© Nova univerza, 2018 DIGNIT AS Revija za človekove pravice Slovenian journal of human rights ISSN 1408-9653 Evropske študije Matej Avbelj Article information: To cite this document: Avbelj, M. (2018). Evropske študije, Dignitas, št. 49/50, str. 178-184. Permanent link to this doument: https://doi.org/ 10.31601/dgnt/49/50-8 Created on: 07. 12. 2018 To copy this document: publishing@nova-uni.si For Authors: Please visit http://revije.nova-uni.si/ or contact Editors-in-Chief on publishing@nova-uni.si for more information. This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial 4.0 International License. 178 DIGNITAS n Prenova študijskih programov državnih in evropskih študij Slovenija je članica Evropske unije že polnih sedem let. Kljub temu naše članstvo niti v pravni sferi, kjer je država bila zavezana k uskladitvi z acquis communautaire na sam dan pristopa, še ni povsem ponotranjeno. V Sloveniji tako še ni prišlo do oblikova- nja zavesti, da je pravo EU naše pravo in da mu, tako kot naci- onalnemu pravu, dolgujemo spoštovanje iz navade. 1 Razloge za stanje relativne odsotnosti prava EU iz slovenske (pravne) zavesti gre prvenstveno iskati v pomanjkanju znanja. Pomanjkanje znanja poraja odsotnost zanimanja za določeno področje, odsotnost za- nimanja pa privede do splošnega prepričanja o nepomembnosti tega področja. Pomanjkanje znanja s področja prava EU na Slovenskem je in ostaja problem. Poučevanje prava EU ima pri nas komaj 20-letno tradicijo. Njegovi začetki segajo šele v poosamosvojitvene čase, kar pomeni, da vse generacije pravnikov, ki so šle čez procese izo- braževanja pred tem, niso bile deležne skorajda nikakršnega zna- nja o pravu EU. Prav te generacije pa so danes aktivne generacije pravnikov, ki ustvarjajo slovenski pravni vsakdan. Toda problem poučevanja prava EU na Slovenskem ni le v njegovi kratki zgo- dovini, problem je tudi, kako se to poučevanje – če sploh – izvaja danes. V Sloveniji so specializirani magistrski programi s področja pra- va EU precejšnja redkost. Na marsikateri izobraževalni ustanovi se pravo EU še vedno ni osamosvojilo od drugih predmetov medna- rodnopravne narave; večinoma ne obstajajo katedre za evropsko pravo, ali pravo EU, temveč je slednje del drugih kateder – naj- večkrat za mednarodno pravo ali celo civilno pravo. Toda orga- nizacijska plat poučevanja prava EU je le del zgodbe, drugi del je 1 H.L.A. HART, THE CONCEPT OF LAW, (Clarendon Press, Oxford University Press, Oxford, New York, 1994). Evropske študije Matej Avbelj 08 Matej Avbelj.indd 178 1.6.2011 18:18:53 179 DIGNITAS n Evropske študije dejanski način poučevanja prava EU. Tu imamo še naprej opraviti z ex cathedra pristopom, kombiniranim z vajami, kjer se shematič- no predstavljajo posamezni primeri iz sodne prakse Sodišča EU z namenom učenja na pamet, kako je to Sodišče odločilo v tem ali onem primeru. Rezultat je ta, da povečini pravo EU šteje za nepri- ljubljen, tuj predmet, poln balasta in potreb po memoriziranju še večje količine podatkov kot sicer. V luči povedanega ta prispevek podaja in zagovarja naslednjo tezo: v Sloveniji obstaja velika potreba po specializiranem študiju prava Evropske unije. Ta študij bi moral predstavljati zaokroženo, avtonomno študijsko področje in bi se izvajal ločeno od civilno- pravnih in mednarodnopravnih predmetov. Razlogov za to je več, primarni pa je ta, da se je evropsko pravo že zelo kmalu osamo- svojilo od tradicionalnega mednarodnega prava. Za to je poskrbe- lo Sodišče EU, ki je v zadevi van Gend en Loos 2 zapisalo, da pravo EU predstavlja nov pravni red mednarodnega prava, v kasnejši zadevi Costa v. Enel pa je besedici mednarodnega prava prepro- sto opustilo. 