l*©to XII. — Štev. 38 V Ljubljani, 23. septembra 1956 rssiisgš&jj @1111=11 iiiillli Izdaja Časopisno založniško podjetje • Polet« — UfČja Uredniški odbor — Odgovorni uredniki Prešern Igor — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« e Ljubljani — Uredništvo In uprava v Ljubljani — Uredništvo! Likozar jeva IZ,, uprava! Cankarjeva i (pasaža Nebotičnika) - Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave št. 60Z-»T«-84 — Telefoni! uprava 21-281 uredništvo 31-691 (ob nedeljah tudi 31-193 in 30-278) — Celoletna naročnina 400 din. polletna 200 din. =-===:=■ j , J LS erv m v.: f-:< ■;. ne mlel Zagreb, 23. sept. Danes je - - - / atletskih reprezentanc Poljske dobro driali, saj je poraz naše renomiranemu nasprotniku nadose časten FINIŠ JE ODLOČIL Z velikim zanimanjem so vsi gledalci pričakovali tek na 1500m. ki naj bi bil za vse gledalce dogodek prve vrste. Občinstvo ni bilo razočarano. 'Videlo je lepo borbo, dobre •rezultate in zmago Mugoše. V začetku je bil tek precej počasen in e ta se naša tekača zadovoljila z zadnjima mestoma Pri 900 m pa sta Oenadom.a krenila v napad in oba prehitela Poljaka. Mu rut do konca seveda ni vzdržal. Najprej je šel toimo Krvza, potem pa še Levvan-qowski, ki je začel zasledovati Mu-gošo. Naš 'rekorder je simel le nekaj fnetrov prednosti. Ker je Poljak znan po odličnem finišu," smo se bali, da bo šlo prvo mesto po vodi. Toda Mugoša je zbral vse svoje sile, vzdržal do cilja in celo povečal pridobljeno prednost. Ob hitrejšem začetku bi zanesljivo dosegel nov jugoslovanski rekord in rezultat naj-višje svetovne vrednosti: Rezultati: 1. "Mugoša (J) 3:44.4, 2. Lcwandow-ski (P) 3:45.4, 3. Kryza (P) 3:47.4, 4. Murat (J) 3:48.2. 1 Poljski skakalec Kropidlovski mam je danes demonstriral, kako je treba skakati v daljino. Nikoli še nismo videli v Jugoslaviji takšnih skokov, sicer pa je tudi dosegel četrti najboljši 'rezultat v Evropi. Naša predstavnika sta v glavnem za 2 1 " * 1 I J — 1 i 4 ! . 4 L *» n ,,i,I 1.074 bil v Zagrebu zaključen dooboj in Jugoslavije. Naši atleti so se kar reprezentance (119:91) proti tako samo pohvalimo našega G.rujica, ki se je do konca boril za drugo mesto in dosegel najboljši letošnji rezultat v državi. Rezultati: 1. Mach (P) 48.0, 2. Proške (P) 48.5, 3. Grujič (J) 48.6, 4. Hočevar (J) 49.7. ODLIČNI RADOSEVIC Naš Lorger se je najbrž zaklel, da bo na 100 in pojcazal, kaj premore. Lopo je staital in zmagal z 1 m prednosti v času 10.6, kar je spet enkrat enako slovenskemu rekordu. Rezultati: 1. Lorger (J) 10.6, 2. Jastrzebovvski (P) 10.7, 3. Petrovič (J) 10.7, 4. Foik (P) 10.8. 1 Enega najboljših rezultatov današnjega tekmovanja je dosegel Dako Radoševič, ki je postavil odličen jugoslovanski rekord v metu diska. 2e s prvim motom se je mladi atlet uvrstil na 7. mesto v Evropi. Po tej disciplini je bila Jugoslavija * v vodstvu z dvema točkama prednosti, kar «je bilo res prijetno'presenečenje. Rezultati: 1. Radoševič (J) 32.67, 2. Wackowski (P) 50.98, 3. Krivokapič (J) 48.88, 4. Piatkowski (P) 47.53. dovoljila Rezultati: 1. Kropidlowski (P) 7.70. 