroške igre ln telovadba; člen 22: vpeljo se naj nerazdeljen dopoldanski pouk. V. Učiteljl. h) prlprava. Člcn 29: Za prehodn]o dobo se naj nastavljaio uiiteljlščnlkl 4. !etnika kot suplenti; c) dolžnosti: Dodatek k 47. čl.: Ako ne nastopi službe ,,brez zadostnega opravičenja". VI. Uprava iti nadzorstvo. 1. Krajnl Solski svet se naj po*x>lnonia odpravl. 2. Načelnlk okrajnega šolskega odbora naj bo okr. šolsW nad•sornik. O učlteljskl Izobrazbl se skllcuje druStvo na Izvršene sklepe naše Zavcze. Končno sledl abširno in zanlmivo i>oročllo blagainika tov. Kovačlda. Predsednik se mu prav taplo zahvall za njegovo delavnost ter ga prosl še v nadalie, nai vztraja na svojeni mestu kot blagajnlk. — Za leto 1920. se sklene 4kratno zbon^-anje pri Sv. Lenartu v Sl. g. Določeni so dnevl: 4. marec, 6. maj. 8. iulii. 2. december. + Šmarsko-rogaško učitc-ljsko društvo ie zborovalo dne 1. svečana v -prostorlh narodne šole v Šmarju pri Jelšah. Radl slabih prometnih zvez in neugodnega vremena so nekaterl oddaljenl tovariši opravičili svojo odsotnost. KJjub temu nas ]e bilo na tem važnem sestanku lepo število ter smo s pozornostjo sledlll In obravnavall posamezae točke dnevnega reda. TovarlS predsednik nam slika v jedrnatlh besedah vojno stanje, ki ga raora prunašatl uarod in učiteljstvo onstran demarkacijske črte. Imperializem nenasitnih iii zcmlje lačnih Labonov je krlv, da življenske razmere še vedno niso padle na normalni nlvo. Dal Bog, da tudi tetn Jugoslovanom in tovarilein skoraj zasiie luč "tlate svobode! Prisrčno pozdravl]a prisotne tovarišice in tovariše, bodrcč jih k složnemu delu na šolskem in narodnem polju. izreče vesel ,4obrodošel v svobodni doraovlni" t(nrarišu Kovačiču, kl se jc pred kratkiru vrnil Iz vojnega ujetnlštva, prestanega pod vročira lažkiin solncera. Iz dopisa ,-Zaveze" razvidimo, da nas io bilo včlanjenih pri društvu 58, ter manjka le še par tovarišev in tovarlšic, da bi biio število popolno. Skrajnl čas, da tudi tem ,,mračnjakom" padejo mrene raz oči ter se nam pridružijo ne samo prl jelu — prejemkih; anipak tudi prl delu — Izdatkih. Podrobno sestavljcna poročlla društvenega tajnika so bila priobčena v ..Tovarlšu" vsakokrat ter se danes niso čitala Se enkrat. Temu j« sledilo poročilo blagajničarke; pritrditi tncramo, ¦da je staiije društvene blagajnice zelo zadovoljivo. Prejenikov }e bilo v letu 1919 — 3047 K, Iz¦datkov pa le 3031 K — ergo Sc nekaj prsbitka. Tudi plačevanje članarine se Je vršilo kljub sla-bih razmer v denarnicah še prccej radno. Tovarišici blagajnlčarki čast in hvala za skrb in trud pri pobiranju! Vsled vedno rastp6t draglnje se je •članarina zvišala na 70 K In vsak naj gleda, da znesek do Božiča res poravna! Sicer Imejmo upanje, da se nam nove pia-če skora] ia v pravem razraeriu z uradništvom nakažejo tn Izplačaio. Složno delovanje društva tovarlSev In tovališic dveh okrajev se jasno kaže vsepovsod. V edinosti je naš spas! Vrla naša voditelja Kurbus in Sekirnik ostaneta na splošno željo na svojih mestih, kjer že dolgo vrsto let vspešuo !n neustrašeno delujeta v procvit in dobrobit nas vseh. Da sta nam čila in čvrsta na duhu In telesu še •mnogo leta! V odbor so izvoljenl za tekoče )eto: Tomo Kurbus kot predsednik, Simon Sekirnlk kot njegov ¦ namestnik, Ivanka Zupančičeva kot blagajničarka, Draga Zajčeva in Miloš Verk kot tainika, Ivan Glinšek in Hinko i>umer kot odbornika, Franjo Pogačnik kot poročevalcc. Tovariš predsednik pozdravi novo izvoljeni odbor in želi vztrajnega in vspešnega