3 Rezultat: pravo EU predstavlja nov pravni red, ki se od mednarodnega prava razlikuje po številnih značilnostih: po subjektih, institucionalnem ustroju, temeljnih pravnih načelih in filozofiji delovanja. Subjekti prava EU, nosilci pravic in obveznosti, niso le države članice, kot v mednarodnem pravu, temveč tudi posamezniki. Ti posamezniki so pridobili celo status državljana EU, na katerega je vezanih cela vrsta izrecno naštetih in nenaštetih pravic, ki izha- jajo iz splošne prepovedi diskriminacije na temelju državljanstva znotraj ratione materiae prava EU. 4 Vse to ni značilno za klasične mednarodne organizacije. Prav tako od teh odstopa institucional- na struktura EU. V prvi vrsti gre tu omeniti poseben, neodvisen naddržavni položaj Komisije, ki ni preprosto sekretariat držav čla- nic. Nato je tu še neposredno voljen Parlament, ki je splošno pred- stavniško telo in sozakonodajalec. Posebna distinctio specifica prava EU je supranacionalni sodni aparat, ki temelji na celovitem sistemu pravnih sredstev. Vsekakor velja omeniti še Centralno ban- ko, ki upravlja skupno valuto evro. Nobena klasična mednarodna organizacija nima skupne valute, prav tako pa mednarodne orga- 2 Zadeva 26/62, NV Algemene Transport- en Expeditie Onderneming van Gend & Loos v Netherlands Inland Revenue Administration. 3 Zadeva C-6/64 Costa v. Enel. 4 Več M. Avbelj, Izbrane sodbe Sodišča Evropskih skupnosti s komentarjem (GV Založba, 2009). 08 Matej Avbelj.indd 179 1.6.2011 18:18:53 180 DIGNITAS n Prenova študijskih programov državnih in evropskih študij nizacije nimajo skupnih zunanjih meja, katerih ustrezno varstvo zagotavlja, da kontrola na notranjih mejah sploh ni več potrebna. Tudi z vidika sprejemanja odločitev v institucijah EU, za katere praviloma zadošča kvalificirana večina, se EU loči od drugih med- narodnih organizacij, ki navadno terjajo soglasje ali konsenz. Pravo EU se od mednarodnega prava močno loči tudi po svojih temeljnih načelih. Tako učinki prava EU v državah članicah niso odvisni od vsakokratnega ugotavljanja neposredne uporabno- sti mednarodnih pogodb s strani vsake države posebej, temveč je ugotovitev teh učinkov del hermenevtičnega monopola Sodi- šča EU. 5 Podobno velja tudi za načelo primarnosti, ki je v pravu EU pravilo in ne izjema. Tudi vsa druga načela, ki sicer izvirajo iz mednarodnega prava: npr. načelo lojalnosti, so v pravu EU mnogo bolj intenzivno zagotovljena. Spet druga, ki tvorijo celo hrbtenico mednarodnega prava, so v pravu EU izrecno izključena. To velja zlasti za načelo recipročnosti. 6 Morebiti še najbolj pa se pravo EU loči od mednarodnega pra- va po svoji prevladujoči filozofiji. Ta je ustavnopravna. Sodišče EU razlaga ustanovne pogodbe kot ustavne dokumente, 7 njegova hermenevtika je ustavnopravne narave. 8 Ključna je objektivna te- leološka in ne morebiti jezikovna razlaga v skladu z nameni po- godbenih partneric. Sodišče EU se nikdar ne sklicuje na Dunajsko konvencijo o pravu mednarodnih pogodb. Po mnenju številnih akademskih opazovalcev zato pravo EU šteje kot konstitucionali- zirano pravo. 