NOVI GROBOVI
i
Jos. Poielnik
Po težki operaciji je umrl v Huron Rd. bolnišnici splošno poznani Joseph Pozelnik, star 60 let, stanujoč na 15721 Waterloo Rd. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Angelo, roj. Grebenc, doma iz Rašic pri Vel. Laščah, sina Edwarda, hčer Angelo Žnidaršič, dva vnuka in več sorodnikov. Sin Joseph je izgubil ži vljenje v zadnji vojni. Doma je bil iz Sončeva pri Vel. Laščah, kjer zapušča sestro Marijo Dobravec in več sorodnikov. L.
1922 jte začel kegljišča na East 61 St. in St. Clair Ave., v Lau-schetovem poslopju, katero je vodil do leta 1934, potem pa je imel Clair Doan kegljišče do leta 1938, katerega leta je sezidal nov prostor na Waterloo Road, kjer je s soprogo in sinom vodil kegljišče do svoje smrti- Dolgo1 let je bil dinektor v organizaciji Bowling Proprietors Ass’n, kjer je bil leta 1950 odlikovan z zlato uro. Od mladih let je bil navdušen športnik ter član St. Clair in Euclid Rifle kluba.
Sil je član društva France Prešeren, št. 17 SDZ in podružnice št. 3 SMZ. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:45 iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St., v cerkev sv. Je-roma ob 9:30 in nato na družin-sko grobišče na Calvaria pokopališče.
Louis J. Ponikvar
V Grile bolnišnici, kjer se je nahajal tri dni in kamor je bil Prepeljan po enomesečni bolez-
je umrl v nedeljo ponoči —
Louis J. Ponikvar, stanujoč na l220 E. 61 St. Bil je star 29 let ki rojen v vasi Sleme v Jugo-slaviji, odkoder je prišel 1. 1929.
^ drugi svetovni vojni je služil Pri 7. pehotnem polku. Zapušča ^eno Josephine, roj. Miller, in 2 bčerki, Sharon in Lois, in bra-
Ludwiga. Pogreb bo v četrtek Mausoleum.
nišnico, kjer je kmalu umrl, Fr. Sitar, star 58 let, stanujoč na 795 E. 260 St, Euclid, O. Tukaj zapušča soprogo Josephine, roj Boštjančič, doma iz vasi Vel Bukovica, fara Trnovo, Primorje, 2 hčeri, Dorothy Kodra in Martho, dva vnuka in več sorodnikov. Rojen je bil v Godiču pri Kamniku na Korenjskem, kjer zapušča brata Mihaela ter več sorodnikov. Tukaj je bival 40 let in je bil član društva Cvetoči Noble št. 450 SNPJ. Deset let je bil zaposlen pri Chase Brass Co- Pogreb bo v sredo popoldne ob 1 uri iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. in od tam na La-keview pokopališče.
John Amann
Po daljši bolezni je preminul v Forest Hills bolnišnici John Amann, star 69 let, stanujoč na 54 E. 226. St. Euclid, O. Tukaj zapušča soprogo Rose, sina Earl, hčer Madeline Zupanič, 1 vnuki 'njo, brata William in Frank, sestre Carrie Slocum in Ida ter Anna, vsi v Rome, N. Y. Zaposlen je bil v Lindsay Wire Co. zadnjih 39 let. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 9:15 iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152. St. v cerkev St. Rio bert ob 10. uri in nato na Cal-varija pokopališče.
Pogreb pokoj. Fiera Pogreb Louis Fier se vrši V ponedeljek zjutraj ob 10. uri iz Jos. Žele pogrebnega zavoda na 458 E. 152. St. in nato na sv. Pavla pokopališče.
Albert Schutt
Po daljši bolezni je preminul Womans Hospital Albert Schutt, star 86 let, stanujoč na 1320 Giddings Rd. Bil je vdovec. Tukaj zapušča sinova Harry in Willard, ki je Sales Manager za Hiram Walker Distillers,
3 vnuke ter brata Williama. Zaposlen je bil v Mestni elektrarni. Pogreb se vrši v sredo popoldne ob 2:00 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152. St. in nato na Knollwocd
Grdinovega pogrebnega zavo-na E. 62 St. Čas pogreba bo Naznanjen pozneje. (Naknadno Poročajo, da zapušča tudi starše, °šeta Josepha in mater Johan-n°> 1056 E. 62 St.)
Joseph Hočevar Snoči je umrl v Warrensville bolnišnici, kjer je bil kot paci-šie zadnjih deset let, Joseph jlocevar. Rodbina je prej žive-a 33 let na 5432 Lake Court, Vse do plinske eksplozije v na-^Ibini. Rojen je bil v Clieve-abdu pred 42 leti. Zapušča ^ater Mary, roj. Habjan, doma p Luč, fara Žalna, sestri Mary erko in Frances Laseak,, bra-6 Lrank, John in Edward in tnn°go sorodnikov. Pogreb bo v vj^do zjutraj ob 8:30 iz Zakraj-ovega pogrebnega zavoda v ^erkev sv. Vida ob 9 in od tam ^ Kalvarija polcopaliscG. Trup-. bo položeno na mrtvaški o-er danes popoldne ob petih.
Frank Sitar
^fenadno je zbolel ter bil pre-lan v Euclid Glenville bol-
Vremensfo
prerok
pravi:
anes oblačno in bolj toplo, p P°Llne od časa do časa dež. ^oči naletavanje snega in mr-
Jo/ianna Terček
Po več let rahlega zdravja je preminula v Lakeside bolnišnici Johnanna Terček, rojena Fortuna, stara 82 let, stanujoča na 6600 Schaefer Ave. Bila je vdova. Soprog Joseph je umrl pred 7 leti. Tukaj zapušča hčere Jeanette, omož. Sercely, Josephine, Victicirija, omož. Wallace, 2 vnuka, sestro Mrs. Magdaleno An-zlovar, brata Jacob in Frank, ki biva v Beechgrove, Ind. ter več sorodnikov. Rojena je bila v Ra-čorah Pod lipo pri Vrhniki. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8:15 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob 9:00 uri in nato v družinsko grobnico na Calvarija pokopališče. Truplo bo položeno na mrtvaški oder ob 7. uri v torek zvečer.
Frank Benigar
Nanagloma je zbolel za mrtvo-udom in par ur pozneje preminul v Forest Hills bolnišnici dobro poznani Frank Benigar, star 53 let, stanujoč na 5165 Wilson Rd., Richmond Hgts. Tukaj zapušča soprogo Mary, rojena Češarek, sina Anthony, sestro, Rose Benigar in več sorodnikov. Rojen je bil v Trnovem pri Illirski Bistrici, kjer zapušča 3 brate, Anton, Joseph in Milan in več sorodnikov. Tukaj je bival 32 let in je bil večletni tajnik dr. Illirska Villa št. 173 ABZ in dr. France Prešeren št. 17 SDZ. Zaposlen je bil 30 let pri Willard Storage Battery Co. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda
Trinajsi jetnikov je pobegnilo iz ječe;
6 so jih že prijeli
Jetniki so terorizirali domove ter ugrabili dve deklici kot talca.
JACKSON, Mich. — Iz tukajšnje jetnišnice je pobegnilo 19. decembra ponoči skolzi nek predor trinajst jetnikov, ki so bili vsi obsojeni na dolge zaporne kazni. Tri ure pozneje je policija sporočila, da je pet od teh jetnikov ugrabilo! dvoje mlar denk, ki ju drže kot talca, in da beže proti Indiani.
Malo pred tem je vseh trinajst teroriziralo neko družino v njenem domu, kjer so ukradli en revolver, razno obleko in avto-micbil, s katerim so se odpeljali naprej.
Šest teh jetnikovi je policija kmalu nato prijela.
Ponovno zvišanje telefonskih pristojbin
CLEVELAND. — Ohio Bell telefonska družba je zaprosila za pravico, da sme zvišati telefonske pristojgbine v skupni vsoti $8,913,000 na leto.
Petprocentno žvišanje pristojbin na vse rezidenčne in trgovske telefone v Greater Clevelandu bo stalo telefonske naročnike približno $3,000,000 na leto.
Edward J. Kenealy, svetovalec uradnikov pri. javnih utilite-tah, je nemudoma priporočil, da mora mesto, nastopiti proti temu nameravanemu zvišanju.
Prošnjo za zvišanje pristojbin je vložil L. T. Pendleton, podpredsednik Ohio Bell Telephone pri State Public Utilities Commission y Columbusu.
John A. Greene, predsednik družbe, je izjavil, da potrebuje družba višje pristojbine, da lahko nadaljuje z razširjevanjem telefonskega omrežja, z izboljšanjem postrežbe in za kritje vedno višjih stroškov.
Rekel je, da bi zaprošeno zvišanje pomenilo manj kakor en cent dnevnega zvišanja za rezidenčne naročnike in manj kakor 4 cente zvišanja za trgovske telefone.
Družba hoče uveljaviti v Clevelandu sledeča zvišanja:
Za individualne telefonske črte z neomejenimi klici — 25 centov mesečnega zvišanja.
Za rezidenčne telefone za dve stranki (twoparty line), z ne-loanej enimi klici 15 centov mesečnega zvišanja.
Omejena rezidenčna tel. postrežba “two-party line” 15 centov na mesec in pol centa za vsak poseben klic.
Omejena tel. postrežba na tako imenovanem four-party line 10 centov zvišanja in pol centa več za vsak poseben klic.
Individualna trgovska zveza — 50 centov na mesec in na-daljnega pol centa za vsak posamezen klic.
ommm
DAVKOV
za m
Dne 1. januarja bodo okrnjeni davki, kakor je bilo predvidevano in obljubljeno.
WASHINGTON. — Predsednik Eisenhower in republikanski voditelji so se zedinili ter sporazumeli, da bo 1. januarja uveljavljeno znižanje davkov, kakor je bilo icjblj ubij eno.
To, je rekel predsednik Eisenhower, bo mogoče storiti zato, ker je republikanska administracija letošnje leto znižala potrošnjo ter ima v načrtih še večjo štednja v bodočnosti.
Toda 10-odstotno znižanje davkov v mesecu januarju je bilo predvidevano in odločeno že v zakonu, ki ga je sprejel demokratski kongres leta 1951. Isti statut je predvideval tudi- odpravo davkov na dobičke zadnjo pomlad, toda s pobiranjem teh davkov so nadaljevali nadaljnih šest mesecev na predlog in željo predsednika.
na 6502 St. Clair Ave. čas še ni določen. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v torek zvečer ob
7. uri.
Angleška kraljica na Fidži otočju
SUVA, Fidži otočje.—Semkaj sta prispela angleška kraljica Elizabeta in njen mož, vojvoda Edinburški, ki so ju domačini navdušeno pozdravili.
Klici na daljavo v državi O' hio povprečno 5 centov več za klice od telefonske postaje do postaje in 5 diot 15c več za klice “person to person”.
Zadnji prošnji te družbe za zvišanje pristojbin je'bilo ugodeno 1. septembra 1952, ko so bile zvišane pristojbine za 40 do 45 centov na mesec in ko je bila uveljavljena za vsak posamezen klic na javnih telefonih desetica, dočim je stal preje tak klic samo 5 centov.
Bolgarija ponuja spravo Ameriki
LONDON. — Bolgarski premier červenko je dne 18. dec. izjavil, da je njegova vlada pripravljena, obnoviti diplomatske odnošaje z Združenimi državami.
(Združene države so prekinile svoje odnošaje z Bolgarijo dne 20. februarja 1950, ko je Bolgarija zahtevala odpoklic ameriškega poslanika Heatha iz Sofije, češ, da se ukvarja z zarotniš-tvom).	j
Dalje je červenkov rekel, da je Bolgarija v interesu miru pripravljena vzpostaviti normalne cdnošaje z Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo.
Grobnica Aleksandra Velikega
ALEXANDRIA, Egipt. — Znanstveniki so mnenja, da so v okolici Aleksandrije odkrili dohode h grobnici Aleksandra '* 7elikega.
-----O-----
0	O	.	1	• V" • v
►Smrt na knziscu
COLCHESTER, Vt. — Tukaj je vlak na železniškem križišču zadel nek avtomobil, pri čemer je bil 'en potnik v avtomobilu ubit, dva pa ranjena.
NAJNGVIjšEVEŠTl
DETROIT. — Od trinajstih jetnikov, ki so pobegnili v soboto ponoči iz jetnišnice v Jacksonu, Mich., so jih osem prijeli. Pet jih je še vedno na svobodi.
PORTSMOUTH, O. — Včeraj so bili ubiti, ko je njihov avto zadel vlak, Rufus in Reuben Warren, 80 let stara dvojčka, in Reubenova 52 let stara hči Mrs. Fitzpatrick.
CHICAGO. — Zakonca Fred Dalle in njegova žena Margaret ter štirje od njunih petih otrok so bili snoči ubiti, ko je vlak zadel njihov avtomobil.
Božična številka Ameriške Domovine
Kot prejšnja leta tako se je tudi letos uredništvo Ameriške Domovine potrudilo, da bi svojim naročnikom preskrbelo čim več in čim lepšega branja ter tako doprineslo svoj delež k njihovemu božičnemu veselju.
Od tukajšnjih slovenskih kulturnih delavcev so k tej številki prispevali:
IVAN ZORMAN: Na Sveti večer (stran 1)
IVAN ZORMAN: Ostani še pri nas (stran 11)
(Obe pesmi sta z dovoljenjem pesnika ponatisnjeni iz njegovih že objavljenih zbirk).
KAREL MAUSER: Stari Grmač na Sveti večer (stran 5-6) MARJAN JAKOPIČ: Deklica s Krasa (stran 13)
MARJAN JAKOPIČI: Pismo (stran 22)
JANEZ SEVER: G. A. Skopec, častitljivi oznanjevalec sv. vere v Ameriki (stran 15-16)
ZDRAVKO NOVAK: Poslednji berač (stran 20)
Ponatisnili smo zadnji članek lete umrlega našega odličnega znanstvenika in duhovnika, rektorja Slov. semenišča v Argentini dr. Alojzija Odarja “Rojstvo Kristusovo” (stran 3-5), in Šepčeve “Božične praznike” (stran 1-2)
Božič je praznik družin in praznik mater. Materino požrtvovalnost in skrb slika krasno IVAN CANKAR v črtici “sv. obhajilo” (stran 7)
Iz pesniške zbirke naše koroške rojakinje Milke Hartmanove “Moje grede” smo priobčili pesem “Pridi k nam” (stran 7)
Ga. M. Lipovec je prevedla za to številko ljubko'božično zgodbo švedske pisateljice SELME LAGERLOEF “Beg v Egipt” (stran 1-2)
Letos je v ospredju svetovnega političnega zanimanja vprašanje Trsta in slovanske obale od Timave do Dragonje. Da bi bili naši bralci o tem vprašanju primerno poučeni, smo objavili zemljevid Svobod, tržaškega ozemlja z dvemi posnetki iz Trsta in s sliko slotvenske prestolnice Ljubljane ter z obširnim člankom, ki dokazuje slovenstvo spornega ozemlja (stran 9-13)
Upamo, da bo številka vsem bralcem ugajala.
Akademski kipar in slikar g. FRANCE GORŠE je napravil linorez “Slovenske jaslice” na prvi strani.
Razne drobne novice ; iz Clevelanda in te okolice
Druga obletnica—
V	torek 22. dec. ob 8:15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojno Paulino Mau-sar v spomin 2. obletnice njene smrti.
Božična darila—
V	Grozde Hobby House, 1129 Addison Rd., imajo veliko izbiro božičnih daril za otroke. Več v oglasu.
V bolnišnici—
Louis Zevnik, ki je stanoval pri Lužarjevih na 1035 E. 69 St. je v Highlandview County Hospital, Harvard Rd. A219, Cleveland 22, O. Obiski niso dovoljeni, pač pa bo bolnik vesel kart.
Božična oddaja—
Na Božič, 25. dec. od štirih do petih pop. bo na WJW - 850 posebna hrvaška oddaja. Pel bo cerkveni zbor sv. Pavla.
Božičnica—
V	sredo, 23. dec. od 7. do 9. zvečer bo v St. Clair Recreation Center Santa Claus delil darila, nato ho sledila filmska predstava in zabava. Pršne kopeli bodo na 24. in 31. dec. odprte samo do 4:30 pop. Ob petih je Center zaprt.
Nov odbor—
Gospodinjski klub AJC na Recher Ave., je izbral za 1. 1954 sledeči odbor: predsednica Mary Medvešek, podpred. G usti Zupančič Slejko, tajnica i;? blagajničarka Frances Julylia, 832 E. 209 St.., KE 1-0325, nadzorni 'Odbcjr Frances Gorjanc, Mary Kobal in Josephine Henikman, zastopnice za Klub društev Mary Medvešek, Frances Gorjanc in Louise Derdich.
I
Nov odbor—
Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ ima za leto 1954 sledeči odbor: duh. vodja Rev. A. Bombač, predsednik Anton Tekavec, podpreds. Frank Drobnič, tajnica Jennie Gustinčič, 18800. Abby Ave., KE 1-8325, blagajnik Matt Tekavec, zapisnikarica Ana Debeljak, nadzorniki John Bradač, Matt Intihar, Helen Kovačevič, zdravniki dr. M. F. Oman, dr. A. Skur, zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in Ana Debeljak. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob dveh pop. v šolski sobi sv. Kristine.
Slovenka v nesreči—
Mrs. Vida Suhadolnik, 6705 Bonna Ave., se nahaja v Mt. Sinai bolnišnici, ker ima zlomljeni obe nogi in tudi poškodbe na glavi. Na E. 65 St. in Superior Ave., jo je namreč zadel avtomobil.
Iz bolnišnice—
V	soboto dopoldne je bila prepeljana s Svetkovo ambulanco iz Huron Rd. bolnišnice na svoj dom na 1251 E. 173 St. Mrs. Mary Tomažič.
Asesment—
Tajnica društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala nocoj asesment v šoli sv. Vida od 6. do 7. ure, v sredo, 23-dec. pa od 6. do 8. ure.
Poizvedovalni koliiek
Če je komu kaj znano o g. Antonu Špindler, doma iz Bunčan, župnija Sv. Križ pri Ljutomeru, Štajersko, naj blagovoli javiti na naslov: Rev. Gracijan Heric, — P. O. Box 608, Lemont, 111. Njegovi sorodniki doma sprašujejo |>o njem, ker ne vedo, ali je žty ali mrtev.
Clair A ve.
UEadorson l-'iC28
Cleveland
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Z^d. države $10.00 us leto; za pol leta $6.00; za četrt leta HOO.
'Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Of flee nt Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd. 1879.
vsako vojno kot nezakonito, toda vodstvo svetovnega komunizma v Moskvi je od takrat povzročilo že vojne v Grčiji, na Koreji, v Indokini in na malajskih otokih.
Kje more po teh skušnjah še pameten človek verjeti komunistom? Kje more še resen politik sklepati z njimi kako pogodbo?
Amerikanci se dobro zavedajo, da je Tito ravno tak komunist, kot je bil Stalin ali je Molotov, ravno tak lažnjivec, ki prelamlja pogodbe ravno tako kot drugi komunisti in vendar se še dobe ljudje, ki mislijo, da bo on držal kako obljubo ali pogodbo. Gorenjci pravijo, da nekateri ljudje pridejo šele takrat k pameti, ko dobe s tolkačem po glavi.	M.
V******	******
BESEDA IZ NARODA
No. 250 Mon., Dec. 21, 1953
Pogodbe s komunisti
Anglija in Francija nagovarjata vlado Združenih dr-av/ da hi znova pričela pogajanja s Sovjeti, da bi skušala skleniti z njimi medsebojno pogodbo o nenapadanju, da bi si Zapad tako vsaj za nekaj let zavaroval mir, ki si ga žele menda tudi vodilni komunisti.
Ko človek, ki vsaj nekoliko pozna bistvo komunizma, cuje to prišepetavanje naših zaveznikov, se mora resno vprašati: Ali-teh politikov in diplomatov še ni izpametovala več kot 35-letna skušnja s komunizmom? Ali po tolikih prevarah še niso prišli do jasnega spoznanja, da komunistu i smeš ne verovati, ne zaupati, da vse pogodbe, sklenjene komunističnimi voditelji, niso niti toliko vredne, kolikor je vreden papir, na katerem so napisane.
Komunizem že po svojem bistvu ne pozna objektivne icsnice, po njegovem filozofskem nazoru je lahko danes res. kar jutri ne bo več; komunizmu je “moralno’ le to, kar koristi njegovemu nazoru, laž in prevara sta mu vendar notorično glavno orožje. Kakšen pomen bi torej imeli razgovo ri z zastopniki komunizma, če že naprej vemo, da nas sku ša Moskva le prevariti in da bo prelomila vsako pogodbo, ki bi jo z njo sklenili, če, ji bo to kazalo?
Ko so komunisti izvedli napad v Koreji, so po vsem svetu enoglasno trobili v svet nesramno laž, da je Severno Korejo napadla Južna in da o Združene države napadalec. Ko komunisti v Jugoslaviji pomorili na stotisoče ljudi, izdajali državo in ^zaveznike, so po vsem svetu širili laž, da so nasprotniki “izdajalci,” da bela garda mori ljudi in rope po deželi. Komunizem nima nobenega sramu, on laže r prej naprej, četudi se zaveda da je svetu znanaiggave laž.
Dne 11. oktobra letos je komunistični^adio Riu Litva, takole govoril o Združenih državah:
“Vsakega dolarja v Združenih državah še .. vi ri prstov. To je že izjavil Leflin in to velja še danes. r šk kapitalisti neusmiljeno izžemajo delavce in obsojajo milijone na lakoto. Ameriški imperialisti poskušajo prikriti neza-silšno politiko svojega ropanja in umorov s svojimi reakcionarnimi teorijami. Desničarski socialisti, labor? \ Vati kan in druge vere služijo ameriškemu imperializmu s pasje poslušnostjo. Ameriški sociologi uče, da sta Bog in zgodo vina dala Združenim državam pravico, da uničijo neodvisnost vseh narodov, vse državne meje, da bi tako ustanovile dik taturo nad vsemi narodi. . .”
Kar komuizem sam vrši, vse ffl pripisuje Združenim državam, Vatikanu in vsem veram.
Glede ameriških šol je isti radio govoril dne 14. oktobra letos: “V ameriški šoli ni klopi, otroci sede na polom Ijeriih mizah, učitelji tolčejo otroke po glavah in jih sujejo *
Ali se je mogoče s takimi naravnost satanskimi lažnjjv ci resnemu človeku razgovarjati?
Kako se drže komunisti pogodb?
Jugoslavija je leta 1945. sklenila s Sovjeti pogodbo medsebojni pomoči v slučaju napada. Mnogi navdušeni slovanski zanesenjaki so pričakovali pomoči od matuške Rusije, toda kakor hitro je Hitler pomandral Jugoslavijo, komaj en mesec po sklenitvi pogodbe, je Sovjetska Rusija od povedala to pogodbo in izgnala jugoslovanskega poslanik? iz Moskve. Niti besedice obrambe za svojo “zaveznico” n Moskva imela, pač pa je s tem vsaj posredno odobrila Hit lerjev napad.
Leta 1920 je sovjetska Rusija priznala baltskim drža vam neodvisnost in leta 1939 je sklenila z njimi pakt o nenapadanju, komaj eno leto za tem je komunistična Rusijr vse te baltske države zasedla in jih priključila svoji držav ter uničila njih svobodo. Še oktobra 1939 je sovjetski zunanji minister izjavil: “Sovjetska zveza je sklenila pogodbe
0	medsebojni pomoči z Estonijo, Latvijo in Litvo, kar je ve like važnosti. Posebni pomen te pogodbe leži v tem, da se je Rusija zavezala, da ne bo v nobenem slučaju posegla \ notranje razmere teh držav. Vse te pogodbe o medsebojn pomoči točno ugotavljajo nedotakljivost in suvereniteto držav podpisnic in načelo, da -se nobena ne bo vtikala v no
• trame zadeve druge. Izjavljamo, da so vse govorice o sov-jetizaciji teh baltskih držav le v korist naših skupnih sovražnikov in protisovjetskih izzivačev.”
Komaj so bile te besede dobro izgovorjene, se je pričela sovjetizacija in okupacija baltskih držav.