2. Savič (J) 7.10, 3. Miler (J) 7.00, 4 Kariž (P) 6.90 DVOJNA ZMAGA je začela polniti ZA ZAČETEK Proti 16 uri sc . zahodna tribuna Maksimir&kega stadiona. Ko sta na igrišče prikorakali atletski reprezentanci Jugoslavije in Poljske, je bilo zbranih 'okoli 10.000 gledalcev. Po običajnih uvodnih formalnostih se je začelo zanimivo srečanje. Kot prvi so bili na startu tekači za 110 m ovire. Oba Slovenca, Lorger in Puc, sta dobro opravila svojo tialogo. Lorger je imel sicer smolo In se je že na eni izmed prvih zaprek zapletel in naenkrat videl poleg sebe vse nasprotnike. Do cilja 6a je vendarle spet pridobil naskok 1 m in si tako zagotovil lepo zmago. Prav zanimiv slučaj se je zgodil Judi s Pucem. Na šesti oviri je nenadoma in iz neznanega vzroka izgubil sprinterico ter pritekel na cilj najboljšem času — napol nja skakalci ob palici. Naša predstavnika sta bila zelo dobra, toda podobno kot na 400 m z ovirami tudi tu nista mogla prinesti več kot 3 točke. Oba Poljaka sta bila na 4.20 m še nekoliko nezanesljiva, zato pa sta brez težav preskočila 4.30. Rezultati: Adamczyk (P) 4.30, . Janiszevvski (P) 4.30, Lešek (J) 4.15, Lukman (J) 4.10. VIDELI SMO 80 METROV Kar trije metalci z rezultati preko 80 m so bili .predstavljeni gledalcem pred začetkom meta kopja. Največ odobravanja občinstva je požel svetovni rekorder Sidlo, ki je takoj v prvem mestu tudi dokazal, da mu gledalci niso ploskali zastonj. Kopje tipa »Heldt se je zapičilo v travo za značko, ki je označevala 80 m. Tudi drugi Poljak je bil zelo dober. Naša atleta pa sta dosegla običajne rezultate. Izven konkurence je nastopil še tretji Poljak Walczak, ki je dosegel znamko 72.14 m. Rezultati: I. Sidlo (P) 80.44, 2. Ko.pyto (P) 76.87, 3. Vuja-čič (J) 69.28, Pavlovič (J) 65.77. V troskoku je bil poljski rekorder Malcherczyk v odlični formi m (Nadaljevanje na 8. strani) Danes dopoldne je bila na progi Šentvid — Kranjska gora — Šentvid tretja dirk n za državno kolesarsko prvenstvo, ki je prinesla moštvu »Roga« velik uspeli, naslov državnega prvaka (poročilo beri na 2. str.) I. conska nogometna liga V svojem bos. Rezidtati: 1. Lorger (J) 14.7, 2. Puc (J) 14.9. 3. Kotlinski .(P) 149, 4. Kardas (P) 15.2. Istočasno se je začelo tudi tekmovanje v metu krogle. Prva serija je pbetala izenačeno borbo, kasneje pa sta Poljaka močno potegnila in sta se naša predstavnika lahko borila le za rezultat. Zmagovalec Sosgornik je dosegel nov poljski rekord in osmi letošnji rezultat v Evropi. Rezultati: Sosgornik (P) 16.77,2. Kwiatko\vski (P) 16.23, 3. Škiljevič (J) 16.11, 4. Bo-jič (J) 14.86. MARJANOVIČ ZA LAS PRVI V skoku v višino (C naš Zečevič kmalu odpadel in Irorbo za prvo mesto so vodili ostali trije tekmovalci. Vsi so enako preskakovali vse višine do 198 cm, kjer so bili vsi trije s svojim znanjem na koncu. Marjanovič si je prvo mesto zaslužil s lem, da je začel skakati na večji vi-ini kot Poljaka. Rezultati: 1. Mar-anovič (J) 195, 2. Skupny (P) 195, • I,ewando7vski (P) 195, 4. Zečevič (J) 180. Poljska tekača sta bila velika favorita v teku na 400 m. Zato lahko Šibenik : Ljubljana 3:0 (0:0) Šibenik, 23. sept. Pri zelo lepem vremenu in na dobrem igrišču je danes na stadionu -.Rade Končar« domači Šibenik zasluženo premagal goste iz Ljubljane z rezultatom 3:0 (0:0). Gole sta dala Škugur v 71. ter Tedi ing v 73. in 82. minuti. Tekmi je prisostvovalo okoli 1300 gledalcev, sodil pa je dobro Ilič iz Zagreba. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Šibenik: Bašič, Šupe, Erak, Tam-bača, Jelenkooič, Žiokooič, Sorič, Bego, Škugur, Tedling, Doršič; Ljubljana: Bencik, Eltrin, Čretnik, Gruden, Sočan, Prelesnik, Vertelj, Blaznik, Dolenc Perharič, Hacler. spet poražena Moštvo Šibenika bi maralo odločiti tekmo že v prvem polčasu ker je bilo tehnično boljše in imelo premoč na igrišču. Toda nekaj zaradi neučinkovitosti ' domačega napadu, nekaj pa zaradi žilave obrambe gostov, se je polčas končal brez gola, čeprav bi lahko domačini odšli na. odmor vsaj z dvema goloma naskoka. V nadaljevanju je bila tekma odločena v pičlih dveh minutah. Šibenik je prišel v vodstvo z dvema zaporednima goloma, ki sla jih dosegla Škugur in Tedling. Nekoliko za tem je zadnji postavil končni rezultat z zadetkom iz enajstmetrovke. Obrambi sta bili najboljši del obeh moštev. DVAKRATNO RAZOČARANJE OJ teka na 10.000 m smo pričakovali veliko več. Sicer nočemo s tem reči, da je morda razočaral zmagovalec Krzyszkowiak, ki jc kmalu pustil za seboj vse nasprotnike in jih za zaključek tudi vse prehitel za cel krog. Mihalič pa je tokrat popolnoma odpovedal. Skoraj minuto slabše je tekel od svojega običajnega časa. Žuvelu je pač tekel tako, kot je mogel. Rezultati: 1. Krzvszkovviak (P) 29:26.2, 2. Ozog (P) 30:39.8, 3. Mihalič (J) 30.47.6, 4. Zavela (J) 31:24.2. Zadnja disciplina v soboto je bila štafeta 4 X 100, ki nam ni napravila veselja. Videli smo sicer, da bo tež7 ko ogroziti odlične Poljake, ki so kot sprinterji našim enakovredni, zato pa imajo toliko boljše predaje. Ze prvi tekač Jugoslavije Dra-gaševič je močno zaostal in tako je bila šlateta izgubljena pravzaprav že prvi predaji. Petrovič je sicer razliko nekoliko zmanjšal, potem pa je prišlo do nesreče. Benjak je prezgodaj startal in palica se je znašla na tleli. Naši tekmovalci so enostavno odstopili, čeprav bi lahko prinesli z drugim mestom vsaj dve točki. Rezultati: 1. Poljska 40.8, 2. Jugoslavija (diskvalificirana). POI/AKI SE ODDALJUJEJO Pb prvem dnevu je znašala razlika v korist Poljake le 8 točk. Prve discipline današnjega sporeda pa so jo hitro povečale. Na 400 m z ovirami sta naša tekmovalca tekla za naše pojme odlično, oba boljše od državnega rekorda, toda to je zadostovalo le za zadnji dve mesti. Rezultati: Kotlinski (P) 53.3, 2. Ple-wa (P) 53.6, Miler (J) 54.1, Zupančič (J) 54.2. Ze pol e pred začetkom ostalih disciplin so se lotili tekmova- ostala doma točka LJUBLJANA, 23; septembra. Danes smo videli tretje kolo prve® st v., v I. conski ligi in rezultat srečanja med Odredom in Trešnjevko je le pol izkupička. Preroki so bili sicer prepričani v zmago domačega moštva, v katerem sta nastopila standardna igralci Berginc in Žumbar. Toda kljub vsem naporom Odredovih igralcev je