9 Toda vse opisano ni le predmet enostranske vizije pravne na- rave EU s strani njenega Sodišča, ki bi bila podprta z naivnim nav- dušenjem profesorjev prava EU, temveč gre za dejstva, ki so nale- tela na pozitiven odziv, na priznanje med nacionalnimi akterji. In to celo tistimi, ki so sicer tradicionalno najbolj zadržani do prava EU. Nemško Zvezno ustavno sodišče je tako že zelo zgodaj, pravza- prav v svojem prvem primeru v povezavi s pravom EU, 10 pritrdilo 5 Federico Mancini, The Free Movement of Workers in the Case-Law of the European Court of Justice, in CURTIN, O’KEEFFE (eds.), CONSTITUTIONAL ADJUDICATION IN EUROPEAN COMMUNITY AND NATIONAL LAW, (Butterworths, 1992), str. 67. 6 Združeni zadevi C-142 and 143/80 Essevi. 7 Zadeva C-294/83 Les Verts. 8 J.H.H. Weiler, The Transformation of Europe, 100 YALE L.J. 2403 (1991). 9 Prav tam, glej tudi: Koen Lenaerts, Constitutionalism and the Many Faces of Federalism, American Journal of Comparative Law, Vol. 38, 1990, str. 206. 10 Zadeva No. 1 BvR 248/63 and 216/67 EEC Regulations Constitutionality Case, in ANDREW OPPEN- HEIMER, THE RELATIONSHIP BETWEEN EUROPEAN COMMUNITY LAW AND NATIONAL LAW: 08 Matej Avbelj.indd 180 1.6.2011 18:18:53 181 DIGNITAS n Evropske študije Sodišču EU, da pravo EU ni niti del nacionalnega niti mednaro- dnega prava, ampak izhaja iz avtonomnega pravnega vira. 11 Po- dobno stališče sta zavzeli francosko Kasacijsko sodišče 12 in itali- jansko Ustavno sodišče, 13 ki je ustanovne pogodbe EU preprosto krstilo za ustavo. 14 Sodišča drugih držav, tudi novih držav članic po največji širitvi v zgodovini EU, so sledila tej praksi, tako da o av- tonomni naravi prava EU ni več nobenega dvoma. Kot je zapisalo poljsko Ustavno sodišče, se razmerij znotraj prava EU preprosto ne da več opisati s tradicionalnimi koncepti mednarodnega prava: z monizmom in dualizmom. 15 Jezik mednarodnega prava ne zmo- re več opisati prava EU. Pravo EU ga je preprosto preraslo. Ta trend splošnega odmika prava EU od mednarodnega prava pa je močno zaznaven tudi na besedilni ravni ustav držav članic. Če so te na začetku procesa integracije o EU govorile še kot o med- narodni organizaciji, se je to v zadnjih letih, zlasti pa po sprejemu Pogodbe iz Maastrichta znatno spremenilo. Številne države imajo tako v Ustavi posebne EU klavzule. 16 Slovenija je tudi tu izjema. Čeprav je bil t. i. evropski člen sprejet relativno pozno, ko so dru- ge države že imele izrecne EU ustavne določbe, smo se Slovenci zgledovali po vzorih tistih držav, ki tovrstnih določb niso imele. Zato naša Ustava še danes, ko cilja na EU, govori o mednarodnih organizacijah, na katere so države članice prenesle izvrševanje dela svojih suverenih pravic. 17 V skladu s povedanim je argument za samostojen, avtonomen in specializiran študij prava EU pravzaprav neovrgljiv. Pravo EU se je izoblikovalo kot posebno področje znanja, ki zahteva poseben THE CASES, Vol. 2, (Cambridge University Press, 2003), str. 411. 11 Zadeva No 2 BvL 52/71 BVerfG, Internationalehandelsgesellschaft, Par 19. 12 Zadeva Administration des douanes v. Societe Cafes Jacques Vabre and Weigel et Compagnie May 1975: »In virtue of Article 55 of the French Constitution the Treaty of Rome has a greater authority than the statues and it is instituting a separate legal order integrated […] with that of the member sta- tes. It is because of its separateness that thus created legal order is directly applicable to the nationals of those States and binding on their courts.