S Finsko je imela Sovjetija nenapadalni pakt iz leta 1932. Čez sedem let je leta 1939 Rusija napadla malo. Finsko brez vsakega povoda.
S Poljsko je imela Rusija nenapadalni pakt še iz leta
1	?20, ko pa je Hitler napadel poljsko državo 1. 1939. so š!; sovjetski “prijatelji” na pomoč nacistom, ko so udarili Poljski v hrbet in zasedli skoro polovico te države.
Med nacionalno Kitajsko in Moskvo je bil 1. 1945 sklenjen tudi prijateljski pakt za dolgo dobo 30 let, pet let nato pa so kitajski komunisti s pomočjo Moskve prevzeli oblast v deželi.
Po ustavi Zveze narodov iz leta 1945 so se vse države — članice, torej tudi Sovjetija, zavezale, da bodo smatrale
prva pot v svet. V sončno Gorico sem šel z -bratrancem. Tam sem se začel loiblikovati za bodočnost.
Da sem pogrešal domačo hišo in domače, za tem domačo vas, znance in prijatelje, mi ni tre-jba ■omenjati. Bil sem daleč stran za deveto goro, bi rekel, ampak j v duhu sem* bil vedno- med do-I mačimi in doma. In prišel je j december. Dneve sem štel, ke-
Joliet, 111. - Če bo nam Beg daJ bo Prižel dan> bom šel za dal še tri dni živet, kar upajmo Božič Pogledat domov. Dva dni da, pa bomo zopet božičevali. Pred b®žičnem dnem sem dobil Srečen in vesel Božič vsem! Naj- do,Pus,b ^ Gorici je bilo lepo,
lepši praznik za kristjana je Bo- brez sneSa- A ko sm0 vozili šori Žič! Lepi in pomenljivi so drugi Proti Jesenicam smo kmalu na-prazniki, pa se zdi, da nebeška ^eteb na sneg in vsa Grrenjska miloba ne icibjame in ne prevza- §a je bda P0!113- Tudi p o Dolenj-me človeka nikoli tako, kakor o skem s<> imeli P^cej snega. Po-Božiču. Saj ob tem prazniku Po-!P'oldne Pred Božičem sem prišel stanemo dobri, kakor otroci, tu-!domov- ravno za sveti vecer' Ka‘ di bolj radodarni postanemo, ra-|ko sem bil vesel- da sem bil z°-di dajemo in čutimo, da delimo1 Pet pod. domačo streho. Ko bi mi
neko nebeško veselje, kakoršne-
ga ob drugih praznikih v tej milini ne občutimo.
Yfes, to je Božič!
Na Sveti večer se človeku kristjanu, ki je pomirjen s svojim Bogom zdi, kakor da se nebesa preselijo na zemljo. Zdi se mu, kakor da se giblje v paradižu. Ob drugih praznikih clove čuti tako. Božič pa prinese mir na zemljo, in dobro volje ljudem, ki so blage volje!
Presrečni ljudje, ki to razu-mejfa!
* * *
Kmalu , bo petdeset let, ko sem bil. prvič z doma. Rastel sem, računat? sem začel, kako bom nastopil to življenje, ki je nam, odmerjeno tu na zemlji. Kaj naj se lotim, da se bom prebil od zibeli do groba? Vsak gre skozi ,o, tudi jaz moram. Tb, pa to, so ni svetovali starši, se loti, da boš mel malo boljši kos kruha, kakor smo ga mi imeli. Doma ga ne bo dovolj za vse, ker so še drugi poleg tebe. Poleg tega je revna naša belokranjska zemlja, lasi je drugače nebeško lepa!
Premišljeval sem, kakor premišljuje na milijone mladih ljudi, ko jim življenje odpira vrata moti samostojnemu življenju. '
Odločil sem se — šel sem. V leptembru tistega leta je bilo, ko sta v Ljubljani padla Lunder in Adamič, zadeta od avstrijsko-nemške soldateske. V Ljubljani sem gledal razbita izložbena okna. Z bratrancem sva šla na večerjo k Tišlerju. Gulaž sva jed-’a. Takrat sem prvlokrat jedel jubljanski gulaž. Izredno dober se mi je zdel. Pri sosednih mizah -o sedeli razni ljudje. S krepki-
ni ljubljanskimi izrazi so Žigo- rec}i in zapove obvezno udeležbo, rali Nemce, še se spominjam, ko Kdor se ne pokori mu groze z :e eden izmed njih udaril po-mi- zgllbo služb, itd. Zakaj? Božič n, da so kozarci kar zažvenke- bi radi izbrisali in spomin nanj.! tali, rekoč: “Enkrat bo dan tudi za te divjake!”
bil kdo' ves svet ponudil, pa bi ne zamenjal z njim tedaj, moje tedanje veselje in .zadovoljstvo, ki sem ga čutil. Kako slikovito se mi je zdelo, ko sem po okolici videl na sveti večer goreče plamenice (svetenje s treskami), s katerimi so se verni ljudje bližali k farni cerkvi za polnočnico. Kakor da je vsa pokrajina oživela, je zgledalo. In zvonenje se je ro.z' t-galo od griča do griča, čez doline m planjave.
To je bil moj prvi Božič, ob katerem sem se vrnil domov iz tujih krajev.
čez par let me je usoda zanesla čez morje v daljni svet, sem v Ameriko. Vsako leto !o; Božiču se spominjam tistega prvega Božiča in v duhu potujem tja v domačo vas, pod domači krov. V duhu stojim pred jaslicami domačega krova. V duhu se pogovarjam z domačimi, tudi z enimi, ki so že odšli v večnost. Seveda, nad vse rad bi osebno stal tam, ko bi bilo na kratko mogoče napraviti tak obisk.
čas spreminja svet in ljudi, tako pravijo. Pa je menda to le neki izgovor, s katerim bi radi ljudje icdvalili od sebe velike odgovornosti za spremembe v svetu. Bolj blizu resnice je, da je svet tak, kakoršnega ljudje delajo. Dokaz temu je, da kjer so dobri ljudje, je dober svet! Kjer so pa slabi ljudje, je slab svet!
Ali je zdaj doma v Sloveniji boljši svet, ker, kakor znano ljudi odvajaj':! od vere in cerkve preč, češ, da je to utopija (po komunistični ideologiji seveda!) in da vera ljudi le poneumnuje. Partija s pomočjo vlade doma zdaj baš o takih praznikih kakor je Božič nalašč kaj svojega pri-
svojega Odrešenika.	j zdrav je SKAS-u poslalo Društvo
Naj na Sveti večer glas neb e- Slovencev v Buenos Airesu, ških radijev zadoni preko lepih-j S posebnim nagovorom se je slovenskih gričev, gora in dolin1 predsednik nato spomnil tistih
in naj napolni vseslovenska srca z dobro voljlo! in ljubeznijo, zraven pa ponese tja našim domačim naše tople srčne pozdrave in s temi naše iskrene želje in voščila k božičnim praznikom! Blagoslovljen in vesel Božič vsem!
Tako tudi vsem čitateljem “Ameriške Domovine”!
Tone s hriba.
Jaslice
Cleveland, O. — Betlehem in jaslice; k temu so v teh dneh, o božičnem prazniku o-sredotočene misli tisočev, da, milijonov katoličanov, pa tudi drugovercev. Misli mnogih hite tja proti Betlehemu, zlasti kadar stavijo jaslice ali pa jih gledajo v raznih izložbah trgovin in drugih prostorov. Posamezniki, se zdi, se kar kosajo, kdo bo napravil lepše jaslice, kdo bolje prispodobil ljubki kraj svete noči, ko se je nad Betlehemom odprlo nebo in na zemljo je stopil Kralj miru: Jezus Kristus, Bog od vekomaj.
Ko se te dni oziram po raznih krajih in gledam te raznovrstne jaslice, me povabi veliki slovenski rodoljub, novi Amerikanee Janez Pirnat, da si ogledam tudi njegove jaslice. Odzval sem se in šel. Priznati moram, da ima Janez zelo dober okus za jaslice. Prav lepo je predočil ono revščino, ki je bila tedaj v Betlehemu, kjer je bil rojen Gospod; vse tako borno, da, siromašno, kakor je bilo v resnici tedaj, ko je bil rojen Gospod. Prebla-žena Devica Marija in sv. Jožef, ki sta prva pozdravila Gospoda v revni štalici; pastirji ki so potem, ko šo zvedeli angelsko novico, da je rojen Gospod, hiteli z darili k novorojenemu Detetu, na levi mogoč no staro zidovje Betlehema, ki prav lepo pristoja kraju, v o-zadju so druga betlehemska poslopja, potem pa pokrajina, katero je Janez napravil v originalu kot je v resnici.
Letos v dneh 30. marca in 2. aprila sem osebno obiskal Betlehem ter si ga dobro ogledal iz daljave in bližine. V Jeruzalemu sem najel avto in arabski šef me je potegnil v Betlehem, da si ogledam kraj Gospodovega rojstva. Radi tega so me posebej zanimale Janezove jaslice, katere je on res lepo napravil, uredil ter prav mojstersko naslikal pokrajino, v kateri se nahaja Betlehem; zato Janezu kar čestitam na tako lepih jaslicah, pa opozarjam tudi druge, da si jih ogledajo. Saj Janez menda ne bo hud če povem njegov naslov— 1022 Wheelock Rd. To je nedaleč od St. Clair Ave., na desno nad Gordon Parkom, prva cesta za Ansel Rd. Janez prav rad pokaže svoje jaslice. So pa tudi vredne, da si jih ogledate.
Jože Grdina.
članlciv SKAS-a, ki so umrli v preteklem letu. Predvsem je omenjal težko izgubo, ki nas je zadela s smrtjo prelata dr j a Odarja. Njega spomin in spomin dr j a Lovrenčiča, dr. Al. Remca in prof. Samse so navzoči proslavili stoje s kratko molitvijo za pokoj njih duš.
Pri poročilih odbornikov, ki so pcidali pregled dela v preteklem letu, se je razvila živahna debata. Nadzorni odbor je nato predlagal razrešnico vsemu odboru, ki je bila soglasno sprejeta.
Sledile so volitve novega odbora in je bil za predsednika ponovne! izvoljen prof. Ivan Prijatelj, za člane odbora pa ravn. B. Remec, dr. Eiletz Lepold, dr. Baj-lec France, Ruda Jurčec, Božo Fink in Lovro Jan. Duhovni asistent SKAS — a ostane še naprej preč. g. prof. A. Orehar.
V nadzorni odbor so bili izvoljeni dr. Logar, dr. Mihelič in Smersu, za predsednika razsodišča pa dr. Alojzij Voiršič.
Pri obravnavaj u predlogov za nadaljnje delo je občni zbor sprejel več sklepov, ki jih bo’novi odbor začel čimprej izvajati.
Spomnimo se te naše nesrečne domovine in vseh živečih v njej, ki morajo radi brezbožne sile tavati v temi in ne micrejo okušati sreče božične noči.
Bog daj, da bi bili ti božični prazniki in novo leto v znamenju one prelepe pesmi, ki so jo peli angeli nad betlehemskimi poljanami: Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so blage volje.
Blagoslovljen božič vsem Slovencem po vsem svetu, naj vas vse spremlja blagoslov novorojenega Deteta ter ljubezen in varstvo Njegove matere Marije
Lojze T.
Zvezdice božje
bratov
Euclid, O. — Božični prazniki so vsem nam, ki smo prijadrali čez veliko lužo, najbolj pri srcu. S hrepenenjem jih pričakujemo, upajte, da nam bodo prinesli mir božji.
Spominjam se davnih dni, svojih otroških let, ko smo se otroci nepopisno veselili jaslic. V snegu in mrazu smo šli nabirat mah za jaslice. Veselili smo se tepež-kanja. Matere so spekle za otroke majhne hlebčke iz bele moke, pripravile jabolka, orehe, pomaranče. To je bilo veselja! Da, res prehitro je vse minilo.
Tu se pa v praznikih ob razsvetljenem drevescu menimo, koliko božičev smo že tu v novi do-
Kako so Nemci zatirali Slovence mi je bilo že znano. Naš vaški krojač je bil velik panslavist. Ko je pri nas šival, je očetu raz-, agal nemško protislovensko po-!
prišel Ali taka vladna politika ustvar-!ja dobro voljo in mir in pa bla-
Slovenci v kgmilm
Lorain, O. — Zopet se nam bliža sveti večer, sveta noč. Za nami je Miklavž, praznik Brezma-! mOTvini preživeli in koliko jih bo-dežn-e in zadnji tedni adventa se' m0 se- Baj srnic srečni, toda m:-približujejo neverjetno naglo c3-1 nam vedno uhajajo nazaj v {prazniku Rojstva Gospodovega, j rojstno domovino, še vedno jo' Glej zvezdice božje migljajo Lubnno, po njej hrepenuno. Po-lepo ... Da v sveti noče imajo 3ebno v prvih letih vsakega mu-zvezdice posebno čarobno svetlo- i či^donaoiUzje in to najbolj o boba. Tudi naša zemlja je ena tebjz^U- Mm-silcJo se tmaži s tem, najmanjših številnih zvezd 've-!da bo prihodnje'božične prazni-soljstva, na katena je stopil Kralj, jke obbaial zoPet tam v stari dogam Sin božji in se v sveti nočiimovini' Toda to 80 le želie’ ki se rodil v Betlehemu. O, le svetite,! redkokdaj uresničijo. Skoraj vsi,
le migljajte ve brezštevilne zvez-jki 50 se vrnilli z 0,biska stare do' dice na nebesnem svodu, saj ste!movine razočarani pripoveduje-ustvarjene od vsemogočnega i0’ kako žalostne razmere viada-Boga. Toda najbrže nobena iz-To tam. Marsikaj se je spremeni-med vas ni Stvarniku tako blizu B*’ sPremenii° tudi v toliko, da; kot naša zemlja, saj ji je poslal 50 nekateri že slekli svoje rdeče svojega edinorojenega Sina, da, cbfeke sPregledab-prstane človeku brat, most med; Toda naši rojaki, ki obiščejc Bogom in človekom. Zato nam! staro domovino, se vrnejo vsi božič s svojo prelepo skrivnostjo'srečni, zadovoljni, saj so se P° ne sme biti le spomin na zgodo- bc-gve koliko letih videli s svoji' vinski dogodek, ki je prelomil!mi dragimi sorodniki in znanci-zgbdovino na (fvoje; ta božična/Ti so jih nadvse ljubeznivo spre-skrivnost nam mora biti več, v! jeli, jim postfegli, kolikor so ji«1 vsaki duši vernega človeka se| mogli, dali zadnje, kar so imeli-
mora -enoviti ob vsakem božiču.
Spominjam se kako lepo ubrano so se nekoč v sili zvidnovi, da .se je srce topilo od neznanega veselja. Od vseh strani so se pomikale proti farni
In ob slovesu so jih s solzami v očeh prosili: “Ne pozabite nas i« domovini ogla-! pridite spet, pridite za Božič.” Kd ! se je vlak že pomikal-, so še kb' cali: “Srečno pot in Bog z vami-1 Spominjali se vas bomo v moli'
cerkvi drobne lučke preko rav-; ^vb nega ali valovitega polja, ki jej Zato, predragi, ne pozabim« počivalo pod snegom in se krepi-; naših preganjanih ' bratov, P°' lo za bodočo rast ter skozi gclz-! magajmo jim. Spomnima se, ka-dove, kjer so črna debla strmela ko smo se razveselili, ko nam je v svetonočno nebo. Staro in mla- mati odrezala velik kos kruha-do je hitelo brez misli na mraz, j Ni bil, pomazan z maslom sneg in spanec proti cerkvi, k j mesom obložen, pa je Jezuščku, k jaslicam, kjer smo dober. Tega naša nova gen se poklonili novorojenemu Kra- cT3, tu n8 more razumet; /■ lju. O, kako lep je bil božič do- umeti, skoraj se jim zdi ma!
Buenois Aires.
Kako pa je danes v daljni Sloveniji, kjer vlada brezbožni komunizem? .,. . Advent, še vedno advent. številna srca žalostno ■rote božje usmiljenje: “O Bog, razkleni nebesa in pošlji svojega: edinondjenega Sina na našo zasužnjeno zemljo, odreši nas, osreči nas!”
o«
i
Slovenski
Ko bomo mi tu v Ameriki, v
ge ljudi? Prav malo dobre volje	aktoliški akademski starešine so	deželi svobode in blagostanja,
in miru je v taki politiki in s	se dne 5. decembra zbrali v Bue-	obhajali najsvetejšo vseh noči,
tako politiko mora prej ali slej	nos Airesu v prostorih na Victor	ko bodo zvezdice migljale, kr
vsaka vlada pasti.	Martinez 50 k svojemu šestemu	bodo srebrne kristalne snežinke
, Slavljenje Božiča v takih raz-	rednemu letnemu občnemu zbo-	padale in belile polja in pota ko
it;kc. Jaz sem poslušal in	iz nje--merah je mukotrpno. A ljud-	ru. Vabilu odbora se je odzvale!	bomo' klečali pred Detetom v sagovega razlaganja	sem	spoznal,/stvo, ki v takih razmerah na svo-	zelo lepo število članov SKAS-a.	motni in tihi molitvi, tedaj dra- j
kako Nemci streme za tem, da jega Boga ne pozabi in na Nje-j Občni zbor je vodil '	'
Slovence Zasovražil
ne
jetno.
' Nepregledne so daljave, k ločijo od rojstne domovine, naših dragih. Ne moremo njih. Zato pohitimo v blaze« Sveti noči v duhu tja, z ljubez«1' jo, z molitvijo.
Končno voščim vsem Slove«' cem in vsem naročnikem A«16' riške Domovine po vsem svet« vesele božične praznike. Ve«1’ da Vas ta priljubljeni list P°v" sed obiskuje in Vam prinaša P° leg drugega tudi resnične novic« iz stare domovine.
Pozdrave vsem!
Mary Gomba«'1'
sipomnimo naših dragih
sem
za iem, oa jega .tsoga ne pozabi m na JNje-j Občni zbor je vodil predsed- gi, čimpreje iztrebili, gov Božič, je junaško ljudstvo! nik SKAS-a prof. Ivan Prijatelj/ bratov in sestra v zasužnjeni do-nemško proti- Pomagajmo temu ljudstvu vsaj -ki je v uvodnih besedah prebral mcivini, kjer še zvezdice ne bodo slovansko politiko in jo sovražim v duhu na božični večer, prosimo predvsem pozdrave, ki jih občni smele žareti z vso svojo sveto-danes- Ni Pravična ne kr- Njega, katerega spomin Njego- zbor pošilja Prevzv. knezoškofu nočno svetlobo, kjer ne bo jaslic, ičanska —- ampak politika ropar- vega rojstva obhajamo o Božiču, drju Gregpiriju Rožmanu v Cie- ne pastirčkov, ne sv. Treh Krajev, ki težijo po nečem, kar ni da naj da vernemu slovenskemu veland in in predsedniku NO Ijev, kjer bo 'moral sv Jožef še •ijihcvo! Enako proti slovanske ljudstvu zadostno moralno moč, drju Mihi Kreku v Washington, vedno skrivno hoditi od politiko izvajajo tudi Italijani — da bo juriaško pretrpelo vse ši- Prav tako je prebral pozdrav hiše, trkati na vrata
lužlšna voščila iz
Madrid, 7. dec. — Slovens^« dekleta v Španiji, članice RrU_ štva slov. kat. visJrkošolk “čebe^ uredništvu Am«1« vsem nj««1
in
hiše cb lica.” želijo
.e da so Lahi strahopetci — Ger- kane m neprihke, ki se mu bodo Pax Romani v Fribufgu v Švici, prenočišča, medtem ko bo Mari- bralcem vesele bc-žične praz«*
gotovo stavile, da bi ne mogel članom SKAS-a- v ZDA, Kana- ja trepetala, kam bo dala svoje in srečno novo leto. odprla slaviti kakor se spodobi rojstvo di, Španiji in Rimu. Poseben po- Dete.
mani pa predrzni tigri! Tisto jesen se mi je
Marija
Bevč««'
Dr. Josip Gruden:
Zgodovina slovenskega naroda
Nadvojvoda Ferdinand. — škofa Stobej in Hren. Delovanje reformacijskih komisij.
Luteranska postojanka v Bednavi ni ušla svoji usodi. Komisarji so ukazali leseno “sinagogo” (molivnico) požgati, pre-dikantovo stanovanje in učilnico pa razstreliti. Na pogorišču so postavili v svarilo vislice, ker se je lastnik Viljem pl. Herberstein upiral knežjim poveljem.
Dne 15. januarja je šla komisija v Ptuj, kjer ji jie katoliški mestni sodnik z vsemi svetovalci prišel naproti do mosta, ji izročil ključe in jo spremil v stanovanje. — Pri izpraševanju se je pokazalo, da je bilo okoli 60 meščanov deloma ali popolnoma lutrovskih. Po tridnevnem poduku so se vsi izpreobrnili, zato ni bilo treba nobenega izgnati. Le nekaj pliemičev je moralo mesto zapustiti. Vsi so prisegli na katoliško veroizpoved in izročili luteranske knjige.
Odtod je kpenila komisija Proti Celju- Spotoma’ je obiskala Slovensko Bistrico, kjer je našla le tri nepokorneže, in Konjice, kjer so veleli razdejali luteransko pokopališče.. V Celju so bili pozvani vsi meščani, kakor tudi prebivalci bližnjega 2alca, pred komisijo. Skoraj Vsi so voljno prisegli, izročili Prepovedane knjige in sprejeli “inštrukcijo.” Le pet trdovrat-nežev so dali izgnati.. Vieliko-Veselje je zavladalo med slovenskimi okoličani, ko se je lute-ranska cerkev v Govčah (Schar-teanu zrušila v prah. Iz Celja s° pripeljali stenolome in smodnik za razstreljevanje. Celjski naeščani, Žalčani in Teharjani So erišli oboroženi s sekirami, CePini in motikami. Med strašnim krikom in vikom se je pri-eelo delo razdejanja. Šele čez nekaj dn je bla cerkev, močen 2id okoli pokopališča z utrjenimi stolpi in predikantovo stanovanje razrušeno. Ljudje imenu-?eio kraj še danes “prepovedan hrib.”
. V Slovenjem gradcu, kamor komisija prišla 24. januarja,
Complete Line of TRAIN and MODEL SUPPLIES
Grozde Hobby House
1129 Addison Road EXpress 1-0768
F- J. GROZDE, Prop.
ni bilo nič protestantov. Vsi meščani so prisegli na katoliško veroizpoved in obljubili o bližnji Velki noči prejeti obhajilo pod eno podobo..
Ker južno od Drave ni bilo nobenega kraja več treba reformirati, so komisarji prekoračili reko, obiskali še Dravberg, Ma-rienberg, Arnfels in se 29- januarja vrnili zopet v Lipnico. Med tem je Janez Friderik pl. Paar z oboroženo stražo razdejal obzidano luteransko pokopališče v Arnfelsu in s silo osvojil tamoš-njo cerkvico kjer je plemenita Gera imel luteranske bogoslužne shode.. Požgal je tudi dve skakaški cerkvi, v Lučah in v Soboti, na štajersko-koroški meji, razstrielil eerkev in dve pokopališči gospoda Matija Ama-na v Lipnici. Zadnji dan meseca januarja se je pričela reformacija za vso Upniško okolico. Skoraj vsi prebivalci so se odločili za katoliško vero in radi podali zahtevano prisego. Nekaterim, ki se niso hoteli izjaviti za katoličane, so določili rok, da se izpreobrnejo ali pa izselijo.
V	sedmih tednih je prepotovala komisija vsa mesta in druge važnejše kraje na Spodnjem Štajerskem in jih vsaj na zunaj pridobila za odnedbe vladarjeve. Škof Martin Brenner je sklenil poročilo o tem potovanju z besedami sv. pisma: “Hvaljen bodi Gospod, Izraelov Bog, ker je obiskal in odrešil svoje ljudstvo.”
V	naslednjih mtesecih so delovale reformacijske komisije z Brennerjem na čelu po nemških krajih Gornjega Štajerja, v dolini Mure, Murice in Rabe. Delo se je završilo z reformacijo glavnega mesta Gradca, kjer je komisija delovala od 31. julija do 8. avgusta. Število izgnanih meščanov jie tu doseglo par stotin.
Vzlic dolgotrajnemu napornemu delu se je škof Brenner lotiJ' še isto leto reformacije na Koroškem, kjer je luteranstvo pognalo konenine še globlje, nego na Štajerskem. Reformacijska komisija je imela razun škofa še sledeče člane: Dr- Angelus Costede, Ivan Krištof Prank, poveljnik straže, Volbienik Kal-tenhauser, tajnik, grof Ivan Or-tenburški, koroški deželni glavar, in Hartman Zingel, koroški vicedom. Spremljala jih je straža, ki je štela 300 strelcev.
Pričeli so svoje delovanje 6. septembra v mestu Sovodenj, kamor so bili poklicani tudi prebivalci iz okolice. Izpraševali so jih, moža za možem, o njihovih verskih nazorih in jih obvezali s prisego, držati se nadvojvodovih ukazov.
(Dalje prihodnjič)
i953 DEC. 1953