takrat precej nevarna Trešnjevka odneslo točko v Zagreb. Sodnik: Vukovič iz Varaždina, mejna . Perko in Betetto iz Ljubljane. Strelci: za Odred Kranjc v 37. in 68. minuti, za Trešnjevko Kovačevič v 17. in Ladovič I v 85 min. Fred približno 2500 gledalci sta se srečali naslednji moštvi: Trešnjevka: Stinčič, Krasič, Ladovič II, Ladovič I, Digula, Kiseljak, Špirit, Koželj, Strbad, Kovačevič, Jakovac. Odred: Georgijevski, Medved, Piskar, Žumbar. Berginc, Klančišar, Kranjc, Hočevar, Virant, Guban, Zdravkovi«. Lep uspeh beograjskih boksarjev Beograd, 21. sept. Včeraj zvečer je bilo na Tašmajdanskcui stadionu boksarsko srečanje med reprezentancama Beograda in Budimpešte, kateremu je prisostvovalo okrog 8000 gledalcev. Beograjski boksarji so slavili lepo zmago z 11:9. Zmagali so Paljič v muha kategoriji, Mitrovič o bantam, Vitic o peresno lahki, Jakovljevič o polsrednji in Bogunič r poltežki kategoriji. Premagani pa So bili Lazarevič v lahki, Kelava o rnelter, Sorgič v srednji in Nikulič v težki, medtem ko je v polmelier kategoriji Milosavljevič boksal neodločeno. AGOSLAVJE MADŽAROV SZ : Madžarska 0:1 (0:1) Moskoa, 21. sept. Srečanje med nogometnima reprezentancama Sovjetske zveze in Madžarske v Moskvi je bilo za športno javnost precejšnja poslastica, zlasti še zaradi tega, ker so Madžari pred tednom dni premagali svoje resne konkurente Jugoslovane. Sovjetska nogometna reprezentanca je danes pred več kot 100.000 gledalci po 3 letih doživela prvi poraz na svojem terenu. Edini gol tekme jc dosegel Vibor v 15. min. in to je bil tudi končni rezultat. Zanimivo jc, da so Madžari y začetku igrali defenzivno, le s tremi igralci v napadu, in tedaj so bili Rusi zlasti v sredini igrišča v piemoči. Odlična obramba gostov pa jc preprečila vse njihove podvige, nasprotno, v enem izmed protinapadov je bil dosežen usodni gol. Tekma v splošnem ni bila na kvalitetni višini, saj sta obe moštvi v mnogoČem grešili, napadalci pa so zamudili nekaj zelo ugodnih priložnosti, tako na primer Strelcov v 35. in Hidegkuti v 30. min. prvega polčasa. Najboljši so bili pri Madžarih Grosies, Boszik, Kocsis in Hidegkuti, pri Rusih pa Jašin, Nctto, Paramonov in Strelcov. Odred : Trešnjevka 2:2 (1:1) Bilo je v času velike Odredove premoči. Odred je imel že tako-rekoč 2 točki v žepu. Tedaj pa je Trešnjevka uprizorila nevaren protinapad ix> levem krilu. Trenutna nepazljivost Žumbarja in Medveda je bila usodna. Hitri Jakovac je prišel približno v višino kazenskega prostora, odkoder je lepo podal žogo v sredino, tam je bil na mestu Ladovič I, ki je z glavo neovirano poslal žogo v vrata. Izenačenje, razburjenje gledalcev in končni rezultat današnje tekme... Pravzaprav tega ni bilo treba, kajti danes lahko ugotovimo, da je imel O d ned skoraj večino igre v svojih rokah in da hi moral po vseh nad vse ugodnih priložnostih, ki jih je imel, zmagati Toda strelci so bili netočni, v nekaterih primerih pa je obramba gostov, kjer se je zlasti izkazal zelo zanesljivi vratar Stinčič, odstranila grozečo nevarnost. O današnji tekmi lahko rečemo, da je bila živahna, razburljiva