« 13 Zadeva Soc. Acciaierie San Michele spa v. High Authority [1967] C.M.L.Rev 160, I Foro It. 569 (16/27 December, No. 98). 14 Zadeva No. 183/73 Frontini v. Ministero delle Finanze, Dec 1973, in Oppenheimer, supra note 19, at 629. 15 Opinion 1/2004, Tribunal Constitucional on the Treaty establishing a Constitution for Europe, De- cember 2004, in 42 CMLRev 1169; The Accession Treaty judgment of the Polish Constitutional Court, 11th May 2005, K 18/04, source: http://www.trybunal.gov.pl/eng/summaries/documents/K_18_04_ GB.pdf; Conseil constitutionnel (French Constitutional Court), Decision No. 2004-505 DC of 19 No- vember 2004, on the Treaty establishing a Constitution for Europe, CMLRev 42, 2005; The Irish High Court, Tate and Robinson v. Minister for Social Welfare and Attorney General, Feb 1995. 16 Monica Claes, Constitutionalizing Europe at its Source: The ‘European Clauses’ in the National Con- stitutions: Evolution and Typology, Yearbook of European Law, Vol. 24, 2005. 17 Ustava RS, 3a. člen. 08 Matej Avbelj.indd 181 1.6.2011 18:18:53 182 DIGNITAS n Prenova študijskih programov državnih in evropskih študij pristop. Pravo EU pa ni le posebno področje znanja, je tudi poseb- no družbeno področje. Ko govorimo o pravu EU, tako nimamo v mislih samo strogo prava samega, temveč celokupen kontekst, v katerem to pravo nastaja, učinkuje in se razvija. Kontekstualni in interdisciplinarni pristop k pravu EU je naravnost nujen. Da bi lahko razumeli, ne le poznali pravo EU, moramo razumeti silnice, ki ga oblikujejo: zlasti politične in ekonomske, ter teorije, ki ga obdajajo in osmišljajo. Prav zato študijski program, ki bi bil v svo- jem bistvu posvečen pravu EU, ne bi bil izključno pravni in je zato pravilneje govoriti o evropskih študijah. Evropske študije so samostojni študijski program, prvenstveno zamišljen na podiplomski ravni, ki ponujajo kontekstualno, inter- disciplinarno znanje o pravu Evropske unije, upoštevaje njegove ekonomske, politične in filozofske podmene. Pridevnik evropski se nanaša na proces evropske integracije, ki je rezultiral v specifič- ni pravno-politično-ekonomski tvorbi z imenom Evropska unija. Evropske študije tako niso namenjene študiju evropske celine kot take; niti ne zajemajo drugih integracijskih procesov v Evropi, ra- zen v tistem delu, kjer se nanašajo na, stikajo ali dotikajo z razvo- jem Evropske unije. Študijski program Evropskih študij bi bil sestavljen vsaj iz trinaj- stih predmetov. Za začetek bi se študent moral seznaniti z osnova- mi delovanja EU, z njenim nastankom in prenehanjem, ustanov- nimi pogodbami, institucijami, pravnimi akti, državljanstvom ter temeljnimi svoboščinami. Osnove prava EU bi nadgradil pred- met, namenjen Pravu skupnega trga. Ta specializirani predmet bi dal poudarek na študiju razvoja in delovanja skupnega trga EU. Vključeval bi tudi analizo sodne prakse Sodišča EU s področja prostega pretoka blaga, ljudi, kapitala in storitev, kakor tudi naj- bolj pomembne sekundarne zakonodajne akte EU. Dopolnjevalo bi ga konkurenčno pravo EU, ki bi pokrilo temeljne elemente konkurenčnega prava EU in glavne poudarke iz sodne prakse So- dišča EU na tem področju. Ta uvodni, precej