4io
y.: Nevarni studenec.
jali po okolici in pokončevali polja, češ, da se jim prebivalci udado. V teh hudih časih so zapovedovali v Bihači leta 1584. Ladislav More, Jakop Prauk in Frančišek Horner; od leta 1586.— 1590. pa Tomaž Dornberg, za katerim je prišel Krištof Obričan do leta  1592.
Jedini važni dogodek za Bihač v tem času je osvojitev trdnjavice Repiča leta 1589., ker je bila zaradi nje posadka bihaška še bolj odcepljena od krščanskega posestva in je bilo odslej posadko oskrbovati  Še  teže  nego  prej.                                               (Konec prihodnjič.)
Nevarni studenec.
t
ožene dekletce kremenec
V  globoki planinski studenec, Za njim pogleduje oko :
»Nazaj li prinese ga  kd(5 ?«
»»Zakaj  si,  dekletce ti zalo,
V  studenec kremenec pognalo: Upleni  povodni te  mož,
Ce delj  togotilo ga boš!««
S pečine tak<5 govorila Mladenki pogorska je  Vila, Odšla je v planino potem, Izginila v megli očem.
Ostavlja dekletce vodico, Ugiblje in maje z glavico: »Ce mož bi povodni me vzel, Kaj  moj bi ljubimec začel?!«
Usehla kita.
6
d  cvetov  posušena  kita;
Spominov bridkih  vzbujaš moč : Ko zor na nebu se zasvita, Že nje očesi te kropita,
Bolestno zroč .   .  .
Sovražnik de"žel je preplavil,
Za dom,   sinovi krepki,  v bran !
Na boj  se mnogi sin odpravil,
Ljubimec tudi njo ostavil, Sel v b6j  srčan.
Cvetov mu  na   klobuk  pripela, Ta cvet je nji v spomin ostal.
Na tla domača prihitela
Po zmagi truma je vesela, A on je pal
Zato, usehla cvetja kita,
Spominov bridkih vzbujaš   moč: Ko zor na nebu se zasvita, Že nje očesi te kropita,
Bolestno zroč .  .   .
Bistran.
^T>