In na kvalitetno zadovoljivi višini, žal pa niso prišli n.a račun tisti, ki jim je največji užitek tedaj, kadar se trese mreža 1 Gledalo! so bili v prvem delu igre prepričani, da bo Odred ohranil obe točki doma, kajti njegovi igralci so pogosteje in zelo nevarno napadali, toda v 17. min. je skoraj vsem zastajal dih. Leva zveza gostov Kovačevič je iz daljave 25 m dosegel sicer lep gol, ki pa bi ga ob večji pazljivosti vratar Georgijevski lahko ubranil. Na izenačenje smo čakali 20 minul in tedaj jc bul strelec Kranjc. Gol je bil zelo lep in gledalci so dali zasluženo priznanje. Odred je po tem golu močno pritiskal, toda do izpremembe rezultata ni prišlo, čeprav je bila igra zelo živahna in napeta. Gledalci so se v 68. min. oddahnili. Po ponovnih napadih Odreda je Kranjc ušel obrambi gostov, preigral še vratarja in žogo zanesljivo poslal v mrežo — 2:1. S tem je bila zmaga Odreda že skoraj dobljena, toda ... o tem smo povedali že v uvodu. 1 Če govorimo o rezultatu, lahko rečemo, da ni realen, kajti Odred bi danes lahko brez posebnega naprezanja zmagal. Njegova »četa« je bila popolna kot letos še ne, saj je nastopil Berginc, ki smo ga v prvih dveh kolih močno pogrešali, pa tudi napad je bil močno 'razigran. In koga hi pohvalili? — •V obrambi predvsem Piskarja, v kri,lski vrsti Berginca, in le delno Klančišarja in Žumbarja. v napadu pa Viranta te'r Hočevarja. Tokrat so bili slabši Georgijevski. ki je kriv prvega gola, Medved — ki je »botroval« pri drugem golu — Guban j,n Kranjc. Pri gostih so nam zlasti ugajali vratar Stančič, desno krilo Špirk, srednji napadalec Slrbad in leva zveza Kovačevič. Sodnik Vu.kotič je opravil svoje delo zadovoljivo, če izvzamemo majhne napake, očitali pa bi mu, da je nekajkrat preveč prekinjal igro. Tone Bančič LESTVICA. CONSKE NOGOMETNE LICE: Rijeka 3 3 0 0 10:1 6 Split 3 3 0 0 16:4 6 Šibenik 3 3 0 0 10:4 6 Metalac 3 2 0 1 9:4 4 Jadran 4 2 0 2 9:11 4 Turbina 3 2 0 1 3:7 4 T rešnjevka 3 1 l 1 5:5 3 Uljanik 3 1 0 2 5:8 2 Grafičar 3 1 0 2 4:9 2 Odred 3 0 1 2 2:4 l Iujubljana 3 0 0 3 2:10 0 Tekstilac 4 0 0 4 7:15 0 Grafičar : Rijeka 0:7 (0:1) Split : Turbina 6:0 (3:0) Metalac : Tekstilac 2:1 (0:1) Uljanik : Jadran 4:1 Tretja kolesarska dirka za državno prvnstvo Zmagoslavje Rogovcev Moštvo ,.Rogo" si je danes priborilo naslov državnega prvaka Lep tenis med mladino I Moštvo ljubljanskega »Roga«, letošnji državni prvak „ LJUBLJANA, 23. septembra. Bogato kolesarsko sezono so naši najboljši tekmovalci danes v glavnem zaključili. Na sporedu je bila tretja dirka za državno prvenstvo, tokrat v organizaciji Kolesarske zveze Slovenije. Za to dirko so vladala različna mnenja. Eni so bili prepričani, da bodo nekateri naši kolesarski »asi« skušali še enkrat dokazati svojo premoč nad ostalimi, drugi pa so bili mnenja, da bodo vozili »po planu«, torej tako, da očuvajo svoja mesta, ki so si jih priborili v prejšnjih dveh dirkah. In prav ti dragi so imeli popolnoma prav. POBEGNITI NI MOGEL NIHČE Pravzaprav današnja dirka ni bila ikdovekako 'razburl jiva. Že na startu »mo na obrazih tekmovalcev opazili