aji2“
8|[9
116
[3
m
h
rr
imwu liioiSGn
1
181
2^1
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
DECEMBER
'v Hrvatski kulturni klub in
^hski klub priredita na Sil-v^strov večer ples v Hrva-s er|a domu na Waterloo Rd.
K
JANUAR
23.
Koncert June Babitt-Price,
6zzosoprano, v SND na St. Uair Ave.
hxiliary Lake Shore Unit . °- 273 priredi ples v svojih Noskih prostorih na E. 62 23. St. Clair Ave. j.e,. ruštvo Ložka dolina pri-dl Ples v SND na St. Clair
The American Legion
Ave. Igra E. Habat okrester.
FEBRUAR
6.—Dr. France Prešeren št. 17 SDZ priredi za svojo 40-letni-co ples v SND na St. Clair Ave. Igra Pecon in Trebar or. kester.
14. — Pevski zbor “Slovan” priredi 'koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
27. — Društvo sv. Ciirila in Metoda št. 18 SDZ priredi ples v proslavo 40-letnice v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. APRIL
11. — Glasbena matica priredi
koncert slovenskih pesmi v S. N. D. na St- Clair Ave.
Poper—kralj začimb
To bi pogledal najemnik našega časa, če bi hišni gospodar zahteval pri vselitvi v stanovanje, da mu plača del najemnine z zrnci popra.. Prav tako čudno bi se zdelo sodobnemu kupcu, če bi moral nositi s seboj vrečico s poprom, kadar koli bi hotel v trgovini kaj kupiti. Nekoč pa je bilo tako. Od srednjega veka pa vse do nove dobe so namreč morali najemniki plačevati del stanarine s poprovimi zrnci. Navadno so se pogodili za funt popra, 'ki so ga najemniki dajali
v obrokih. Pred petimi ali štirimi stoletji je bil poper zaradi pomanjkanja denarja plačilno sredstvo. Koliko zrnc popra je stala na primer koza, funt volne ali masla, pa žal ni ohranjeno v nobenih zapiskih.
Ko človek takole sedi pri kosilu in potresa jed s poprom, da bi bolje teknila, si najbrž ne predstavlja, da je bil poper nekoč po svetu velikega pomena, Kakor pravimo o levu, da je kralj živali, in prav tako o jabolku med sadjem, dajemo z
1 vso pravico popru prvenstvo med začimbami. Ne morda samo zaradi tega, ker daje jedem slastnejši okus, marveč tudi zato, ker je bil posrednik v gospodarskem življenju med Vzhodom in Zahodom.
Zdaj poznajo po svetu že 650 sort popra. Tako imenovani dolgi in pa črni poper so poznali že v rimskih časih, saj piše Plini j, da je bil “dolgi” štirikrat dražji kot “črni.’ Dolgega popra dandanašnji nihče ne uporablja več kot začimbo, znan je le še v ži-vinozdravstvu in kot strup za muhe.
la Božic obdarite vaše drage z darili od
BR0DNICK BROS.
Za Božič ji podarite avtomatični pralnik
111IM
Za Božič ji podarite plinski sušilec
ill
In fust 10 ntimifes you časi
L FASTER,
J
19EN71ED
-v...
■»■»■M
■■
fh© greatest fists© ar.d
mostey-saviiig features 111
i. .
m aafoitiafic wasfeg
yours w/fh .
CotrWW
Circulation