dela, od društvenih članov pa vnetega zanimanja in sodelovanja na sestankih. Posebno žlvahna debata se je razvila glede ,,Sainopomoči", kt se v sedanjem času Ustanavlja po širni Sloveniji. Šmarsko učlteijstvo Je vpisano pri ,3amopomoči", ki se je ob novem letu ustanovila za javne nameščence Celjskega ¦okrajnega glavarstva. Deleže so odposlal? posatnezna šolska vodstva ter učiteljstvo prav željno pričakuie skorajšnjega in res plodono&nega delovanja. Smarsko učiteljstvo bo skupno z uradništvoin dobivalo blago v Šmarje, kamor se bo vsakokratna količina odkazanes:a blaga za ves •okraj odposlala. Nas je približno 50 strank s 150 •družinskimi člani. Isto na] stori rogaSko učltel}^tvo. Sicer pa se po najnovejšlh vesteh v kratkem strneta oba okraja v eno okrajno glavarstvo. Na ta način js pa naše združenje popolno — se»dež glavarstva še nl določen. Enoglasno se •sprejme sledeia rcsoluclja: Vlada namerava iz~ ' 4ati v najkrajšem času novo službeno pragmatiko za vse javne nameščence kraljestva Jugoslavlje. Učiteljstvo včlanieno v učiteljskem društvu za Šmarsko-rogaški okraj odločno zahteva .kot S2moobsebi umevno, da se učltelji kot driavni uradniki uvrste v kategorijo B ter dele Ł Jijimi skupne težnje in rnorcbitne krlvice. Naj pa bodo deležni vseh pravic In ugodr<osti teh uradnikov brez vsakih posebnlh bonifikacii kot Je na primer kurjava, stanovanje. Odločno pa-^>dklanjamo posebno pragmatiko, tlčoč se le Izključno •oašega stanu. Tovariš Sumcr prlpomnl, da smo po tej resoluciji zavezanl plačevati stanarlno vsi -učltelji In vodltelii. Solske <.->bčine bodo sicer priinorane skrbetl za stanovanja, toda le protl pla•iilu od učit. strank. V duhu smo nato poletell v baino kraljestvo čebel. Tovariš Kurbus nara je kot vešč in prlznan čebelar razkazal ustroi In razvo] te staroslovanske stroke. S pozornostio :srao sledlli posameznim točkarn b.valanja. Prl^poročal ]e tudi tovarišem ln tovarlSlcam napravo čebelnjakov, ker človek nlma od Lstega le gmotne koristi — ampak ]e čebeloreia tudl izvrstno vzeoino sredstvo prl mladlnL Za nam<5ravane ktnetijske tečaje bo to odltčen predmet, ker učl šoloodraslo tnladlno ne le dela !n varčnostU ampak tudl spoznavanja ijt ljubezn! do .rodne jrude. Vsa šolska vodstva Smarskega ^kraja s« opozarjalo, da ]e Smarski okrajnl od1"» tadi leto«; daroral vs?« Solatn brezplaSne \r- mladlnske kiiilge. Radi telo visoke poStnlne naj pride ob prillki vsaka šola sama po nje RazdeIjuje Jih na tržkem občinskem uradu tajnik go- '¦¦ s-od Graner. Učiteljstvo posameznlh šol naj po- i bcre jned sabo maienkostne prispevke za Učiteljskl konvikt" tn ,,UčIt. skiad" ter naj šolski ! vodje odpošljelo z imeni vred na pristojno mesto. Za potni sklad v lugoslovausko prestolico pa se Je takoj isti dan nabrala lena vsota. Za vožujo po rogaškl železnicl plača učiteljstvo polovico; tudl južna železnica nudl zniiaiio ceno. Treba Jc službene legltlmaclje. Pozor! Končno srao določili Se dan našega prihodnjega zborovanja ln ^icer na Jožefovo, to je dne 19. marca v Rogatcu. Do tega časi pa vsem tovarišem hi tovarlšlcazn krepki ,,Nazdar"! ~r Pedago^ko drudtvo v KrSkem, okrožje Ktžko, je zborovalo dne 7. sveica t. 1. v KrSkem. Ldeležba je bila precej dobra. Predsednik pozdravi vse navzoče, posebno nrA-o pristopivSe člane in gosp. okr. šoL nadzornika Stiasnija. Nato prelde na dnevni red: I. Predsednik ugotovi, da šteje društvo 118 članov, tako da jc v okraju le še malo učiteljstva, ki bl ne biio organlzlrano v našem društvu. Nato ses prejmejo in odpošljejo na pristojno mesio sledeče resolucije. kl so jih stavili na svojlh zborovanjih tudl aborovalcl tržlSkega In SentjerneJskega okrožja. 