ležernost, razen morda pri Rogov-cih. ki so vedeli, da jih bo čakala težka naloga, obdržati namreč že osvojeno ekipno prvenstvo. Ves čas do Lesc so vozili v skupini, le včasih je hotel kakšen posameznik uiti, toda vsak poizkus pobega je bil zaman. Tam nekje pred Jesenicami 6te se odtrgala Ješič im Rožnik, ki st,a se vedno bo-lj oddaljevala od glavne skupine. Rožnika je kmalu doletela težka kriza, Ješič pa jo je ■ubral proti Kranjski gori, kjer je prvi obrnil s skoraj triminutno prednostjo. Toda,, tudi Ješič ni mogel te prednosti obdržati, saj je imano, da je solo vožnja sila nehvaležna zadeva. In tako so bili speit ivsi favoriti na povratku n-a Jesenicah v isti skupini. MORDA PA BI SE LE DALO... S šoferjem, inženirjem Sivcem, sva večkrat ubežala in na vzpetinah pričakovala morebitno spremembo v vrstnem redu. Z drugimi kolesarskimi strokovnjaki, tki so prav tako z zanimanjem spremljali današnjo dirko, smo bili mnenja, da bi vendarle lahko ta ali oni slovenski dirkač ob spretnem manevriranju in ob primernem tovarištvu mogel pobegniti. To je poskušal Perne, za m jim Žirovnik, pa še Stupar in Omerz el, vendar je zavist ostalih opravila svoje. Ob eni izmed teh priložnosti je rekel naš znani kolesarski delavec, tov. Brajnik: »Uspehi bi bili še veliko lepši, če bi naši fantje tovariško segali' drug drugemu v roke!« ZMAGOSLAVJE ROGOVCEV čimbolj smo se bližali cilju, v Šentvidu, tembolj se je stopnjevala nervoza dirkačev. Torej, vsi so bili v strnjeni skupini, zato je ostalo samo eno vprašanje: komu izmed množice bo uspelo prvemu prevoziti ciljno ©rito? Na to vprašanje smo dobili odgovor na samem cilju. Nekaj sto metrov pred Šentvidom so se vsi favoriti pognati v največji dir, hoteč se priboriti čim .idealnej-še mesto na cesti, kajti le točno od- merjena-smer in pametno manevriranje ob takšnih prilikah odločata zmago. Težko je popisati koncentracijo vsakega posameznika, kajti trenutki so bliskovito hiteli mimo njih in mimo nas, ki smo opazovali zaključeno borbo. Rogovi funkcionarji so mislili na svoje fante. Odredov! na svoje. Sreča pa se je nasmehnila odličnemu sprinteriu Z a,noškarju. ki je prvi prevozil ciljno črto 'Veselje Rogovcev je bilo popolno. Današnja dirka jim je prinesla dvojno zmago, v generalnem plasmaju pa nosi Rogova ekipa poti os ni naslov državnega prvaka. S tem pa so tudi Rogovi kolesarji dosegli to, kar so si zastavili v začetku sezone: ni tako pomembno, če je posameznik zmagovalec, kakor če je ekipa zmagovita. Rezultati: (Šentvid—Kranjska gora—Šentvid, 160 km): 1. ‘Zanoškar (R) 20 točk. 2. Žirovnik (R) 17 točk, 3. Valčič (Pulj) 13 točk. 4. Omerze! (R) 13 točk. 5. Petrovič (Partizan) 11 točk, 6. Bajc (O) 10 točk, 7. Ješič (Avala). 8. Valant, 9. Jugo, 10. Levačič .itd. Zmagovalec je prevozil progo v času 4:40.38. Ekipe: Rog (Lj) 30 točk (Zanoškar, Žirovnik. Omerzel), 2 Odred (Lj) 21 točk (Bajc, Flajs, Perne); povprečna hitrost 34.200 km na uro. Generalni plasma — posamezniki: 1. Petrovič (Part.),’2. Valčič (Pulj), 3. Žirovnik (Rog), 4. Zanoškar (Rog), 3.-Jugo (Reka), 6 Bajc .(Odred), 7. Levačič (Torpedo). 