________;

combined exclusively in
§«eJt§4
UNuwtbooC
famous dollar-saving
SUPS-MISifT
Saves over half the cost of soap, water, fuel. Returns rich, sudsy water for thrifty re-use.. * (optional).
GAS
and the extra-thorough
SEVEN RINSES
Most thorough rinsing known! Clothes wash brighter, iron whiter, free of soap or detergent.
•	AGIFLOW ACTION
Whirlpool’s perfected agitator-way-to-wash all the newest fabrics.
•	GERMICIDAL LAMP
Clothes bask in its sunlike rays ... come out delightfully fresh,
•	CYCLE-TONE SIGNAL
Saves your feet, frees your mind ... calls you when the washing’s done.
Flexible Timing—
Full 9-lb. Capacity—
5-Year Warranty on Transmission.
FASHION ACADEMY AWARD for Beauty of DesignI

*329
.95
Oglejte si Whirlpool v rabi
ODPRTO VSAKI VEČER DO 9. URE ZVEČER
So Economical, Too!
Whirlpool dries bigger loads faster than the desert sun—faster than any other dryer! Specially controlled fresh air-flow saves fuel, cools cabinet. Also: Protective Selective Temperature, Satin-Smooth Drying Drum, Sanitizing Germicidal Lamp, Force-Flo Venting of lint and moisture
SAMO
»249
.95
Pridite po koledar za 1954. leto
POSLUŽITE SE NAŠEGA “LAY-A-WAY” PLANA PRI NAKUPU POHIŠTVA ALI DRUGIH POTREBŠČIN ZA VAŠ DOM!
olečlniclz Blethete
APPLIANCES & FURNITURE STORE 16013-15 Waterloo Rd. IVanhoM *072 —IVanhoo 1-6073
Glede naziva ‘“poper” se tudi izplača povedati nekaj besed. Jezikoslovci pravijo, da izvira ime iz sanskrta, izumrlega jezika starih Indijcev, ki so označevali dolgi poper z besedo “pipah.” To je dokaz, da sp poznali poper že v sivi davnini. V tisočletjih je postal naziv “pipah” skupen za vse sorte popra. Perzijci pa v svojem jeziku niso poznali glasu ‘1,” zato so ga nadomestili z “r.” Spremenjena beseda je prišla s poprom tudi v evropske dežele.
Črni poper je bil stoletja posrednik in menjalo sredstvo v trgovini med Indijo in Evropo. Zgodovinarji pravijo, da ga je prvi prinesel v evropske kraje Aleksander Veliki, torej je bil znan v Evropi že pred 2200 leti. Omenja ga tudi grški filozof Teofrast. Ker so ga takrat prenašale velblodje karavane iz daljnih krajev, je bil tudi zelo drag, zato so prekupčevalci služili lepe denarce. Benetke, Genova in več srednjeevropskih dežel je obogatelo predvsem zaradi popra, ki je bil v srednjem veku med najbolj cenjenimi začimbami.
V	Londonu so ustanovili v dvanajstem stoletju ceh trgovcev s poprom. Zaradi visoke cene (49 takratnih frankov za kilogram) so Portugalci iskali pomorsko pot v Indijo. Vasco da Gama je ob koncu petnajstega stoletja ob jadral rt Dobre nade, cena popru je kmalu nato padla.
Poper pa so tudi obdavčevali že v naj starejših časih, predvsem Rimljani v Aleksandriji. Portugalci so ga imeli do 18. stoletja pod kronskim monopolom, pa tudi Britanci so ga zelo obdavčili.
V	davnih dneh so morale premagane države plačevati del davkov tudi s poprom. Ko je zahodnogotski kralj Alarih prodrl leta 408 v Rim, je moralo premagano mesto obljubiti precejšnje dajatve, med drugim tudi 3,000 funtov črnega popra. — Med prvo svetovno vojno pa so baje uporabljali poper kot surovino za izdelavo solzilnega plina.
. Osnovna naloga popra ves ta čas pa je bila ista, kot je še danes: dodatek k jedilom, da pospešuje izločanje sline in želodčne kisline, s tem pa olajšuje prebavo.
REDOVNICE GRADE SAME SAMOSTAN — Sestra Tereza je ena izmed 13 redovnic, karmeličank, ki si v Turini v Italiji grade samostan s svojimi lastnimi rokami.
im; oglasi
NAPRODAJ
na Miller Ave. v fari sv. Kristine, lep 5-sobni bungalow iz opeke, 3 spalnice, soba za razvedrilo (recreation room)), Venetian blinds, kurjava plinska, garaža in dovoz.
Vaša hiša se sprejme v zameno.
KOVAČ REALTY 960 E. 185 St.	KE 1-5030
(251)
Sobe se odda
Odda se 4 sobe v najem sa-jmo odraslim ljudem. Kličite CL 1-3781.	(250)
Pohištvo naprodaj
Proda se 9 kosov pohištva iz mahogonskega lesa za jedilno 'sobo. Kličite po 6. uri na 11414 Whitmore Ave., blizu Lake-view Rd.
Pnjatefs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA
Prescriptions —- Vitamins
First Aid Supplie®
Vogal St Clait-Ave in E. ©t St
ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas
JQS. GLOBOKAR
986 E. 74th St.
HE 1-6607
This and That from Washington
By Congressman Frances P. Bolton---
From the podium of the Un ed Nations last Tuesday, Preside Eisenhower
f e r e d __ frightened wo. an internatioi plan for pool! atomic e n e r i for the bene of mankind. I epic-m akin speech had t most extraon nary effee There w s breathless a tention as delivered it General Asset
Mrs. Bolton
bly Hall.
A moment after the thunder applause was finally stilled. Mad Pandit adjourned the session wi out formality of any kind, and President went with her and i or three of the American Dele tion into her office behind backdrop of sound-reflecting di;
While the President was in Madam Pandit’s office, we all went to the Delegates lounge where chairs had been previously arranged around the wall, each with a name on it. We sat and talked quietly with our neighbors until the President came. Then all stood as Mr. Eisenhower greeted each one. He was accompanied by Secretary of State Dulles, Madam Pandit and U. N. Secretary Hammarskjold, with Ambassador Lodge introducing each country’s top man. We of the American Delegation stood together at the end and had a very warm moment with the President.
Save for a few matters of unfinished business, this marvelous climax brought the Eighth General Assembly of the United Nations to a close.
BUT LIFE GOES ON . . .
■yOLUNTARY HEALTH INSUR-T ANCE. It is good to know that there has been a tremendous increase in the number of people who carry hospital, surgical and medical insurance. The latest report shows 85,991,000 had voluntary protection
against hospital expense in 1951 as against 12,312,000 in 1940—a growth of nearly 700 per cent.
Surgical insurance covered
65.535.000	in 1951—a 1300 per cent increase over the total of 5,350,000 in 1940. Medical expense coverage increased from 3,000,000 in 1940 to 27,723,000 in 1951 — nearly 900 per cent growth. At the same time
39.702.000	persons were insured in 1951 against loss of income due to disability.
Incidentally these figures do not include servicemen and veterans who receive free medical service from the government, nor persons covered by workmen’s compensation laws.
During the same years the various policies have been generally liberalized. Hospital benefits are now payable over longer periods of time, and surgical operation schedules have been improved. This would seem to be one of the fine demonstrations of what Americans can do for themselves, slowly perhaps, but steadily and without government controls.
OPENDING. A financial history of O the U. S. Government must make interesting reading, judging by statistics kept by the U. S. House of Representatives’ Committee on Appropriations.
The Committee began keeping year-by-year figures on spending back in 1872. In the subsequent 82 years (bringing us up to the fiscal year of 1954), they calculate that more than a trillion dollars ($1,162,000,000,000) was appropriated — and more than half of that sum was appropriated in the past ten years!
But our Federal Government is not the only spendthrift. The Census Bureau reports that public spending by federal, state and local governments in the fiscal year 1952 totaled more than $101 billion. This amounted to $646 for every person in the United States. Taxes, of course, financed the greater part of the spending by the three levels of government.
It looks to me as if we had better cut down on every level, even the level of our immediate desires. What do you think ?
!
Zdravko Novak:

Poslednji berai:
Pred božičem me je zanesla po dolgem času pot zopet v “downtown” na Euclid Ave^ nue*. Ko sva z ženo nakupila za družino vse 'potrebno za božič, je bilo že precej pozno, bilo je že skoraj osem. Ob devetih se trgovine zapro, zato sva hotela še vsak zase hitro opraviti nekaj malenkosti din tako prihraniti čas. Dogovorila sva se, da se dobiva v avli RKO palače.
Ko sem po opravkih prišel tja, žene še ni bilo tam.
Postavil sem se za velika steklena vrata in. gledal na ulico. Reklamna svetloba mi je tiščala v oči, da se mi je kar bleščalo. Luči vseh barv so mežikale, se prižigale in zopet ugašale. Imel sem vtis, da druga drugo preganjajo: čez zelen napis se je prikazal rdeč in zopet obratno. To je pač Amerika.
Podzavestno sem začutil, da se mi je nekdo približal. Ozrl sem se. Poleg sebe sem zagledal moža kakih petdešetih let, brez suknje in brez pokrivala. Tresel se je od mraza. Imel je rjavo ponošeno obleko, ki je bila pa nekoč precej draga. Z radovednim pogledom sem ga vprašujoče premeril od vrha do tal.
“May I ask you something?” me je poltiho vprašal in plašno pogledal na desno in levo.
“Yes, why not?” sem mu odgovoril.
“I have not eaten anything today,” je dejal iin me gledal s prosečim pogledom.
Segel sem v žep in mu dal nekaj drobiža:
“Is this enough?” sem ga vprašal.
Nasmejal se je, me pogledal in se nerodno priklonil parkrat:	“Yes, thank you,
thank you!”
Odrinil je težka vrata in stopil na ulico. Opazoval sem ga, kako je prekoračil cesto in stopil v neki lokal na nasprotni strani.
Berač — prosjak!
Kar nekaj veselega in do-
ke je imel vse zvite, da je komaj držal v njih krivo drenovo palico. Ni se toliko opiral nanjo, ampak jo je nosil s seboj pač zato, da ni sam kolovratil križem po Sloveniji. Pa tudi kakega nadležnega psa je odgnal z njo, če se je le preveč neusmiljeno zaganjal. Najbolj pa je prišla njegova palica do veljave, kadar je govorili. Ni vedno in veliko govoril, samo, kadar ga je popil kozarček, sta se mu odprla srce in usta in takrat je mahal s palico in govoril. Vse je izbruhal iz sebe, kar se mu je nabralo okoli srca in okoli žolča.
“Kako je, Kori?” sem ga o-govoril.
“Od kod me pa poznate?”
“Kaj bi te ne poznal, ali miši doma po vsej Sloveniji?”
“Imate prav! Trikrat jo prehodim po dolgem in počez vsako leto,” je mahal s palico.
“Kori, stopi z menoj v pisarno, da se nekoliko ogre-ješ!” sem ga povabil s seboj.
‘“To pa ne!” je mahnil s palico. “Na žandarmerijo in na občino ne zahajam.”
“Saj ne bo nikogar, sam bom vse popoldne!”
Nezaupno me je pogledal.
Odklenil sem pisarno in prijetna toplota je naju objela. Pomignil sem mu naj vstopi. Vdal se je.
Pomaknil sem stol k peči in ga povabil, naj sede.
“Ne bom sedel, kar takole se bom lepo naslonil na peč in se malo ogrel,” je dejal. Palice ni nikoli odložil. Nataknil jo je na mali žepek na suknjiču, da mu je tam visela, kadar je ni rabil. Žepek na suknjiču je bil že tega do dobra vajen, je bil že temu primerno oblikovan, tako, da Ko-rel palice ni nikoMi zgrešil.
Ko sem odložil suknjo, me je vprašal, če lahko kadi.
“Seveda,” sem dejal in mu prinesel “pepelnik”, pokrovček škatljice od barvnega traku za pisalni stroj. Sam namreč nisem bil kadilec, za go-
mačega se mi je zganilo v sr- stem sem pa uporabljal po-cu. Le kje so tisti časi, ko so doma hodili berači od hiše do
krovček.
Kori je vzel iz žepa ploče-
Pri-
h sa. Dolgo je že tega. Vrtal vinasto škatljico s tobakom in sem po spominu, kdaj sem|sj sam zvijal cigareto. Bil je pravzaprav videl poslednjega sila spreten, morda bolj kot berača. Več kot dvanajst let' sem moral nazaj, da sem ga našel.
Bilo je v Križah na Gorenjskem.
Služboval sem y tem kraju kot občmski tajnik. Prav tak-
kdo z zdravimi rokami, žgal je in kadil.
“Kaj je novega po svetu, Kori? Ti dosti hodiš okrog in marsikaj vidiš in slišiš.”
“Res je, toda nič dobrega. Ljudje postajajo hudobni. Mile dan j® bil kot je danes: mo-jslijo, da je Bog berača ustva-kro in mrzlo. Dež in sneg sta ril zato, da ga prezirajo in dajala ves dan prednost drug zmerjajo. In tudi usmiljenja drugemu.	j ni več. Mnogi zapirajo duri,
Ko sem se opoldne vračal ko me opazijo, da grem.” od kosila v pisarno, ki se je ! “Kaj hočeš, Kori. Kdor ima nahajala v novem Prosvetnem sam vsega dovolj, revščine ne domu, je pr bajal skozi glav- pozna in zato ne da.” na vrata berač Kori. Morda :	“Vere tudi ni več, vere. Ljli-
se ga tudi vi še spominjate. Bil dje ne znajo več katekizma, je pohabljenec iz prve svetov- Prava pobožnost je v molitvi, ne vojske: težko je hodil, ro-iv postu in miloščini. Komu
boš pa dajal miloščino, če beračev ne bo?”
Mahal je s palico in čuifil sem, da se mu trga okoli žolča.
“Ali sem jaz kriv, da sem berač. Najlepši fant sem bil v celi fari. Potem je pa prišla vojska. Potrdili so me k dragoncem. Ali veste, kakšni so bili dragonci?”
“Spominjam se jih še, Kori: to so bili najbolj zavber fantje, imeli so rdeče hlače, modro bluzo z zlatimi gumbi, na glavi čelado — perjanico, ob pasu pa težko sabljo.”
“Pa še vsak svojega konja smo imeli. To smo klestili Lahe tam ob Soči. Nekega dne je pa priletela granata, pa je šlo vseskupaj v zrak. Od cele kompanije je ostalo pet mož in med njimi je bil tudi Kori.” Kar z rokavom si je otrl solzo.
“Tisti pa, ki je bil vso vojsko doma in obogatel, pa nima pet para, da bi jih dal metni, ki sem se boril za domovino. Daleč je zašel svet. Dokler bo kaj beračev, mu bo Bog še prizanašal. Zakaj molitev, post in miloščina zadržujejo, da Bog ne udari. Zapomnite si, gospod, kar vam bom zdajle povedal: Gorje svetu, kadar beračev več ne bo. Takrat bo hudo. Tudi v pravljicah nismo brali tega, kar bo svet doživel. Pa ni daleč ta čas. Meni se zdi, da gre kazalec ure že proti dvanajsti. A takrat Korlna več ne bo, hvala Bogu!”
Mahal je s palico, besede pa je stiskal kar skozi zobe. O-gorek cigarete je stlačil v škatljico, si popravil klobuk in stopil proti vratom:
“Pa pozdravljeni, gospod! Moram naprej, bojim se, da kdo ne pride. Nisem nič prave volje in je najbolje, da se z nikomur ne srečam. Bog lonaj, pa z Bogom!”
“Počakaj, Kori! Saj ti vendar še nisem ničesar dal!” “Kaj mi niste dali, saj sem se pogrel.”
“Da, pogrel si se, a gorkota je bila občinska, od mene, pa še nisi dobil ničesar. Na, tu imaš, pa ga izpij kozarček na moje zdravje.”
Klobuk je porinil nazaj, oči so se zasvetile :
“Ne samo en kozarček, gospod, ampak vse, kar ste mi dali, bom zapil na vaše zdravje, pa z Bogom!”
“■Z Bogom, Kori!”
Takrat sem ga zadnjikrat videl.
Minil je božič, prišla je pomlad in z njo tisti grozni časi, ki jih je napovedal Kori. Vojska, okupacija, revolucija, streljanje talcev, požig cerkva in domov, beg iz domovine, zasedba oblasti po satanu, po-kolj slovenske vojske, obubo-žanje domovine, moralni in verski razkroj . . .
Domovina pa je še danes brez beračev. Prvi dan, ko se je začela vojska, so vsi izginili m se po več kot dvanajstih letih niso vrnili. Zato pa tudi slabih časov še ni konec.
AMERIŠKI OTROCI V PARIZU — Otroci ameriške šole letalskega oporišča C Franciji si ogledujejo medvede v pariškem živalskem vrtu.
Tega sem s© domislil, ko sem ledino še Italijani, kakor ve po-videl na Euclidu človeka, kijsebno dobro naša Slovenija, je prosil. Po dvanajstih letih Ko so prišli Angleži maja 1945
sem zopet videl berača. Verjemite, bil sem ga vesel. In tisti dan, ko se bo tudi v naši domovini prikazal prvi berač, bo zasijala prva zarja srečnejših dni ...
Pismo iz spitala na Dravi
spital, 8. dec. — Angleži so že vsi odšli od tod. S tem je okrog 60 ljudi iz taborišča ob službo. Dočim bi uradna Avstrija seveda rada, da bi prej ko prej izginili vsi Angleži iz dežele in seveda z njimi vsi drugi okupatorji, so špitalča-ni kaj žalostno gledali za odhajajočo angleško posadko. Kako tudi ne; obojni so se namreč v Osmih letih prisilnega medsebojnega sožitja kaj dobro znašli. Lepi “kšefti” so bili v tem času napravljeni na eni kakor na drugi strani. Sedaj pa je tega konec. Angleži jih bodo seveda na svojem novem mestu brezdvomno uspešno nadaljevali, špitalčanom pa je odklenkalo. Toda to je samo ena stran. Važnejša in zanimivejša bi bila druga stran: moralna, škode, ki so jo v tem času napravili kraju in o-kolici, okupatorji, čisto gotovo ne bo mogoče popraviti v prihodnjih osmih letih. Ples, pijača, ženske itd., vse to bo
v špital, so se temeljito opremili, in sicer tako svoje uradne prostore kakor zlasti še svoja zasebna stanovanja. V ta namen so izpraznili urade bivše Hitlerjeve nacistične stranke kakor tudi stanovanja dotedanjih nacistov. Ob sedanji razprodaji pa se je videlo, koliko tega je bilo z naše Gorenjske. Koroški nacisti so svoje urade kakor tudi svoja zasebna stanovanja v prvi vr-
IMIMIM— |—■[■»■I MII«■ll«!—
VESELE
BOŽIČNE PRAZNIKE in
SREČNO NOVO LETO želim vsem mojim odjemalcem in se priporočam še za naprej, da bi me še bolj obiskali.
MENCIN GROCERY
1142 Addison Road EX 1-1638
—Pripeljemo na dom—
Vesele božične in novoletne pozdrave pošilja vsem znancem, sorodnikom in prijateljem
(namesto božičnih kart)
Mrs. Anna Prišel
15908 Parkgrove Ave.
Cleveland 10, Ohio
Voščim in želim vsem skupaj no, veselo, zdravo novo leto in .	,	.	.vesele božične praznike, in
pose no pog avje v zgodovini sregno veselo, zdravo novo le-spitalskega mesta za to ob-
dobje.
Preden so Angleži odšli iz Spitala, so razprodali veliko “svoje.” oprave. Anglež, tudi če je vojak, posebno v okupirani deželi, ljubi komfort. Takšni so bili v tolikšni meri
to vse skozi, vsem mojim dobrotnikom, sorodnikom, prijateljem, znancem in čitateljem tega lista.
Mary Bradač
1200 Norwood Road
Cleveland 3, Ohio
sti opremili z opravo in drugim, kar so pobrali našim lju-' dem na Gorenjskem v času o-kupacije. Prvi so poropali na-' cisti, nacistom pa so poropali,^ če se sme ta izraz rabiti, An-' gleži, sedaj so pa vse te stvari I prav drago kupili od njih, o-prostite, nespametni Korošci.
Namesto Angležev so prišli v špital sedaj avstrijski orožniki, in sicer je teh skoro več, kakor je bilo Angležev. No, pa kakor pravijo, so to samo po imenu orožniki, v resnici pa je to avstrijska “vojska”.
Danes so odpeljali iz taborišča Tester barako z vsem inventarjem, koder je bilo toliko lepih slovenskih predstav in drugih prireditev. (Pismo žal ne pove, kam so odpeljali vse stvari. Naravnost tudi ne pove, kdo je odpeljal. Morali pa so to storiti Nemci, ki imajo sedaj vso oblast v taborišču.— Op. por.)
Novi most čez Dravo je že odprt za promet. Tudi stari most je že odstranjen. Svoje novo mesto bo stari most dobil med sedanjim novim voznim in železniškim mostom.
Kot znano ima špitalsko mesto svojo gimnazijo, ki pa ji že vsa leta po vojski hudo primanjkuje prostorov. Na gimnaziji poučuje tudi par slovenskih učnih moči s Slovenske Koroške. Ker se je mesto v času okupacije zadnjih let gospodarsko lepo opomoglo, se je sedaj odločilo, da postavi novo gimnazijsko poslopje, ki bo v vseh pogledih kos svoji nalogi za nekaj prihodnjih rodov. Z zidavo so že začeli.
Po poročilih z one strani Karavank pri volitvah 22. nov. t. 1. niso več tako priganjali in grozili, ker se da tudi na lažji in manj vidni način spraviti
skupaj 90 in več procentna volilna udeležba.
Bogato blagoslovljene božične praznike, in novo leto vsem rojakom po ZDA in drugod po
svetu.
J. S.
) MERCHANTS ZNAMKE SO DODATNI PRIHRANKI
BAILEY’S 4 trgovine
PRIHRANITE
24.50!
DVA STOLA
$55
za SAMO
VREDNO
$79,50
Dva udobna stola z zaokroženim naslonjačem, na premikajočih se kotalkah. Prevlečena s prekrasnim vzorčastim damastom, spodaj obrobljena z dolgimi resicami. Na izbiro so sledeče barve: rdeča, toast, sage aii zelena. Lepo bosta krasila vašo dnevno sobo. Dobro izdelana.
DAILEY’S 6. nadstropje in v vse podružnicah
PiSAŠJA MIZ A 7 predalov Priložnostne MIZICE
7 predalov, odprtina za noge, ojačeni gornji ogli, kovinasti izvlečni ročaji mahogani-jeva ali orehova
nem. (Downtown)
19
.95
24./5 vredne
Leplene hrastove mizice, za svetilke, cocktail ali druge prilike s trajnim plastičnim vrhom, ki se lahkotno čisti. — Moderni* vzorci.
TOJALO Ih ČASOPISE
"Platform" GUGALNIK
4
.95
2 prostora
3-delno stojalo za časopise in revije v blesteči maho-ganijevi izdelavi iz izbranega trdega lesa. Priljubljeno darilo za vsak dom.
44
.50
69.75 vreden
Po želji prepreči ključavnica guga-, nje. Usnju sličen plastik: chartreuse, gozdno zeleni, ustno rdeči ali rumeni barvi.
RAILE5 S (i. nadstropje in v vseh podružnicah
campus ^ crowds are cheering! §)
Arviia
Collegian
WITH BUILT-IN DISTANCE-GETTING MAGNETENNA
§
III
Model 741-T
Coral, Cherry, Citron, Ivory, Green, Tan
At last! It took Arvin to do it! This leading maker of table model radios now offers the cutest radio you’ve ever seen for college kids—and their sisters and their cousins and their aunts. Plastic cabinet i® six sleek colors, with Arvin 3 exclusive built-in Magnetenn® to give amazing distance! Fa" mous Arvin Velvet Voice tone, the sweetest voice in radio.
Many other Arvin Radios — any type, any style, any price you want- $12.95 to $59.95 at
VESELE
BOŽIČNE PRAZNIKE in
SREČNO NOVO LETO!
FRANK (ERNE
JEWELRY (0.
6412 St. Clair Ave. HE 1-0465
Odpto do 9. ure zvečei
THE COMPLETE PO V/ER SHOP IN ONE MULTIPURPOSE TOOL
. veriica! drill press . horizontal drill • 8" circular saw . 12" disc sander . wood lathe
VESELE
BOŽIČNE PRAZNIK
SREČNO NOVO LETO želita _ _ 0£j-)
JOE PENKO in ED MA1*
mmm mm
6127 St. Clair Ave-UT 1-3750
(WAR* Gl'
lili
s - vsr
^ mn€k mik

