Dr. Simon Subic: Kužne bolezni po nazorih sedanje znanosti.
117
Dutot! Velik razloček med obema zavodoma je očitna priča velikanskega napredka bakte-rijologije.
Pod pozlačeno kupolo invalidske stolnice počiva v sijajni porflrni krsti trinog Napoleon I. Krsta njegova je okoli in okoli popisana s kraji, kjer je zmagala vojska njegova in podvrgla cesarju tuje dežele s prelito krvjo prebivavcev. Pred okovanimi vrati stoji na straži star vojak, meč vihteč v na pol obnemogli roki. Od zgoraj pa po-
Samostan Melk ob Dunavu.
seva na krsto tisto milo solnce,  ki  mu  je svetilo k smrtnemu plesu pri Avsterlici.
Ne daleč od tega Napoleonovega pokopališča počiva tudi osamljen v sredi živega Pariza drug velikan, zmagovavec P a s t e u r. Zmagoval ni v krvavih moritvah, ampak v boju s kužnimi boleznimi —, a delovanje njegove glave in rok njegovih bo „aere pe-rennius" trajalo dalje časa nego slava Napoleona Velikega. Ne ran, ne solz ni povzročal ljudem, temveč hladil jim je vroče solze in tolažil obupajoča srca, ko je reševal ubogega človeka nadlog pogubnih boleznij. V palači,
v kateri je deloval v prid človeštva, počivajo umrljive ostaline neumrjočega genija Pasteurjevega. Zdravniki, ki jih je izuril, so stražniki pri grobu njegovem, in duh njegov vodi sedaj in bo vodil v prihodnosti pristaše in razširjavce uka njegovega in njegove slave.
Pot Pasteurjeva vodi navzgor od popravljanja izprijenega vina k zdravljenju vrani-čnega prisada ovac in govedi. Na tej poti je storil velikanski korak s tem, da je okuž-ljivi mikrobni strup pre-strojil v ozdravljivo ubriz-govino (vaccina). In ko je že stal na pragu groba, je podaril hvaležnemu človeštvu svojo neizrekljivo koristno, da ne rečemo najimenitnejšo, iznajdbo : vbrizgavino za zdravljenje pasje stekline. Pravemu bistrovidcu jed-nako je premagal kužni strup, čigar bacilov še dandanes ne pozna bakte -rijologija!
Tistim čitateljem, ki zavzeto vprašujejo, kako je to možno, odgovarjamo, da je genijalnemu duhu marsikaj možno, s čimer si potem naj-K. Beneš.         večji talenti belijo glave.
Saj Francozi niso brez jednakega vzgleda. Njihov astronom Leverrier je 1. 1846. našel s svojim računanjem na papirju dotlej nepoznani planet Neptun. Videlgani —, kakor Pasteur ni videl bacilov pasje stekline. Leverrier je svojo teoretično iznajdbo sporočil astronomu Galletu v Berolinu, in šele v berolinski zvezdarnici so prvikrat zagledali z daljnjegledom naj oddaljenejši svet našega osolnčja, planet Neptun. — Kdo bo zagledal prvi Pasteurjevo skrito mikrobo pasje stekline ?
Iznajdba vbrizgavine zoper pasjo steklino je vzbudila med  francoskim  ljudstvom  ne-