1. Zbrauo učlteljstvo izreka svojc ogorčenje uad nasilstfom. kl ga hoCe antanta po pohlepnl Italijl prizadejati naši iniadi državi s tem, da nam odtrga vsled usiljenega londonskega pakta do 400.000 najbolj narodno zavednih in Intellgentnih Siovencev-sorojakov. Proti taki vncbovpijoči kri\ici zbrano učlteljstvo najodločneje protestira io obllublja, da bo odslej še bolj propaglralo slovensko iredento med šolsko raladlno. Nltl pedi i\zšv zeinlje — tujcul 2. Učiteljstvo naj se 2e enkrat definitlvno uvrsti v kategorijo B državniii uradnikov, kakor k bilo to ie opetovano obljubljcno. Satnih obljub s;no že sitl, hočemo dejanja! 3. Vlšji šolski svet naj dela z vsemi sllaml na to. da prevzame driava stroškc za kurjavo in uiitt-lj&ka stanovanja. Odločno pa odklanja, da bi se občlnam naložilo to breme. Velika ovira napredku šoistva so predvsem nekateri krajnl šolski sveti. Dokler se ne odpravijo, naj se prlsilijo, da izpolnjujejo svoje doižnosti, Skrbl pa se naj, da se vse šolstvo čitnprej podržavi. Naredba, da smejo kraini šolski svetl dovoIJevati šolske prostore za poliiična zborovanja, se tuora prenarediti tako, da huej tu pravico šoliki vodltclj, ker le njeniu se nalaga Uolžnost, skrattl za rcd iu suago šolskih pusloplj. UCiteljstvo protostira proti tetnu, da bl se njegove gmotne in stanovske zadeve vlačile po ca&cpisih. 4. LreUništvo Učitelj&kega Tovariša se uaprusi, da ;vc sprejema veC poroiil in notlc v svoj list, ki povzročajo me<l učiteljstvom neplodno pulctniko in nasprotstva, kfikor je bila notica: Jdkritosrčna beseda v b. T. it. 2, leta 1920, Du razgovora pridc tudi /aveziii predlog o ustanovitvi potuega ionda za pgiovanle k učiteljski skupičiui v Beograd. Zboruvalcl »klenejo, da javijo najpifj posamezna okrožja itcviio udelc/.cucev. Ce bi se uiUčc ue ogiasil, so prične z niibiraniein iouda za one učitelje, ki bl jih posiaio druStvo kot svoje zastopnike. II. Predsednik strokovni ucittlj Mcx5evar jako /.aniraivo in poučljivo predava o te-nii: Pomen ^rirodoslovnega pouka v ljudski ioli s posebuim ouroin na važnost tizikaJuih poizkusov. Pri tem pokaže in pogovori takc »paratc, ki bi jih moraia Imeti in bi jih tudi vcčinouia v sedanjih ^asih laliko lubavila vsaka Ijudska iola. Dobro zaiuiMJei>o iu -»(varuo predavanit: je žei« obil. ;t>,a odobravaaja. ill. Na vprašauje gdč. Kflste Mainer gledc puluvičue vožnjt po ždeznicah obljubi g. okrajni sul^ki nadiorntk btiasuy, ua bo on preskrbel potrobim legitimacije za vse uiic, ki to žele. jvled uaeležence &e razdele nute za koncert, ki ga namerava prirediti Pcdauoško društvo v tekočem letu pod vodstvom tov. Vutkoviča. Istotako prejmeta tudi pevovodji ostalih dveh okroii) note Uoločenlh pesmi, da jih priučita v svojin okrožjih. Kor.čiio sc določl, da se vršl prihodnje zborovanje meseca ftiaja v Catežu. -r Ljubljansko učiteUsito druitvo ]o zborovalo 28. in <io. januarja, 11. iii 15. febr. 1920. Poleg važnili stanovskil; zadev je bilo na Jnevnein reUu poročilo zakona u narodnih šoiaii kraljestva S11S. Podajam u poročila nekaterc smeinice novega šolskega načria, kakor si ga ;nlsli ueiteijstvo v svobodDi ia deniokratski d,riavi, kjer uc sme biti ne zatiralcev ne zatlrancev, kjer ne sme vladatl stan proti stanu, teraveč bratska sloga tn edinost vseh sodržavljanov: Tri zakoaske načrie jc dobilo jugo&lovansko učiteljstvo iz nove prestolice; 