POZOR
Filatelisti morda še ne vedo, da imajo ameriški trgovci z
,yorški organizaciji, ki je poteg- hen in vesel. Prireditev je ime-Piila v Brdigeport skoraj okrog la dvojen namen, kakor je pov-1100 Newyorcanov. Nič čudnega daril naš gosp. župnik dr. Far-
!torej, če je število udeležencev, kaš. Hotela je pokazati tudi vjznamkami, posebno newyiorski ki so sedli za pogrnjene mize, dvorani dejstvo, ki velja v cer- precej zaloge znamk izdanih od preseglo številko 300.	: kvi in fari, da ,so namreč Hrvat-j jugoslovanske vlade v inozem-
Prireditev sama je imela tri je nam bridgeportskim Sloven-Jstvu 1. 1943., vendar pa samo nekoliko žigosanih starih znamk. Ne dobi se pa prve izdaje od
dele: akademija, večerja in ples. cem povsem enakopravni bratje. Prva točka po sporedu in dovr- Hotelo pa je tudi stike med na-Kar sem v zadnjem dopisu po- so se tudi g. John Pintar s svo-|šenosti je bila akademija. Njej šo faro in bratsko faro v New
rcčail, to se je tudi dogodilo. V soboto, dne 28. novembra, 1953 t. L, je newyorška hrvaška župnija sv. Cirila in Metoda napravila službeni obisk tukajšnji slovenski župniji Sv. Križa.
Že pred’ obiskom smo se zavedali, da utegne ta dogodek napraviti velik utis in imeti daljnosežne posledice. Samo predstavljati si nismo mogli, kako bo stvar izpadla, če bi vedeli naprej za celoten izid, bi najbrž naša dvorana bila mnogo premajhna.
Obisk newyiO:rških Hrvatov v Bridgepotu je bil dogodek prve vrste v vsakem oziru; v umetniškem, v družabnem, v narodnem in verskem? Neoporečena zahvala gre predvsem newyorskim Hrvatom samim pod spretnim vodstvom njihovega župnika č. gosp. Anzel Masliskovica O. F. M. Nadalje moramo izreči najtoplejšo
h
jimi ritmičnimi vežbami ter ga. jmoram posvetiti Nada Hintermeier z igranjem na'nost. klavirju.
Od naše bridgeportske strani pa so k uspehu pripomogli člani 'nedo, moram reči nekako takole
1918. SHS, verigarjev in nadalj-
svojo pozor-.Yorku navezati in utrditi. Prav.nih nežigosanih, še manj pa se .'gotovo je bil obojni namen do-J rij na kuverti s posebnim žigom, če hočem svoje bogate vtise sežen v nepričakovani meri. j Da je prvo .omenjenih in sicer glede akademije podati z eno be-1 želeti je le, da bi ta prvi obisk j nežigosanih dovolj, je razvidno
Električni avtomobil
V Franciji so izdelali avtomobil' na električni pogon. Uporabljajo podoben motor kakor pri električnih lokomotivah, kjer proizvajajo električni tok z die-selovimi motorji. Avtomobil
ima štiri manjše električne motorje, za vsako kolo po enega. — Ker so to razmeroma majhni motorji, je v vozilu mnogo več prostora kakor v avtomobilu z bencinskim motorjem. Avtomobil vozi s hitrostjo 70 milj na uro.
pripravljalnega odbora pod vodstvom domačega župnika gospoda dr. Farkaša. Njih imena moram vsekakor zapisati, da se jih ohrani za zgodovino. Pripravljalni odbor so tvorili triji člani; gosp. Peter Vagenblas, gosp. Mi-
“Hrvatje so nas nepričakovano in nadvse prijetno iznenadili.” Da res, iznenadili so nas. Že večkrat smo si v Bridgeportu domišljali, da mi kar sami vse premoremo. Zdaj pa so prišli new-yorški Hrvatje in nam pokazali
roislav Mikan in gosp. Karlo j s pesmijo, plesom in dramatiko, Horscucak. Njim se je pridružil I da so pravi umetniki na odru in izvrsten delavec gosp. Josip Ber-|da so kljub ameriškemu poreklu lekovic, ki se je uveljavil kot še vedno narodno nad vse zave-
ne bil poslednji.
Lepe pozdrave vsem bralcem.
Anton Langoja.
izvrsten mesar. V kuhinjo je v zadnjem trenutku Skočila ga. Jo-sefina Rednakova z gospo Heleno Vagenblasovo. Tudi ti dve sta delali čast svojemu imenu.
Dvorana je bila kar dobro zasedena. A zasluga za to gre na eni strani bridgeportskim dekletom, ki so raspečale v predpro-pohvalo na račun č. sestra Va-!daji kakih 130 vstopnic. Prav leriji in Bemarditi. Postavili pa tako pa gre zasluga tudi new-
m NAPRAVI IZPQS0JEVANJE PRIJAZEN POSEL
m
lli
Frank S. Legan
To je slovenski “YES MANager” poslovodja lokalne Personal Finance Company. On je mnenja, da ni dobro brezpotrebno izposojevanje. Ampak kadar bi pa posojilo bilo v korist osebe, potem pa hitro preskrbi potrebni denar.
On napravi izposojevanje preprosti, prijateljski posel. Da posojila zaposlenim moškim ali ženskam, poročenim ali samskim. On uredi pri-ložna mesečna naplačila.
Če se odločite, da bi posojilo bilo v vašo korist, pridite k Personal poslovodju danes in se pogovorite po slovensko.
Loans $25 to $900 or more on Signature, Furniture or Auto
SJb 'rHE COMPANYffa
iemmml
THAT LIKES TO SAY YIS"
FINANCE CO.
5484 Broadway (2. nadstropje nad Kaase’s Bakery Doering Bldg., Cleveland 27, Ohio
Telephone VU 3-4339	Frank S. Legan, “Yes Mgr.”
Delniška seja
Redna letna delniška seja
KORPORACIJE SLOVENSKEGA 00MA
na 15810 HOLMES AVE
se vrši
dne 3!. Januarja ISP ob 8 sSO popoldne
To obvestilo je smatrati uradno vsem društvom in posameznim delničarjem
Za direktorij*
FRANK WALTER, tajnik.
K Dreniku
je dospela spel nova zaloga zrelega in
žlahtnega vina iz Slovenije
Najlepše in najbolj dragoceno božično darilo za očeta ali materin vso družino bo steklenica domačega in pravega vina iz Slovenije, če bo ista stala na mizi za vesele božične praznike in srečno in zadovoljno novo leto 1954.
Pri Dreniku imajo šipon iz Slovenskih goric, rizling iz Haloz, traminec iz Ljutomera, kabernet iz Brda, modri pinot iz Istre ter zdravilni teran iz Krasa.
Naročite zabojček kateregakoli vina za dragoceno božično darilo.
OREHIH BEVERAGE DISTRIBUTING, Inc.
dm. In to je, kar si meiramo mi Slovenci najbolj želeti.
Iznenadil nas je že njihov prvi nastdp. Mešani zbor je zapel obe narodni himni, amerikansko in hrvaško. V njih se je pokazala ljubezen do stare in nove zemlje hkrati; nič čudno torej, če je vsa dvorana že ob tem prvem nastopu postala ginjena.
Sledile so tri točke, ob katerih smo kar oči odpirali, dvakrat za- if! poredoma so nam gostje poka-j j! ’zali lepe ritmične vaje, najprej j S dekleta in nato še fantje. Po več ^ ^kot dvajsetih letih smo videli tu,*
.v Ameriki tako dobro znane:1 I “proste vaje.” Koliko spominov se nam je vzbujalo ob njih? Sle-,dilo je narodno “kolo,” ki ga je 4« dovršeno izvajala, newyorska farna mladina. Misli so nam ipohitele tja daleč preko oceana j v našo staro domovino.
Zopet je na vrsto prišla pesem, j Dva otroka sta zaplesala prav posrečen duet, dva druga pa sta jjih spremljala s pesmijo. Nad vse nas je očaral mali Nick Gr-|zan najprej s pesmijo, odnosno s svojo tovarišico, ko sta zapela tpeSem čačeva mehana.” Fantek je pel .dovršeno in prav tako dovršeno spremljal pesem s kretnjami. Kar pa nam je privabilo malone solze v oči, je bila izredna pozornost newyorskih Hrvatov do nas Slovencev, ki se je pokazala v tem, da se je mladi v Ameriki rojen Hrvat dovršeno naučil slovenske besede in slovenske izgovarjave.
Pri naslednji točki se je pesem že združila z dramatika. Mešani zbor nam je zapel šest hrvaških izbranih pesmi. Presenetilo nas je podajanje. Pevci so bili igralci obenem. Ob vsaki pesmi so zavzeli novo pozo. In svojo pesem tudi spremljali s primerno mimiko.	i
Kot krona vse prireditve, pa| LJa je bila živa slika “Ti si Peter,” ki nam je pokazala Kristusa in sv. S||f Petra z dvema apostoloma. Da-.Ljgh la naj bi vsej prireditvi najvaž-']^ nejši pečat: verski pečat. Mora.^p se priznati, da ga je tudi v res-1 Z^-j niči dala. Vse točke je na pel r^, resno na pol v šali, vedno pa lju-; beznivo navajal newyorski tms-1 ped župnik. Daši je akademija1 Lag trajala točno poldrugo uro, je.Sfv vendar vsa publika nad vse zorno sledila. In pribiti moram, j da so imeli v tej publiki večino Slovenci in Amerikanci in je' želeti tudi, da bi se prav taka Egg drugod v Združenih državah po- -flV kazala bolj tesna povezanost med j^(j Slovenci in Hrvati.	Ege
O gostih v dvorani ne boril ve-liko pisal. Poudariti pa hočem, da so med njimi bili zastopniki vseh cerkvenih društev. Dru- ^ jS, štvo sv. Jožefa je zastopal sam'TWi predsednik g. John Bakac s taj^^jf nik:m, g. SteVanom Piczko, dru-'jP, štvo Krščanskih mater sta pred- Pp stavljfila predsednica ga. Agata lip? Antolič in tajnica ga. Ana Ste-: C
Človek in spanje
Na harwardski univerzi so delali poskuse z 20 slušatelji in slušateljicami, da bi ugotovili, kako dolgo lahko človek živi brez spanja, študentje so pili močno kavo. Najdlje je vzdržal neki medicinec, ki ni spal 125 ur. Proti koncu pa že ni več slišal, kaj’ so okrog njega govorili. Tudi gibal se je že zelo težko. —
iz tega, ker jih trgvci nudijo kot bonus celo pri srednjih nakupih. V domovini je sedaj ta kupčija monopol, kot je na Češkem in menda tudi v drugih državah za zaveso. — če bi hotel kdo popolnih svojo zbirko, ako jo je srečno rešil, ali na nanovo začeti zbirati, sporočam, da imam gori navedenih nežigosanih znamk z malimi izjemami — kompletno zbirko Jugoslavije na Borekovih listih. Tudi imam enako zbirko znamk Avstrije, čehoslovaške in Nemčije, če želi kdo kakih po-
CUSHIONS REBUILT $
CUSTOM MADE FURNITURE Upholstering and Repairing
UT 1-6037
l!?s
Vsi so med poskusom znatno drobnih podatkov, naj se obrne shujšali; nekateri so izgubili na'na Mrs. Ria Josek, 1421 E. 53. teži do 5 kg, čeprav so dobre; St., Cleveland 3, O. Tel UT jedli.	j 1-9413.
*
PRIHRANITE! DENAR
S TEM KUPONOM!