8. Vuksan (Šport). 9. Omerzel (Rg), 10. Stupar (Rog) itd. Ekipe: 1. Rog (Lj) 09.25 točk. J- M. Maribor, 23. sept. Teniški klub Branik je v Ljudskem vrtu izvedel že tradicionalno tekmovanje pionirjev za stalno prehodno’ darilo »Srebrni lopar«. Nastopilo je 18 mladih igralcev, ki so pokazali prav dobre igre. Zasluženo je zmagal Založnik, ki je v finalu odpravil Ferenčaka s 6:4 (6:2). Tretje mesto delita Štajner in Iiouska. V tekmovan ju za »Belo žogo« so nastopili mladinci od 14 do 16 let in od 16 do 18. Od 14 do 16 let je nastopilo 10 tekmovalcev. Zmagal je Černigoj pred Kavorjem in Mesaričem. Pri mladincih od 16 do 18 let je pripravil presenečenje Korbar, ki je v polfinalu premagal dru-goplasiiramega na slovenski kakovostni lestvici, Horvata, s 2:6, 6:4, 6:4, v finalu pa je nudil oster odpor Dolenčku 11:9, b:4. V borbi za tretje mesto je Horvat premagal Štrausa 6:4, 6:4. Pri mladinkah je bila najuspešnejša Lovrečeva, ki je premagala Kačičnikovo, za tretje mesto pa je bila borba med Kavčičevo in Mesaričevo. Zmagala je Kavčičeva * 6:4, 6:2. Organizacija je bila prav dobra, pa tudi igre, ki so jih pokazali mladinci, obetajo lepše čase za slovenski tenis. Dobre igre v odbojki Maribor, 23. sept. Danes je bilo v Ljudskem vrtu finalno tekmovanje za okrajno prvenstvo »Partizana« v odbojki, košarki in malem rokometu. Nastopili so najboljši v odbojki, malem rokometu in košarki. Predvsem v odbojki so bile tekme že kakovostne. Najboljša so bile pač tiste, kjer so nastopali pravi odbojkarji. Pri članih je bila izenačena borba 5 moštev. Brez poraza je osvojila prvo mesto Sl. Bistrica pred Rušami in Mežico z istim številom točk. V B kategoriji je med 4 moštvi zmagal S. Gradec pred Lenartom. Od članic v A kategoriji je bil Maribor prvi brez borbe, v B kategoriji pa Železničar prav tako brez borbe. Pri mladincih A je bil najboljši Kmetijec, pri -B pa Ravne pred Železničarjem itd. Pri mladinkah B so bile najboljše Ravne ored Železničarjem. V malem rokometu je prh članih A zmagal Maribor I., pri mladincih A Maribor II., pri B pa Maribor III. pred Rušami in Selnico. Od mladink B je bil najboljši Maribor. ska ocenjevalna vožnja avtomobilistov Na startu: 135 vozačev iz 7 držav Bled, 23. avg. Danes se je začela peta alpska relev vožnja, katere prireditelja sta AMZ Slovenija v izvedbi AN1Z Bled, ki letos po udeležbi prekaša prejšnje. Prijavilo se je 135 vozačev iz sedmih držav (Češka, Bolgarija, Nemčija, Italija, Švica in Jugoslavija). Od starih vozačev nastopa znani Gregor Josip (Nem), na avtomobilu znamke Porsch in pa Malerič Dušan tokrat na novem Mercedesu. Prvi tekmovalci Čehi, so prišli na Bled že v ponedeljek, da bi se seznanili s tekmovalno progo. Na Bledu se je v teh dneh videlo vse polno avtomobilov in motorjev različnih znamk. Prvič so kot ekipe nastopili tudi Tomosovi tekmovalci. Najboljši na tej vožnji bodo prepuščeni k petemu jadranskemu rel-liju, ki bo konec septembra v Opatiji. Današnja, kakor tudi lanska vožnja se razlikujeta od prejšnjih po podaljšanju za 117 km. Na današnjem relliju, ki se je začel ob 7. liri zjutraj