Otvorjenje posojilnice t Vitanji. Dne 26. junija t. 1. zbrali 80 se ob 9. uri zjntraj udje načelstva in nekaj drugih možev v stari šoli poleg farne cerkve v Vitanji, da se začne delovanje nove poaojilnice, kakor je bilo v nedeljo poprej preklicano. Navzoč je bil med drugimi tudi g. Fr. Lončar, tajnik posojilnice v Celji. Načelnik nove posojilnice, g. J. Žičkar nagovori pričujoče blizn tako-le: Častiti možje! Kar amo že dolgo čaaa nameravali, česar so mnogoteri izmed nas tudi zelo potrebovali, to smo z božjo pomočjo doaegli: ustanovili amo ai laatno poaojilnico v Vitanji, katera bo začela danes svoje delovanje. Danes pred 4 tedni, 29. majnika t. I., prišli so k nam v Vitanje goapodje : Miba Vošnjak, dr. Lavoalav Gregorec, oba državna poalanca, g. Lovro Baa, c. kr. notar v Celji in g. Fr, Lončar, tajnik Celjske poaojilnice, iu ta je danes zopet med nami, da nam na drobno razkaže, kako da gre pri posojilnici poalovati. Ni mi treba veliko govoriti o namenu posojilnice. Le to rečem: nje namen je 1. denarje aprejemati in 2. denarje izposojevati. 1. Denar sprejemlje poaojilnica v prvi vrsti od svojih udov, od tistib. oseb, ki ao jo uatanovile. Udje jemljejo tako imenovane deleže, ki so podlaga vsemu posojilničnemu zavodu. Vsak delež naše poaojilnice velja 5 gld. Po8ojilnica pa sme denar sprejemati tudi od neudov, t. j. od vsakega, ki ga boče pri nas nalagati. Za te vloge ae bo plačevalo vložnikom po 5 od ato. Ali bo pa za denar, pri naši poaojilnici naložen varno? Tako je že marsikdo pcpraševal. Vprašam tudijaz: Zakajpane? Ali niso možje, ki so izvoljeni, da vodijo posojilnico, zanesljivi, pošteni gospodarji? Ali niao dobri in veatni kriatjani? Da, na tem je mnogo. Če so voditelji denarnega društva prebrisane glave, in če so znani kot pošteni kriatjani, ki se bojijo Boga in zvesto apolnjujejo vae svoje dolžnosti, ne bo se pač nikomur bati, da bi ž njegovim denarjem vestno ne ravnali. Na8protno pa trdim: človek, ki se Boga ne boji, ki zanemarja avoje krščanske dolžnoati, ne bo poateno ravnal z denarjem, ki ae mu zaupa. Zato smo že več let aem doživeli ailno žaloatne prikazni. Pri enakib družbab, kakor je naša poaojilnica, opravljali so alužbo ljudje brez vse vesti in le premnogokrat 8e je slišalo in bralo: ravnatelj une banke je zbežal s toliko in toliko tisočaki ali pa: ravnatelj te iu te hranilnice ae je vatre111, ker ao nm prišli na sled, da jo je goljufal. Žal, da bi Vatn o taki brezvestnoati labko več izgledov navedel. .. Če ao toraj v odbor naše poaojilnice izvoljeni možje, ki se bojijo Boga, smete zaupati, da bojo veatno ravnali tudi s ptujim blagom, ki jim je v varatvo izročeno. Zraven tega je bil pa izvoljen v prvi akupgčini, dne 29. majnika Jan. Verčnik v pregle- dovalca društvenih računov in Martin Jelenko v njegovega nameatnika. Ta dva moža imata pravico, da ameta vaaki čas blagajnico pregledati, denar prešteti ter po poaojilničnih knjigah razaoditi. je-li vae v redu ali ne. In če bi našla kakšen nered, sta dolžna to naznaniti društvenikom, da ae po poatavi popravi vaaka pomanjkljivoat. Te dni ae Vam je od neke atrani prerokovalo, da bojo tiati, ki bojo imeli a posojilaico kaj opraviti, ob vae prišli, da bojo vae zgubili! Na to Vam odgovarjatn sledeče: Tiati, ki nam bojo denar vlagali, naj bojo prepričani, da bomo vloženi denar izposojevali le takim oaebam, ki ao popolnoma zanesljivi in pošteni in ki bojo imeli tudi zanesljive in poštene poroke, drugim pa nikakor ne. Nekdo je celo rekel: ,,Pijaneem in zapravljivcem se bo zdaj v Vitanji dobro godilo. Uboge žene in ubogi otroci!" Bodite prepričani: zapravljivci in pijanci in aploh ljudje, ki niso ua dobrem imenu, ne bojo dobivali pri naa nobene pomoči! S pomočjo Vitanjake posojilaice pač ne bojo apravljali na beraško palico avojih žen in svojih otrok. Vložnikom toraj ni treba biti v nobeni skrbi; aaj poznamo ljudi po nasi okolici in veino, komu se sme denar zaupati, komu ne. Oni pa, ki ai bojo pri naa denar izpoaojevali, ao pa tudi lahko mirne vesti. Naj le redno obreati plačujejo in vaako leto nekaj kapitala povračujejo, živa duša jih ne bo spravIjala na kant! Se v6 : če bi kakšen dolžnik ne mislil na povračilo, ali če bi začel prav alabo goapodariti, da bi vtegnili priti poroki v nevarnoat, potem se bo moral denar iztirjati, kajti denar, ki ga mi posojujemo, ni naše blago, to je nam zaupan denar. Ptujega blaga pa ne smemo nikomur dajati zaatonj. (Konec prib.)