* * * * * * * *
->
f * * »> f
4* -> 4*
* * * *
t * * * * 4-* * * * * * * o t * t
o * 4-* * * *> * * 4; * * * V *■ * * v * >>
, *
Prinesite tale KUPON in dali vam bomo
20% popasla
NA VSE OTROŠKE IGRAČE IN OTROŠKO POHIŠTVO
A. GRDINA IN SINOV!
86308 Waterloo Rd.	KE 1-8235
Odprto do BOŽIČA vsak dan od 9 zjutraj do 9 zvečer PRIDITE PO KOLEDAR ZA 1954
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI
JOSEPH ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 St. Clair Ave.
COLLINWOODSKI URAD
458 E. 152nd St.
EN 1-0583
IV 1-3118
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. — Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želita
VICTOR in ROSE DOMINES, lastnika
GOOD LUCK CAFE
4017 St. Clair Ave.
Serviramo PIJAČO - VINO - PIVO in mehke pijače ter IZVRSTNA JEDILA
ALOJZ MELINZ
DRY GOODS STORE
7202 St. Clair Ave.
ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM »VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO
i-«
<iW
%
m
I
k€
f
i
*%
m
m
Sttf
*£
I
I
■I
m
s
Ss?
m
‘i
w.
i— 1

%
Mr, Anton in Mrs. Jennie Lužar
I
I
1035 E. 69 Street
VOŠČITA VSEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO. TER SE ZAHVALITA VSEM ZA ŠTEVILNE KARTICE IN VOŠČILA
i
Žg
S2>
s«
M

f**
m
Ouh. Heahtied Reason s Gleetimjs \

23776 Lakeland Blvd.
Euclid 23, Ohio
Telefon: REdwood 1-3300 - REdwood 1-3301
i f i-
■ vg

'	^ ■ \ HE STRENGTH AND CHARACTER
i ljM	of the Sun Life Assurance Company ! •
■ v •/ * I’ I’
P .	c
M......
V f' - .	^ ^
s .	'-’'lil	.............................................
........ * ................................ >
; in the sound principles
- ■ c . * M i



fane c. Navzoč je bil predsednik Društva sv. Cirila in Metoda g: Mallv Stanislav. Gospa Julija LLm Canadi pa je zastopala Bridge-1 Jug: port Council of Catholic Women.'
O plesu in večerji pa tudi ne bom izgubljal besedi. Večerja je' ■ 1 bila dobra, ples pa še bolj živa-
! HIM
................... .
MICHAEL l JOHN R. TELICH
2121 N. B. C. Bldg
CHerry 1-7877
-'r.K m
-i.- '
■M
m
>&:
01
M.
#-
M:
Mm*
: ^ 1 'i*?
m

M
rHrv
S
t 'M 1
rje,- v
-$>

M. Jakopič:
Pismo
‘Pošta pride, jutri
že nekaj dni nepretrgano dežuje. Pusti so dnevi, da ne veš ali je še kje košček jasnega neba ali ne. Še strašnejše so noči. Brez konca, brez sleherne izpremembe, brez upanja. Veter tuli v zalivu in med lesenimi barakami in se zaganja v nizke šotore, ki se obupno upirajo, da jih ne odnese. Med dež so pomešane debele snežinke, ki se zgubijo, ko padejo na blatna tla. Pod šotori leže ljudje kot okame-neli, le duše kriče v ta nesrečni čas.
Stari Miklav leži in težko sope. S pljuči je pri kraju. S težavo lovi sapo in se prijema s suho desnico za prsi. Skoz grlo piska kot zunaj med platnenimi stenami, da je še trdemu Bezlaju hudo> da bi zajokal.
Bezlaj sedi na slami z glavo v dlaneh. Tako mu je, kot da sam umira. V mislih ne more naprej, neprestano se lovi in vrti na istem prostoru, na istem mestu kot košček papirja v vetru. Božič je, in tam dunaj, tam daleč je gotovo že vse belo. Potice bodo spekli in vsepovsod bo dišalo po prazniku; tu pa kot bi požegna vse z grenkim brinjem
Nihče ne piše. Ne žena, ne otroci. Kot da bi bil ves svet ograjen z bodečo žico, kakor to taborišče. Res ni nikogar, da bi mogel do njih in jim prinesel toplo besedo? Samo to in nič drugega.
Da bi vsaj Miklav dobil pošto. Za zadnjo uro, da bi laže umrl. Bezlaj je žalosten in jezen obenem.
Žalosten je ta svet. Sto korakov na desno žica; nekaj več na levo, ostra rjava žica, ki bode prav v dušo. Bezlaju je, kot da bi se zapodil vanjo, da bi jo raztrgal z golimi rokami, pa čeprav ga na mestu posekajo. Pa da bi bil vsaj sam. Tu pa ima Miklava vedno pred očmi. Naj še tako poskuša mižati, nič ne pomaga. Vedno isti sivi obraz, prosojno voščena lica, vedno potna in tisto ozko piskanje skozi stisnjeno grlo.
Noči so strašne. Z Mikla-vom gre h koncu, a nič glasu z doma. Miklav sprašuje z očmi, da se Bezlaj kar odmika. Pa ne more nikamor, ne more se ganiti z ležišča. Ko bi vsaj ne lilo tako, zdirjal bi teh nekaj korakov, potem se zgrudil od utrujenosti. Tako pa zunaj lije in steze med šotori so kot gobe napojene z vodo, da se noge udirajo do kolena. Luči nikjer, le na stražarskih stolpih in daleč tam za žico. To je vse. Pod šotorom pa je mraz, pa še ta okužen, da Bezlaja kar davi.
Potem se Miklav obrne.
“Kakšno vreme?” izdavi in oči obvisijo na Bezlajevih.
“Dež in sneg, vražje vreme!” Bezlaj ne ve drugega reči, raje bi videl, da bi Miklav molčal.
“Čudno vreme za božič, da,” goltne Miklav. “Doma pa zakurjena peč, da ti še tak mraz ne more do živega.”
Bezlaj molči.
“Reci kaj, zini vendar katero, saj vidiš, da nas bo konec v tej pušči! Povej, zakaj ni pošte. So naju res vsi pozabili? Povej, reci!”
Bezlaj molči in se ne obrne. Strmi v strop z velikimi strmečimi očmi, kot bi hotel tam izvrtati skrivnost.
Šele, ko Miklava popade kašelj se dvigne, da mu s strganim površnikom podloži vzglavje.
Miklav se nekoliko umiri. Zaspati ne more. Kako neki.
pride. Saj bo že sveti večer, sam sveti večer . . .” Miklavu se beseda ustavi in ne more Miklavu, čeprav je v resnici več naprej. Sladko tekočino mrzlo kot v Sibiriji. Z roko čuti na ustnicah in svetel cu-gre preko čela in jo potlej s rek krvi se ustavi na bradi.
gotovo zaradi naravne lepote proglašen za narodni park. Najprej so postavili tri stebre, na vsakem robu po enega, tretjega pa v sre-
težavo obriše ob koc.
Bezlaj se je zvil v klopčič, a v noge ga kljub temu zebe. Miklav ga narahlo pokliče. “Ti je slabo, sosed,” odgovori Bezlaj in se ne gane.
“Ne. Prav dobro mi je. Ve-
“Jezus, Marija!” To in nič več. Roke omahnejo in oči so široko odprte.
Bezlaj se dvigne. Prižge leščerbo in obriše kri. Miklav se smehlja, tako kot bi prav prebiral božično voščilo. Nič
liko bolje,” odgovori Miklav in trpljenja ni več na suhih licih, se skuša napol dvigniti. “Zdaj življenje se je ustavilo.
mi je prav dobro. Nekam lahkega se čutim, verjemi.”
Bezlaj ve, da bo kmalu op-lel. Z vsakim je pred koncem tako. Kar strah ga je. Ne da bi se mrtvih bal, ne, pa vendar ni prijetno govoriti s človekom, za katerega veš, da bo v kratkem po njem.
“Bezlaj, drugo leto ta čas bova doma. Verjemi, da bova. Potem bova le še v mislih hodila tod okoli.”
Bezlaj se ne premakne. Rad bi mu bil rekel, naj molči, mu zakričal, naj bo vendar pameten, pa ne more. Nekaj ga drži za grlo. Zato se le nemirno obrne.
Tudi Miklav za trenutek obmolkne. Zunaj veter ne pojenja in zavija kot volkovi. Tako vse do jutra.
Miklav nocoj ne more molčati. Mehko mu je in dobro kot po dobro opravljeni spovedi. Spet začne:
“Zdi se mi, kot da čujem zvonove. Prav kot naši farni so! Da jih slišiš! Tako pojo, kot bi jih midva gonila. Sa-lament! Kdo bi mislil, da tudi mladi tako znajo . . . Saj bo verjetno tudi tvoj med njimi, ali ne?”
Zdaj bi Bezlaj gotovo vstal :n lopnil soseda po ustih, da se ni zavedel, kako je z njim. Tako pa se mu je le nekaj grenkega razlilo v dušo, nekaj takega, da se boji, da bo znorel.
Saj mu je že samemu dovolj hudo. Le zakaj bi klical spomine, kaj bi mislil na tisto, kar je bilo. Misli so se mu mešale, jokal bi in rjul, če bi kaj pomagalo. Tako pa je zaklenil svojo bolečino in jo zakopal globoko v srce in noče, da bi mu kdo grebel po njej. Tudi Miklav ne, čeprav sta soseda!
Zunaj tuli veter kot stekel pes in snežinke se počasi prijemajo tal in platnenih streh.
Tako vse do jutra. Ko se zdani, je sneg okrog šotorov in burja se je nekoliko unesla.
Miklav ne more pokonci. Stekleno gleda in čaka na pošto.
‘Danes morda bo,” zine Bezlaj kar tja v en dan, ker nekaj mora reči. Namesto pozdrava. “‘Danes morda bo,” ponovi, čeprav sam sebi ne verjame. V duši se boji, da je spet ne bo in da bo moral jutri spet reči prav isto. Jutri in še in še. Pa ne dolgo. Vsaj Mi-idavu ne.
Pošte ni, tudi drugi dan ne. Miklav ne vpraša več na glas, zdaj le še s steklenimi očmi išče Bezlajevih in v njih skuša razbrati odgovor.
Bezlaj pa spet odkima.
Na večer Miklav samo še hrope. Hrope, da se prsi dvigajo kot kovaški meh. Bezlaj bi mu pomagal, pa ne ve kako. Niti prave besede ne najde, ne ve kaj reči. Samo v steno se obrača in si maši ušesa, da ne bi slišal. Boli ga, da trpi bolj kot Miklav. Sika in kolne med zobmi. Prosil je v pisarni, da bi Miklava vsaj umreti poslali na spodobno postelj v bolnico, pa se mu je črni tenente režal kot vrag. Ni zinil na glas, ker bi bilo brez pomena.
Teh dvesto korakov vendar ni dovolj za življenje. Ali pa
Potem ga Bezlaj pokrije čez glavo. Sam pa sede v kot in joka. Tiho je in tesno kot bi se doma nehote ustavila velika hišna ura. Miklava ni več. Miklav ne hrope. Bezlaju se tresejo roke od mraza in bolečine. Vso noč kleči na smrdeči slami in posluša. Poskuša moliti, pa ne more. Misli ne more zbrati in glava je kot po obilni pijači.
“Miklav, odpusti! Saj veš, da sem revež kot si bil ti ...”
Miklav se samo smehlja in se ne gane.
Zjutraj stražar prinese pošto. Za Miklava. Božično voščilo od žene in petih drobnih srčec.
Bezlaj mu ga položi na mrzle prsi. Prav na srce.
“Tako, da boš laže spal!” Potlej spet bruhne v jok.
Miklav pa kot bi se smejal. Pismo bere z široko odprtimi očmi. ženino pismo in svojih otrok.
Saj je prišlo prav pravi čas. Na sam sveti večer.
M. Jakopič:
BOŽIČNA
Pastirček prestrašeno gleda okrog.
Mar sanja? Kaj doli godi se?— Zatrobil na stari pastirski je rog,
da čreda njegova zbudi se.
Poglejte tja bratje, tja doli, moj Bog . . . ni angelov zbranih krdelo?
Nad klancem, nad strgano štev-lico tam, zdaj tisoč glasov je zapelo.
Pastirji začudeno v hlevček strme,
je Dete rojeno na slami, krog jasli pa krotke ovčice leže in Dete jih boža z rokami.
dini soteske. Kable so “ustrelili” s pomočjo raket, kakršne u-porabljajo brodolomci pri reševanju.
'	' . 11* mm
I s
p.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Žalostnega ter potrtega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl ljubljeni soprog in oče
Daljnovod čez sotesko
Pri gradnji električnega daljnovoda visoke napetosti so na zanimiv način spravili žico čez sotesko v severnem Wallesu. — Soteska je namreč široka okrog 1500 metrov in 220 metrov globoka. Stene so strme, razen tega pa so morali posebno paziti na rastlinje, ker je ves predel
Frank Modic
ki je previden s svetimi zakramenti v bolnici zaspal v Gospodu dne 24. novembra 1953.
Naš ljubljeni pokojnik je bil rojen dne 24. decembra 1885 v vasi Volčje, župnija Bloke na Notranjskem.
Pogreb se je vršil dne 28. novembra iz pogrebnega zavoda Anton Grdina in Sinovi v cerkev sv. Vida. Pogrebno sv. mašo zadušnico je daroval Rev. Louis B. Baznik. Po pogrebni sv. maši pa je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarijo ter ondi položeno k zemeljskemu počitku.
Na tem mestu se prav iskreno zahvalimo Rev. Louis B. Bazniku za opravljeno pogrebno sv. mašo in druge pogrebne molitve ter ker je pokojnika spremil iz pogrebnega zavoda Anton Grdina in Sinovi v cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče Kalvarija, vse do njegovega groba. Za vse to naša zahvala in iskreni Bog plačaj.
Dalje se iskreno zahvalimo vsem, ki so poklonili ob krsti pokojnega toliko lepih vencev ter tako izkazali zadnjo čast.
Enako se zahvalimo vsem, ki so dali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj njegove duše.
Naša naj lepša zahvala vsem, ki so dali na dan pogreba svoje avtomobile ter mnogim omogočili, da so se mogli udeležiti pogreba.
Lepa hvala tudi vsem, ki so ga prišli kropit, ko jei počival na mrtvaškem odru ter molili za mir in pokoj njegove duše. Še prav posebej pa onim, ki so se udeležili pogreba, zlasti sv. maše ter pokojnika potem spremili na njegovi zadnji poti do groba.
Zahvala Rev. Victor N. Tomcu, ki je prišel molit ob krsti pokojnega.
Dalje zahvala društvu sv. Vida št. 25 KSKJ in društvu sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ za vso pomoč in naklonjenost.
Zahvala tudi za izraze sožalja, bodisi ustmeno ali pismeno.
Zahvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za vzorno vodstvo pogreba ter za vso poslugo, ki so nam jo dali ob tej za nas tako grenki uri.
Končno zahvala vsem, ki so nam kaj dobrega storili ob smrti našega dragega pokojnika. Vsem tem naš iskreni: Bog plačaj.
A Ti, ljubljeni in nepozabni soprog in skrbni oče, počivaj mirno v zemlji ameriški in lahka naj Ti bo gruda te Tvoje nove domovine; duši Tvoji blagi pa večni mir, ki Ti ga iz vsega srca želimo. Naj Te dobri Bog nagradi za vse Tvoje trpljenje in delo z večnim vesei-Ijem v družbi izvoljenih in končno nam vsem srečno in veselo snidenje nad zvezdami.
Vse trpljenje je minilo, tih je miren groba kraj, truplo sladko naj počiva,
Bog pa duši dobro daj.
Tvoji žalujoči ostali:
MARY MODIC, soproga FRANK J. MODIC, sin MARY KNAPP, tašča JOSEPH MODIC, brat
V stari domovini zapušča pokojni brata KAROLA in MILANA ter sestri ROTIJO KRAŠEVEC, REZIKO, MARIJO, in ANNO MODIC.
V Argentini zapušča brata MATEVŽA MODIC.
Tu in v stari domovini pa še dosti sorodnikov.
Cleveland, Ohio, 21. decembra 1953.
Wishing all our friends and patrons a —
MERRY CHRISTMAS AND A HAPPY NEW YEAR
THE DOUBLE EAGLE BGTTLiNG CO.
THE FINEST IN BEVERAGES SINCE 1908 SOFT DRINK MANUFACTURERS Distributors of:
E EU N BREW
The STANDARD Beer
BRAUMEISTER - BUCKEYE - SCHMIDT
HI
Fj/U
L-dvA
Spomini ga obiskujejo in mrtvi tudi. Kdo ve. Potem je Miše vračajo in sedajo k njemu klav spet začel. Tako kot že na mokro ležišče. Vroče je nekaj večerov.
Lepo božično darilo!
Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli.
Ako to storite, bomo novemu naročniku mi poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite denar za naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika.
KUPON___________________________
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov:
Ime .............................................................................
cesta ...........................................................................
mesto in država .................................-...............................
Za to darilo pošiljam znesek $..........
Moje ime je .....................................................................
Moj naslov je .....................................-.............................
mesto in država .....................................-...........................
ZAHVALA in PRIPOROČILO
JERRY GLAVAČ
1052 Addison Rd.
ki je skozi 34 let vodil svojo obrt, pokrival strehe, postavljal furneze ter opravljal vsa kleparska dela v polno zadovoljnost rojakov, se tem potom zahvali prav vsem svojim odjemalcem in prijateljem, ki so ga v njegovi stroki podpirali, ter jim vsem želi— srečne in vesele božične praznike in srečno novo leto!
iKer je vso svojo obrt dal svojemu sinu
WILLIAM GLAVAČU,
toplo priporoča, da se odslej za vso to stroko spadajoča dela obračate do njega na 1052 Addison Road, ali pa pokličite WIckliffe 3-3363.
Vesele Božične Praznike in Srečno Novo Leto!
Vsem zavednim posetnikom našega urada, tistim, ki iščejo v njem notarskih dokumentov, onim, ki pridejo k nam izpolnit davčne prijave—INCOME TAX RETURN, tem, ki plačujejo preko našega urada plin, elektriko, telefon in druge obveznosti ali naročajo pri nas STANDARD PAKETE z živili za stari kraj — pošiljamo preko znane in solidne tvrdke “CITRUS” v Trstu, ki pod spretnim vodstvom lastnika ALEKSANDRA GOLJEVŠČEK naročila v teku 14 do 21 dni točno izvrši — želimo vesele praznike in prečno novo leto.
S svojim občutnim sodelovanjem podprete domača podjetja in velikodušno pomagate svojcem v domovini. Za to delo sočutja prejemate od njih pismene zahvale, tem se pridružuje tudi naša tvrdka skupaj s tvrdko “CITRUS”. Želimo Vam mir božji na zemlji in obilo uspeha v novem letu! Naj Vam bi bilo tudi v bodoče mogoče pomagati svojcem v stari domovini.
Pošiljamo denar v vse evropske države po najboljšem dnevnem tečaju. Vse pošiljke so jamčene.
PRODAJAMO AVIONSKE IN PAROBRODNE KARTE ter poskrbimo vse potrebno za potovanje.
Za točne informacije se zglasite, pišite ali kličite tvrdko
STEVE F. PIRNAT C0.
6516 St. Clair Ave.	HE 1-3500
Cleveland 3, Ohio
VESEL BOŽIČ
19 5 3
DOBER VID V 1954