1. Zakon z dne 23. julija 1919. l. blužbeno pragmatiko za uradiiike in 3. Načrt zakona o narodnlh iolah kraljestva 6tiS. Vsi trije načrti so izšli Iz tninistrstva, Dosti opravičenuga razburjenja je zbudil zakon o naših plačah, ki je izveden deloma, a vse druge določbe tega zakona so ostale izvedene na papirju, kar mora na prepričauo jugoslovanstvo učiteljstva napraviti vtis, kakor da so zakoni samo zatotukaj, da ne koristijo ž njinU ucitcljstvu. Zakonita zadeva naše stanarlne in ogreva sta ostali nercšeni; zakon ni stopil tctiaj popolnoma v veijavo. Ako bl zahtevalo učiteljstvo, na] ostanejo aktivitetne doklade, bl se neizogibni juristi Izgovarjali, ker doklad nj v zakonu. Službena pragmatika je padla v vodo, nas "»ploh ni priznala, dasi je na papirju ugotovljero, da 3ino državni uradnikl. Zakonski načrt o iiarcxlnih šolah kraljestva pa govori v § 33. prav lepo o učiteljskih plačah. Iz vsega poveaanega sledi, da \ Beogradu drug za drugega ne vedo. Eni gospodk ministri odklanjajo to, kar drugi sprejemajo. To nedosledno ravnanje tnoramo odločno grajati. Kadar pride zastopnlk slovenskega učiteljstva v Beograd, bo Imel dela dovolj, da Informira gospodo o zahtevah jugoslovenskega učiteljstva. Izenačenje plač se jlm je poaesrečilo, tudl z državnlml uradnlkl Istih kategorij nistno v istl plačilni stopnji, pač sarao na potrpežljvem paplrju. Načrt zakona o narodnlta šolah le/l pred nanii žo par meseccv In razburla najbolj politikujočo Ja\riost, ker je baje preveč svobodomtseln, hoče vero vrečl \t žol itd. Našl tovarišl na deželi so morall že w*av krepko odbijati napade sovražnikovfh truta predvsem tistih, kl do danes še nlso imell v narodnoosnovnl šoll niti encga zakonskesia otroka vpisanega na svoi naslov. Ta nedasledna politikujoča Javnost tulih državljanov hoče že naprej prokleti to nedolžno zakonsko dete, dasl nlso odvezall od prokletstva Se vedno veljavTiegra av$trl)tkcsra lolskega zakona, kl so ]e f>» -nnrtt ?ro?!h avstr!5sklh stariev tako poboli?al, da ga 2e hvalijo, naspiotno iim ]e nov načrt slab. ]e proti 1 ] u d s t v u, protl veri In nedemokratičen. Osnutku takcma priznavamo demokratičnost, ker pride po tem zakonu do veijave stan, kl je bil doslej podrejen vsetn drugitn nepoklicanim bi neodgovornim ljudem. • Samoodločba učiteljskega stanu ]e potrebna In ko dosežemo to, bodetno tam, kjer so drugl stanovi že cela desetletja. Demokratičen ]e tudi zaraditega, ker pušča verolzpovcdanjetn, da uveIjavijo nauke pr! pouku v šoli. Predležečl načrt zakona je takc demokratičen kot je učiteljstvo, kateremu du danes še nl prišio na misel, da bi zahtevalo v imenu šoli izr;,čeae mladine cerkveno ključarstvo. Verouk stojl tedaj med predmeti na prvem tnestu, a iz resolucij raznih političnih društev se da sklepati, da se gre za stari vpliv cerkve na šolo in učiteljstvo. Odtod izvira odpor črnožolto pobarvanega dela javnosti proti nedolžnemu in skromnemu načrtu. Iz Šolsklh odborov je zastopnlk cerkve izključen, kar je jasno. Druga tuja država vendar ne snie imeti v naši dcmovini nobenega vpliva na stan, ako hoče bitl država satnostojna in neodvisna. Prva Inštanca vsakega učitelja je upravitelj, ki mora biti imenovan, ne voljen. V vsaki iolskl korporacijl naj imajo besedo učitelji iu staršl Joloobveznih otrok. Vsi drugi zastopnikl niniajo srca ne stnlsla za pravo narodno odgojo dece ter nič interesa na pravilnem in uspešnem poučevanlu. Inženerji, sodniki, zdravniki so strokovnjaki; toda glasovalno in posvetovalno pravlco naj imajo