ekonomski del, bi nadgradil predmet, po- svečen evropskemu pravu človekovih pravic, ki bi po svoji vsebini pokrival študij treh različnih sistemov varstva človekovih pravic v Evropi: nacionalni, EKČP in EU. Osredotočil bi se na povezave, koordinacijo in možne konflikte med temi sistemi, zla- sti po pristopu EU k EKČP. K vsemu temu bi se pridal poseben predmet, namenjen študiju novejše sodne prakse Sodišča EU 08 Matej Avbelj.indd 182 1.6.2011 18:18:53 183 DIGNITAS n Evropske študije z različnih področij prava EU. Ker EU ni več le ekonomska sku- pnost, bi se bilo treba posvetiti tudi študiju EU kot območja svobode, varnosti in pravice. V tem okviru bi se študenti se- znanili s pomembnimi in hitro razvijajočimi se vprašanji prava EU s področij pravosodja, kazenskega prava, policije, državljan- stva, migracij in Schengenskega režima. Kot korelat svobode, varnosti in pravice navznoter, bi bilo treba uvesti tudi poseben predmet, posvečen skupni zunanji, varnostni in obramb- ni politiki EU. Široko področje prava EU, ki ostaja še naprej premalo poznano, je upravno pravo EU. Pri tem predmetu bi se študent seznanil z upravnopravnimi elementi prava EU: tj. pravnimi akti, upravnim varstvom, komitologijo, agencijami, uslužbenskim pravom itd. Ta predmet bi se lepo dopolnil s študijem evropskega okoljevar- stvenega prava in politik. Ekonomske, zunanje in notranjepolitične ter upravne dimenzi- je prava EU pa bi slednjič dopolnili predmeti bolj teoretične in fi- lozofske narave. Eden od njih bi bil posvečen teorijam evropske integracije. Drugi bi se osredotočil na demokracijo v Evropi. Ta bi v središče postavil vprašanje evropskega demokratičnega primanjkljaja z vidika EU, nacionalne države in posameznikov, pri čemer bi se študij dotikal pravnih, političnih, medijskih in kultur- nih dimenzij problema. Tretji predmet bi bil posvečen študiju raz- merij soodvisnosti in konfliktov med državo, EU in globaliza- cijo. V tem okviru se odpirajo številne pereče študijske teme, kot so: zgodovinski in politični razvoj države, EU, pojav globalizaci- je; vpliv na teorijo in prakso pravne in socialne države; družbena odgovornost in vzdržni razvoj; identiteta: narod, supranacionalna skupnost, mednarodna skupnost. Ne nazadnje bi se veljalo posve- titi še študiju filozofije evropske integracije ter njenim religij- skim in etičnim osnovam. Vse povedano je, seveda, zaenkrat le okvirni, zelo splošni načrt študijskega programa Evropskih študij, ki pa ga njegov avtor lahko zelo hitro izpopolni, tako da bo primeren za akreditacijo in ope- racionalizacijo. V Evropi in svetu število tovrstnih programov zelo hitro narašča, kar priča o njihovi aktualnosti in potrebnosti. Tudi odgovornost do slovenskih študentov nam nalaga, da jim ponudi- mo tovrstna znanja s strani najboljših domačih in vabljenih tujih strokovnjakov. Čeprav na področju evropskih študij nedvomno že precej zaostajamo za razvitejšimi univerzitetnimi prostori, bi kljub 08 Matej Avbelj.indd 183 1.6.2011 18:18:53 184 DIGNITAS n Prenova študijskih programov državnih in evropskih študij temu veljalo sprejeti konkurenčni izziv in domet nameravanega študijskega programa razširiti s slovenskih tudi na tuje slušatelje. Zakaj ne bi bila tudi Slovenija referenčna točka odličnosti za poda- janje znanja s področja evropskih študij? 08 Matej Avbelj.indd 184 1.6.2011 18:18:53