SLAK
Vesele božične praznike in srečno novo leto
želi vsem
FRANK KLEMENC
PAINTING and DECORATING
18715 Muskoka Ave.
IV 1-5646
! prebivalcev, v Leningradu pa, ži* ■	■	. ,,	.«v .	XI vi 3 milijone ljudi. V Franciji je
Lorajsiski koiicek
Piše Josephine E.
malo okoli po svetu, ubogi Evi
Po nekaj tedenski težki bolezni je umrla v tukajšnji bolnišnici Mrs. Frances Simčič, vdova po pokojnem Matt Simčiču, ki je Umrl ravno pred enim letom. Stara je bila 49 let, njeno dekliško ime je bilo Paskvan. Zapušča 2 sestri in 5 bratov.
Kar na hitro in tako nepričakovano je Bog poklical k sebi Franka Zore s 33. ceste, starega kcmaj 41 let. Umrl je na svojem domu za srčno kapjo. Pokojnih je bil rojen v Lorainu, bil je samski, zapušča užaloščeno mater, 5 sester in enega brata. Sil je član društva Sv. Alojzija A.. B. Z. Naj oba pokojna počivata v miru, žalujočim ostalim Pa naše iskreno sožalje.
pa je bilo doma strašno dolgčas. Ko je nekoč tako zapuščena sedela pod figovim drevesom, ji je kar naenkrat šinilo v glavo, da ima morda njen Adam kje kako drugo? Tej stvari je treba takoj priti do dna, si je mislila.
Ob prvi priliki, ko je bil Adam prav dobre volje (mogoče si je s kapljico omočil jezik) ga je kar naravnost vprašala, to seveda z jokajočim glasom in s solzami v očeh (da bi več zaleglo), če ima kakšno drugo rajši in kam zahaja, ko je vedno z doma.
Ubogi možiček dolgo časa ni prišel k sapi od začudenja. “Pre-Ijubo moje rebro,” je dejal Evi,” kako bi hodil h kaki drugi, ko si vendar ti sama in edina v celem Naši bolniki: Mrs. Frances Lc-'najinem paradižu in da jio še bolj gar s 33. ceste se je pri nesre- prepriča o resničnosti svojih bednem padcu po stopnicah na’red, ki je nagajivo dejal “Pa svojem domu težko poškodovala,'pojdi z menoj, se boš sama lah-2lomila si je roki. Nekaj časa je ko prepričala, da si ti sama, edi-bila v bolnišnici, zdaj pa se zdra- na. O, ti nespametno rebro ti!” vi doma.	! Evi so se ob teh ljubeznivih
Rojak John Kktnik je bil tudi besedah solze hitro posušile, po-^ekaj časa v bolnišnici, kjer je gledala je po sebi in dejala: “Saj bili, operiran. Sedaj pa je spet bi šla rada s teboj, pa še kako tta svojem domu, seveda še v rada, toda nimam kaj obleči, saj zdravniški oskrbi. ’	'vidiš, da me krije le tale figov
Težko je obolela Mrs. Charles list.”
Logar (Reising). Zdravi se na Z ženskami je pa res hudo, Svojem domu.	j nimajo kaj obleči, že Eva je
Mrs. Rose Serazin z 29. ceste imela take težave, ni čudno, da K hotela prekoračiti cesto na jih ima tudi današnji ženski svet, Fearl Ave. blizu svojega doma. kljub temu, da so vse omare La je pridrvel nek nepreviden polne, . .
Voznik s svojo “šajtergo” in jo'i	*
K zadel tako, da je padla na ce-j Končno mi dovolite, da ob tej S|to in si zlomila nogo. Kaj so z priliki voščim in želim vse naj-Voznikom naredili, .mi ni znano, lepše in najboljše za bližajoče se ^Sem tem bolnikom želimo, da: božične praznike. Da bi jih vse bi se kmalu in dobro pozdravili, osiobje pri Ameriški Domovini, *	j vsi njeni zvesti naročniki, vsi
O, ti presneto, Adamovo rebro! znanci in prijatelji kar najlepše Lake nekako je nekdo vzkliknil, in polni zdravja obhajali.
Lo je slišal v radiju tole: ,	j Novo leto 1954 naj bi nam
Neste, to se je zgodilo takrat, vsem prineslo mnogo sreče in ko sta naša prastarša Adam in blagoslova božjega. Predvsem Fva_hodila še sama po raju. Tu- pa mir vsem narodom sveta! Bog 'L Adam sam je včasih pogledal daj!	,
—-----------o------------
Milijonska mesta po svetu
■^a prvem mestu, kar se mili- katerimi je največje Tokio, kjer laskih mest tiče, so ZDA, saj živi v ožjem mestu 4 milijone 2'vi tam v desetih metropolah ljudi. Milijonsko mesto je tudi ^°brih 35 milijonov ljudi, razen Jokahama, ki pa je tako- blizu !e§a pa je v Združenih državah Tokia, da predmestja prav za Se okrog sto mest ž nad 100,000 prav povezujejo obe mesti, tako L^bivalci. Tu je treba omdni- da ni več daleč čas, ko bodo obe
fazen rekorderja New Yorka,
ti
ki •
ln)a le nekaj milijonov manj Lfebivalcev kot vsa Jugoslavija, ® Los Angeles, Philadelphio, etroit) Boston in San Franci-^Co- Na drugem mestu po šte-tu milijonskih mest je
o katerih menijo,
milijonski mesti tudi uradno združili. Novo mesto bo po številu prebivalcev resen tekmec New Yorku. Za japonska mesta je značilna velika razsežnost, saj gradijo Japonci zaradi po-Kitaj-1 gostih potresov le nižje stavbe, da jih Cenijo, da zavzema Tokio tri-
im’
sedem: prvi je Šanghaj, desetkrat večjo1 površino kot v^er živi skupno z begunci nad New York. Razen tega pa je na est milijonov ljudi. Peking i-'Japonskem še kakih 49 mest, ki razmeroma “malo” prebi- j imajo nad sto tisoč prebivalcev. Vakev, komaj 1,600,0000 ljudi, j Velika Britanija ima pet ve-
°le in najbolj obsežno- mesto J kakimi
Jo‘pa, da bi bil Peking naj- i lemest.
ce
Naj večje je London s 8 milijoni prebivalcev,
Svetu, če bi prišteli prebival-! potem so še Birmingham, Glas-
il
'Ja Kitajsko pride Japonska ^Lmi milijonskimi mesti, med ma:
milijonsko mesto samo Pariz. Po dve velemesti imajo še Indija, Nemčija, Brazilija, Španija in Avstralija, medtem ko so v Italiji tri: Rim, Napoli in Milano.
Sledi še vrsta držav s po enim velemestom: Buenos Aires šteje štiri milijone prebivalcev, Kairo jih ima dva milijona, Dunaj slaba dva, Montreal dober milijon, Kopenhagen, Seul (pred korejsko vojno), Atene, Manila. Po najnovejšem poročilu ima nad en milijon prebivalcev tudi Carigrad v Turčiji.
Zanimivo je pogledati, kako je naraščalo število velikih mest. Leta 1700 je bilo po vsem svetu le 41 mest z nad sto tisoč prebivalci, od teh trideset v Evropi, Amerika pa ni imela še nobenega. Sto let kasneje je bilo v Amfcriki le eno mesto s 100,000 prebivalci, leta 1900 pa
že petdeset. Takrat je bilo na^ Zdravniki jim večinoma svetu že tri sto mest z nad 100,-j predlagajo: “Pojdite iz mesta!" 000 prebivalci, izmed teh polo-1 Razvoj naslednjih desetletij bo vica v Evropi. Letat 1948 je bi-, pokazal, ali se bodo res ravnali lo na vsem svetu okrog 800 j po tem navodilu. Potem bi se mest s sto tisoč prebivalci, od: naraščanje prebivalstva v veli-tega 300 v Evropi in skoraj prav | kih mestih ustavilo. Evropskih
velemeščanov pa za sedaj še ne tarejo take skrbi, ker na splošno drži, da so evropska velemesta v primerjavi z ameriškimi še kar “mirna.”
toliko v Aziji.
Zadnja leta pa so pokazala, da milijonska mesta ne naraščajo več tako hitro kot v prvi polovici tega stoletja, marveč da
se ljudje raje naseljujejo v j	------o------
manjših mestih ali pa ustanav- j Letalski promet večji Ijajo nove naselbine. Posebno	0d pomorskega
vidno je to v Združenih državah Lani je prispelo z letali v Zdr. Amerike, kjer so se prevozna države in odpotovalo iz njih nad sredstva razvila skoraj že do' 1,300,000 potnikov ali 300,000 največjih možnosti. Kdor le mo-; več kakor z ladjami. Z letali je re, stanuje zunaj in se vozi v potovalo lani blizu 150,000 pot-mesto le po opravkih ali v služ- nikcv več kakor predlanskim, bo. To predvsem zaradi tega, Večino jih je prepeljalo 234 a-ker je postalo življenje v veli- meriških potniških letal. ^ Ame-kih mestih za ljudi evropskega riške letalske družbe računajo, kova skoraj nevzdržne. Hrup in da bo letos naraslo število pot-neznanska naglica napravljata nikov, ki potujejo z letali, nad ljudi živčne.	i 1,900,000.
^skončno raztegnjenih pred-j gow, Manchester in Liverpool.
Tudi Sovjetska zveza se ponaša z dvema milijonskima mesto-Moskva šteje 7 milijonov

Baragova pratika
ZA LETO 1964
iftia pestro in zanimivo vsebino. Vsak jo bo vesel. Naročite si jo dokler je v zalogi.
Stane $l.2§
s poštnino,	(
Lar je poslati v Money ordru, čeku ali gotovini na:
BARAGOVA PRATIKA
6519 W. 34th St.	Berwyn, 111.
P. S.: Znamk, prosimo, ne pošiljajte