samo takrat, kadar se šolske oblastl posvetufejo o zadevah njihove stroke. Cemu vklepati učiteljstvo v verige iii paragrafe s po močjo drugih stanov?Vsi srao že polnoletnl lii ne rabimo nobenih jerobov, zato odklanjamo v načrtu predlagane zastopnike. Disciplinarni zakon bo odgovarjal zahtevam, kadar bode sodil tovariš tovariša in bode te sklepe Izvrševala šolska oblast. Najvišja šolska oblast bodi v deželi pokrajinska Solska oblast. Instanca poverjeništva naj se odpravl, ker je satno za politične stranke, kl itejejo glasove po poverjenikili. Smo za centrall/acijo uCiteljskih organizacij, zato tudi za centrailzaclio Jolskih uradov. V vseh šolskih korporacijab so merodajna stauovska učiteljska društva, katerih sklepe morajo šolske oblastl upoštevatl. Vsak javni šolskl iuiikcijonar, ki ne upoiteva želja učit. društev, mora i/.vajatl primernc konsekvence. Zakonski načrt je prerešetavalo zbrano učlteljstvo več ur v 3 sejah. Cel predelani načrt se je odposlal anketi, k1 pregleda cejokupne spremenjene predloge, na podlagi katerih sestavl načrt nanovo. Odkar obstojl društvo, je to letos 22. občni zbor. Društvo šteje 160 članov in članic ter Je lmelo v društvenem letu 8 zborovanj in 3 odborove seje. Udeležba pri društvenih sestankih }e /.našala okroglo 25 % vseh članov. Priznarn, da nedeljski popoldanski čas ni primeren, toda parkrat na leto bi lahko vsak žrtvoval par ur k skupnostl, iz katero bi inorala črpati učiteljska organizaclja nove in neskaljene vire za lepšo bodočnost našega stanu. V imeniku so všteti samo aktivne tovarišice in to^ariši. Med organizacijami je tudi uekaj vpokojeiiih, ki so vedno radl med nami. V imeniku članov vsake posamezne šole pogrešamo mlajšega učiteljstva. Naloga naša ttdaj bodi, da lrilade tovariše vpeljemu v naše or:matilzacije; kajti starl bodemo postali vsi brez naraščaj. Nekateri so pa tako dalekovidni, da nočejo za enkrat še vstopiti v društvo in čakaio rtzultata ustavotvornih volitev, da obrnejo plašč ^vojega staiiovskega prepričanja pu političnem \etru. Kdor nl do danes organiziran v ljubljanikem učit. društvu, mu bodi pot tudi pozneje zabranjena in naj gre za vetroin. Za nas velja pravilo: Stanovska organizacija, kolegijalnost, medscbojno zaupanje In spoštovanje, vse drugo nam bode navrženo. Veličina razburkanosti političnega valovanja ne sme blti naše stanovsko merilo za stanovsko prepričanje. Odbot je izvoljen sledcče: predsednik Jakob Uimnik, podpredsednik Vita Zupančičeva, tajnik Josip Amoiožič, blagajnik Iriderik Repovž, knjžničarka Albina Golobova, pevovodja Josip Tratar, odbornica Albina Sarkova, Pregledovalceni računov so pa izvoljeni: Franc Gale, VenJelin Sadar in Marija Sodnik. Resoluclja, sprejeta na zborovanju, se glasi: Učiteljstvo, zbrano dne 12. iebruarja 1920, prl zborovanju okrajnega učiteljskega društva za Ljubljano, pozivlje Zavezo, da vloži po UJU tožbo na izplačilo plač po novl regulaciji za mesece septeraber, oktober in november 1919. Tajnik. 4- Učheljsko driiitvo za okraj Sv. Lenart v SL g. zboruje v četrtek 4. marca t. 1. ob pol 11. pri Sv. Lenartu s tem-le vzporedom: 1. Poročilo predsednika o društvenem delovanju Iu fcitanje zadnjega zapisnika. 2. Uopisi. 3. Poročilo blagajnika, sklep o udnini za tekoče leto in nje delno pobiranje v znesku po 40 K. 4. Določitev vseb udov in izključitev koritarjev, ki se na) obelodanijo. 5. Imenovanje častnega čiana In volitev novega odbora. 6. Doloiitev poročevalca za majniško zborovanje. 7. Nasvetl, predlogl. — Predsednlk.