1
J^aznanito in J&ah-Oala
Žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je za vedno zatisnila svoje oči in mirno zaspala v Gospodu naša ljuba mati, stara mati in tašča
Trances Gertnek
rojena MIŠIČ
Previdena z zadnjimi tolažili sv. vere je vembra 1953. leta.
izdihnila svojo dušo dne 25. no-
Rojena je bila 26. novembra 1888 v Igu pri Strahomiru, odkoder je prišla v Ameriko leta 1911.
Pogreb se je vršil 30. novembra 1953 iz pogrebnega zavoda Anton Grdina in Sinovi v cerkev Marije Vne-bovzete na Holmes Ave., kjer je za pokoj njene duše bila darovana sv. maša zadušnica. Po opravljenih obredih je njeno truplo bilo prepeljano na pokopališče sv. Pavla na Chardon Rd. in tam položeno k zemeljskemu počitku.
V dolžnost si štejemo, da se s tem prav iskreno zahvalimo Father Cimpermanu za obiske naše drage pokojnice na domu, za podelitev sv. zakramentov, za darovano sv. mašo zaduš-nico in za spremstvo na pokopališče. — Father Matija Jager pa naj sprejme našo toplo zahvalo za molitve ob krsti pokojnice, ko je ležala na mrtvaškem odru. Obema Bog plačaj!
Toplo se zahvalimo vsem, ki so ob krsto naše drage umrle položili tako lepe vence cvetja in rož ter ji tako izkazali svojo ljubezen, spoštovanje in zadnjo čast.
Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki es bodo brale za mir in po-1 koj njene duše.
Iz srca se zahvalimo vsem, ki so prišli pokojnico kropit in molit ob njeni krsti, ko je ležala na mrtvaškem odru, kakor tudi vsem, ki so jo spre-
mili na njeni zadnji poti na pokopališče.
Posebej se zahvalimo članom in članicam društev, ki jim je pokojnica pripadala, in sicer: društvo sv. Ane št. 4 SDZ, podružnica št. 10 SŽZ in Oltarnega društva pri fari Marije Vne-bovzete, za lepo slovo od svoje sose-stre.
Naša iskrena zahvala pogrebem-sorodnikom in prijateljem, ki so nosili krsto maše drage pokojnic.
Toplo se zahvalimo vsem, ki so na dan p'ogreba dali brezplačno na razpolago svoje avtomobile za spremstvo na pokopališče ter tako dali priliko mnogim, da se pogreba udeleže.
Hvala vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam ob smrti nase drage mame bili na pomoči.
Posebno se iz srca zahvalimo Mr. Anton Debevec in njegovi družini iz Madison, Ohio, za vse dobrote, ki so nam jih izkazovali v življenju, za časa bolezni in smrti naše drage umrle mame. Naj jim dragi Bog to obilno poplača!
Kdnčno hvala pogrebnemu zavodu A. Grdina in Sinovi za lepo urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo.
Ljuba mama, počivajte v miru v bi agoslovljeni naj Vam bo gruda te naše lepe domovine!
ameriški zemlji in lahka
S
IGift Suggestions!1
I FOR THE MEN m Y0GR CHRISTMAS LIST
P 0 R TIS HATS
Sizes 6-y8 to 7%
GIFT CERTIFICATES with a MINIATURE HAT BOX
☆	☆	☆
MANHATTAN SHIRTS
Sizes 14 to 20
TIES - SPORTSWEAR - HANDKERCHIEFS
PAJAMAS - UNDERWEAR
\
☆	☆	☆
SyFEilA TIES
AN EXCELLENT SELECTION TO PLEASE EVERYONE
☆	☆ 1	☆
H I C K 0 K JEWELRY
CUFF LINKS - TIE BARS - INITIAL BUCKLES BILLFOLDS - LEATHER BELTS - SUSPENDERS
☆	☆	'	☆
0 A i P U S
SWEATERS - WOOL JACKETS
☆	☆	☆
ROBES
WOOL - PLAIDS - RAYONS
k OSIPIiH LIE OF BOYS’ WEAR
☆	☆	☆
KAYNEE SHIRTS - CAMPUS SPORTSWEAR
☆	'M'
WOOL SUITS - PEA JACKETS - JET JACKETS - SOX
☆	☆	☆
SUITS FOR JUNIORS and YOUTHS
FRANK BELAJ
MEN’S AND BOYS’ WEAR
1201 ST. GLAIR AVENUE
Tel. HEnderson 1-S072
GIFT CERTIFICATES
GIFT BOXES
SEASON'S GREETINGS TO ALL!
ORAZEM'S
CONFECTIONERY
6415 St. Clair Ave.
ENdicott 1-9566
v Slovenskem narodnem domu
Serviramo SENDVIČE - MEHKE PIJAČE - SLADOLED
i« ifS VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO mi*l ŽELIMO VSEM ODJEMALCEM in PRIJATELJEM
Dobri in predobri ste bili za nas, Vaše otroke! Bili ste polni ljubezni do nas in z veseljem ste prenašali vse skrbi, delo in težave, ki ste jih imeli, ko sl;; nas edgajali. Prazna je sedaj hiša brez Vas in povsod Vas pogrešamo. Z ljubeznijo in hvaležnostjo se Vas spominjamo in se Vas bomo spominjali v naših mislih in molitvah, dokler nas dragi Bog veh ne združi pri Sebi. Vi, draga mati, ki ste sedaj skupaj z našim očetom v raju, pa čuvajte nad nami n Vajin blagoslov naj nas spremlja na naši poti življenja! — Počivajte v miru!
Žalujoči ostali:
FRANCES por. ZALLER, LOUISE por. KENIK, in BERTHA, hčere
JACOB, sin ANTOINETTE, snaha FRANK. ZALLER, FRANK KENIK, zeta DONALD in SANDRA, vnuk in vnukinja OSTALO SORODSTVO
Cleveland, Ohio, 21. decembra 1953.
i®;
i
Is
g
m
1?
m
TINO MODIC CAFE
6030 St. Clair Avenue
FRANK and AGNES MODIC, Proprietors LIQUOR - BEER - WINE
We wish a Merry Christmas and a Happy New Year to all!—Stop in when you are in the neighborhood!
	

I
fr1
%r-
m
1
Sli
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem svojim prijateljem in znancem ter jih prav lepo pozdravljam
ANTOINETTE VOGLESH
Črne št. 51. Slovenija
Brežice ob Savi ■ Jugoslavija

Dvajsetleten, bled, s sivo-j Žano govori in gleda, kako po-modrimi hladnimi očmi, a poln! litično, kako nevojaško! To-vrcčih besed bega mladi Buona-j da treba se mu je priključiti, parte, ki ga v malem Ajacciu'kajti zdaj bo on zapovedoval vsakdo pozna, po ulicah. Sprem-j narodni straži. V gorah prebije Ija ga naraščajoča množica; eni: nekaj časa v bližini moža, ki žJele svobode, drugi spremembe.! je bil poveljnik njegovega očet-Na trgu stopi s svojim strast-, ta, prav preden je prišel on na nim upanjem prednje kot pravi svet.
tribun. Da, v tem napol orien-1 In ko sedita skupaj in jezdita, talskem ljudstvu, pravi kesne-! preizkušeni starec in mračno je, med temi prepirljivimi rod-! stremeči mladi Korzičan, in mu binarni, “zgodaj spoznaš člove- mladi ognjevito razvija svoje
ško srce.’
Oseka: iz gora ni prostovoljcev. In ko prispo legitimne čete, uženiejo revolucionarje v kozji rog. V nekaj urah je vse razoroženo, a nihče prijet, kar je zelo modro. Zopet razočaranje: niti ne mučenik, samo poražen ljudski voditelj, kar je malodane smešno. Ali če imaš vročico v žilah, boš segel po vstkiem sredstvu, da jo utolažiš. Obtožnica na narodno skupščino v Parizu: najprej oda nov: svobodi v deročem slogu časa. nato vihar obtožb in zahtev: na vešala s kraljevimi uradniki! Oborožite otoške državljane! In naglo podpiše z njim listino nekak komitet.
Tedni pričakovanja: kaj bo odgovoril Pariz? Naposled se kurir izkrca: otok je enakopra-\na francoska provinca, na Mi-rabeaujev predlog je Paoli z vsemi bojevniki za svobodo pozvan domov. Poročnik je razočaran: provinca? Torej moramo postati navzlic novim idejam in prav zaradi njih Francozi? Čudna oblika svobode. Toda že se gnete sprevod proti cerkvi, kjer bodo blagoslovili pariški dekret. Treba je naglo prijeti vrv, po kateri grabijo vsi drugi, manifeste
plameneče načrte, po katerih hoče otok s silo odtrgati tudi od nove Francije, ga starec ogleduje s pogledom, v katerem se družita ponos, in strah. Zdaj čuti, da ima avtor onih korziških pisem res pravicp poudarjati svoj jaz. Kajti ,ta mladič ima res hudiča v životu, ali, kar je še huje, v možganih, ki ne poznajo drugfe podobe kakor podobo meča. Zmajujoč nad njim z glavo, mu pravi: “Na tebi ni nič modernega. Napolione, zdiš se mi, kakor dasi iz Plutarhovega časa!”
Prvič je doživel mladi mož, da ga je nekdo spoznal: samo Plutarhovi junaki, ti Rimljani, so vreden smoter njegovemu stremljenju. Paoli je bil prvi, ki je v Buonopartu spoznal Rimljana.
To je naposled beseda, po kateri se njegova samozavest lahko vzpne v višine. In ko sestavlja zdaj po Paolijevem naročilu na deželi javen manifest, ga pero tega mrzličnega človeka datira takole: “23. januarja 2. leta, v mojem kabinetu v Mi-dilli.” Ali je td groteskno ali veličastno? Vsekakor mora mladi mož na dan po tem diktatr-
VII
“Sedim v ubožni koči in ti pišem- Doslej sem ae pogovarjal z domačini . . . Ura je štiri po-
skem podpisu nazaj, v svojo gar-In že piše ognjevite nizijo, kajti dopust, ki ga je ne-na sodržavljane, išče I pnestano podaljševal, je pote-v klubu somišljenikov in spravi; kef Ali naj žrtvuje to posled-starejšega brata v občinski, nje oporišče? Čemu? Kaj naj svet. Med tem pišie svojo zgo-1 zdaj še išče na otoku? Prvo me~ do vino Korzike naprej in pre- sto je zasedeno, bira materi odlomke iz svojega! spisa. .	I
—Ali je to veliki Paoli? se; vprašuje Buonaparte, ko ugleda junaka svojih fantazij, ki se po poldne, vreme je sveže, veseli-dvajsetletnem pregnanstvu slav- lo me je potovati peš, snega ni, Ijen vrača domov. Kako zdr- a dolgo me bo več brez njega . . .
FR AH GE GORŠE
AKADEMSKI KIPAR
Izvršuje vsa dela cerkvene in liturgične umetnosti po lastnih izvirnih načrtih, tudi postaje križevega pota v bakru, mavcu ali v žgani glini. Izvršuje tudi načrte za slikana okna, paramente, prapore, kelihe in monštrance.
6519 St. Clair Ave.	Tel. HE 2-129(
Cleveland 3, Ohio
Želiš v osamljenosti zvestega prijatelja? Ga privoščiš svojim dragim? Naroči čimpreje slovenski splošno misijonski mesečnik
"KATOLIŠKI MISIJONI"
V mesečnih obiskih te bodo razveseljevali ob tridesetletnem jubileju svojega obstoja skozi leto 1953 na 680 straneh. Urejevani od slovenskih lazaristov in tiskani v Buenos Airesu, ti bodo prinašali ob sodelovanju številnih slovenskih misijonskih pionirjev zanimiva poročila iz vseh delov sveta. Ob številnih lepih slikah boš lažje razumel aktualne članke, strahovito borbo človeštva za zmago dobrega nad zlim. Prijetno razvedrilo, široka razglednost, sočutje z duhovno bedo bližnjega, globoko cenjenje tvoje vere bodo bogati sadovi tega branja. V zahvalo se potrudi, da bodo KATOLIŠKI MISIJONI brani v sleherni pošteni slovenski hiši v izseljenstvu, od vseh, ki jim ni vseeno, kam svet drvi.
Naročite Katoliške misijone takoj ali zahtevajte prve številke na ogled: Lenček Ladislav, Calle Cochabamba 1467, Buenos Aires, Argentina.
Za U.S.A. in KANADO samo $2 letno, s pestro pri-ločo “MISIJONSKA NEDELJA” na 178 straneh pa ?1 več. Pišite na naslov:
REV. CHARLES WOLBANG, C.M.
500 East Chelten Ave., Philadelphia 44, Pa. U.S.A.
.Prepričal sem se, da so kmetje povsod trdni in da so. vsi pripravljeni umreti za novo ustavo ... Le ženske so povsod rojalistične, čemur se pa ni čuditi, kajti svoboda je ženska, ki jih je vas zasenčila s svojo lepoto. V Dauphineji so vsi duhovniki prisegli civilni oblasti in se posmehujejo škofom . . . Vsa dobra družba in tri četrtine aristokratov 'igrajo pristaše angleške ustave. Teretti (Korzičan, je resnično grozil Mirabeau-ju z nožem. To nam ni prav nič v čast. Naš klub bi moral Mira-beauju pokloniti našo narodno nošo, torej baret, telovnik, hlače, nabojnjače, bodalo, pištolo in puško; to bo naredilo po mojem mnenju dober vtis.”
Vsaka podrobnost tega pisma stricu-duhovnfku priča o opazovanju in o preračanjenosti, ki sta (elementa politike: v tem duhu sta premišljena vreme in dr-j žava, potovanje, ki ga opravlja peš, utešitev mogočnjaka in nagibi človeških dejanj. Samoljub-nost in grabežljivost sta slabosti, za kateri je treba človeka prijeti. In globoko se nam razkrije njegova duša, če čujeno, kako tiste tedne v nekem javnem pismu obtožuje nasprotnika: “Kot pravi poznavalec ljudi ste vedeli, koliko vtelja navdušenje posameznih ljudi:	nekaj
zlatnikov več ali manj Vas je oblasti, ga kmalu utrudijo časti,
poučilo o razlikah med značaji!”
Zlatniki! e kdo jih ima. ifo pot je vzel trinajstletnega brata Louisa s seboj. In ko pride! kot nadporočnik v Valienco, imata skupaj 85 frankov za življenje, za obleko in za dečkovo šolanje. V takih razmerah mora človek že sam krtačiti obleko.
Denar! Ne za užitek — uživa-če prezira —marveč zato, da bi se povzpel! Ali ni lyonska akademija razpisala nagrade: 1200 frankov! S tem denarjem bi lahko oborožil vies otok! “Kakšne resnice in kakšni občutki najlaže osrečijo človeka?” Poročnik se nasmehne: s tem lahko postrežem. Najprej iz vljudnosti do akademikov, ki so kajpada Rousseaujevi učenci in ki so nalogo določili: spev veselju nad naravo, prijateljstvu in sanj arskemu brezdelju, trem stvarem, ki jih ne pozna in ne cteni. Nato se »nenadoma vse preokre-ne v politiko: zoper kralje, za svoboden užitek vseh ljudi nad posedovanjem in pravicami. Nato pa s}S pojavi v grozljivem tonu, kakor da gleda v zrcalu sebe, zopet oni bledi mož kakor pred leti: “Častihlepnež z ble-
ki mu jih izkazuje množica . . . Veliki častihlepneži so iskali srečo, našli so slavo.”
Veličastne slutnje, vredne kakega Plutarhovega značaja! A kmalu postane še jasnejši: ideal je Sparta, pogum in moč sta veliki kreposti. “Nagibi Spartan-ca so bili nagibi moža v razcvi-tu sil. Živel je po svoji naravi, zato je bil srečen- Samo moč je dobra, slabost'je zla.’ In še enkrat zagori slutnja v tehle besedah: “Resnično veliki možje so kakor meteorji, ki žare in iz-gore, da razsvetle zemlje*.”
Za akademijo je bilo tega prevleč. Zavrgla je delo, češ da ni “upoštevanja vredno.” Zopet razočaranje: nič denarja, nič slave. Vendar piše neomajno svoj korzičanski roman in pogovor o ljubezni.	,
Kako? Ali sveti tudi ta beseda v to temno mladost? Ali se nam jie nadejati kake rousseau-janske tirade? Tole je mnenje dvaindvajsetletnega nadporočnika: “Tudi jaz sem bil nekoč zaljubljen in sem dovolj poučen, da zaničujem opriedelitve, ki samo povečujejo zmedo. Zanikam njih upravičenost, več, smatram
dim obličjem in s sardonskim j jih za škodljive družbi in sreči smehom se igra z zločinom, nje-j posameznika. Osvoboditi ljudi govo orodje je kovarnost . . .j te navlake, bi bilo kakor nebe-Čie pa naposled le pride do vesla ški blagoslov.”
MI DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY CO.’S BASEMENT
naših nafnižfili cenah! Božična okrasitev in darila!
NYLON NABRANE ZAVESE
mrnnsimtKOttmnumi
|	Božična Darila
Pri Norwood Ap-pliance & Furniture imajo veliko |j£ izbiro vsakovrstnih hišnih potrebščin in električnih predmetov, katera so zelo praktična in primerna za jg*	božično darilo. Vse blago dobite na lahka
Jb	mesečna odplačila!
1 VOŠČIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM I IN PRIJATELJEM VESELE BOŽIČNE |	PRAZNIKE
|	NORWOOD
f APPLIANCE § FURNITURE GO.
|I	6202 St. Clair Ave.
i	JOHN SUŠNIK
VESELE, ZDRAVE IN ZADOVOLJNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO NOVO LETO 1953 ŽELIMO VSEM PRIJATELJEM IN VSEM, KI SO Z NAMI SODELOVALI
LOUIS FERF0LIA
LICENSED FUNERAL DIRECTORS
9116 Union Ave., at E. 93rd St.
LOUIS L. FERFOLIA - DONALD L. FERFOLIA
Naše geslo je in bo: Prijazna postrežba, spoštljivi pogrebi, cene nizke, ljudje zadovoljni z našo postrežbo. — Ambulančni voz vedno na razpolago.
S‘7 I ■ / - ; M '
100 inč široke v paru
54-72-81 in 90 inč dolge
NYLON ... je vaše zagotovilo za dolgo rabo . . . trajno lepoto . . . opere in posuši se v nekaj minutah . . . rabi zelo malo ali nič likanja! Dosti široke, da se obesijo prekrižane! Dobro izdelane, lepo obrobljene z 6 inč širokimi nabirki. V belih odtenkih. Količina je omejena . . . zato priporočamo zgoden nakup.
žal pismenih in telefonskih naročil ne sprejemamo The May Co.’s Basement Oddelek za zavese

Porcelanaste na 3 načine namizne lampe
Običajno po 12.95
27 inč visoke
ali 2 za $15
Prosojen porcelanasti podstavek z ljubkim rožnatim vzorcem in 22-karatnimi zlatimi okraski.- Izbirate lahko med tremi lepimi oblikami. Prekrasno okrašen senčnik v belkasti barvi s krono iz celaneza. Zlati, zeleni ali vinsko-rdeči “boucle” obšitki. Vse so 27 inč visoke.
Pismena in telefonska naročila sprejeta— Kličite CHerry 1-3000
The May Co.’s Basement Oddelek za svetilke
LOUIS in FRANCES ZIGMUND,
lastnika
ZIGMUND'S
. DELICATESSEN
1048 E. 76th St., vogal Korman Ave.
VOŠČITA IN ŽELITA VSEM ZNANCEM IN PRIJATELJEM TER ODJEMALCEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO, TER SE PRIPOROČATA VSEM ZA OBISK
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
ŽELI VSEM SORODNIKOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM TER NAROČNIKOM AMERIŠKE DOMOVINE
JOŽE GRDINA
6113 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
ter se zahvaljuje vsem za številne božične pozdrave in voščila potom božičnih kartic in pisem. Iskrena hvala vsem!
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI
HANDEL'S SHOE STORE
OBUVALO ZA VSO DRUŽINO
6125 St. Clair Ave.
v Lauscbetovem poslopju
BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1954 ŽELI VSEM SLOVENCEM
BLED (0.
JOŽEF SUHADOLNIK, lastnik
6731 St. Clair Ave.	Cleveland 3, OHi°