so tekmovalci startali v različnih kategorijah, v presledkih 1 minute. Najprej so startali visoko sposobni športni avtomobili, za njimi pa ostali. V prvi etapi so morali prevoziti 37 km dolgo progo od Bleda do Bohinjske Bistrice, kjer je bil polurni premor, za pripravo na hitrostno vožnjo na Rotorico (1100 m)! Na tej novi cesti je lanski zmagovalec GregOr Josip dosegel do letos najboljši čas 12.52. Od Rotorice dalje je čakala tekmovalce težka pot v Češnico, ki vodi skoraj vedno navzdol v Škofjo Loko. Od tu vozijo v Idrijo, kjer je cilj druge etape in začetek tretje. Na progi do Ajdovščine so morali vo-. zači premagati serpentine preko Cola in od tam naravnost navzdol do Ajdovščine, kjer sc začne IV. etapa. IV. etapa gre iz Ajdovščine preko Nove Gorice do Tolmina. Ta del proge pomeni nekak počitek za vozače, zaradi lepe ceste in . lepe okolice. V Tolminu •je vozače pričakala velika množica ljudi. Nemci, Avstrijci in Angleži so do tretje alpske vožnje odnesli vsa prva mesta, dočim je lansko leto triumfiral naš znani vozač Dušan Malerič. Se nekaj o oceni. Vsak tekmovalec dobi določeno kategorijo vozila, in s tem tudi predpisano hitrost. Če prispe do kontrolne postaje prekasno ali prehitro, dobi za vsako minuto razlike po pet kazenskih točk. Vozač, ki ima v svoji skupini najmanj kazenskih točk, je zmagovalec. Rezultati hitrostne vožnje na Rotorico: D-10: 1. Gregel J. (Nem) 12.17, 2. Malerič (FLRJ) 12.40; A-2: 1. Krastink (Avstr.) 12.7; D-9: 1. Vidmar (FLRJ) 13.32; A-3: 1. Tiran (FLRJ) 15.32; B-4: 1. inž. Sikel (Avstr) 13.34; C-5: 1. Hartman (Nem) 13.46; C-6: 1. Hu-bašek (ČSR) 13.28; A-l: 1. Matenheiner (Avstr) 13.31; E-15: 1. Zajc (FLRJ) 15.42; A-la: 1. Gerič (FLRJ) 14.59r. Rekord proge Bohinjska Bistrica—Rotorlca so izboljšali kar trije vozači. Najboljši čas in rekord je dosegel Krastnik Oto (Avstr) na DKW 12.17. Zmagovalec v generalnem plasmaju v kategoriji avtomobilov je postal Nemec Gregor na vozilu »Porsche«, v kategoriji motorjev pa Avstrijec MetCncheimer na >Puchu<, oba brez kazenskih točk. O tej vožnji naj povemo še, da je bil na brzinaki preizkušnji od Boh. Bistrice do Rov-tarice dosežen odličen povprečni čas 73.260 km/h. Vsi udeleženci te velike mednarodne prireditve so se o njej izrazili zelo pohvalno, kar nam daje zagotovilo, da bo alpska jugoslovanska vožnja okrog Bleda v bodoče še bolj pridobila na popularnosti. Ulčar Leuer 13.9 na 110 m ovire Nemški atlet Martin Lauer je dosegel danes v atletskem dvoboju Nemčija : Finska nov evropski rekord v teku na 110 m z ovirami z rezultatom 13.9. Prejšnji rekord je imel Šved Lldman z rezultatom 14.0. Angleški atlet Hemson je pretekel 1000 m v času 2:19.9 sek., kar je le 9 desetink sekunde slabše od svetovnega rekorda Norvežana Boysna. V Melbournu je Avstralec Ted Alsop dosegel nov svetovni rekord v hoji. V dveh urah je prehodil 26 km in 125 m. Prejšnji rekord je imel sovjetski atlet Vedjakov s 25 km in 865 m. Kvalifikacije za vstop v zvezno teniško ligč Prva ovira odstranjena Ljubljana, 23. sept. — Kaže,, da Bodo tudi ljubljanski voditelji tenisa deležni, kvalitetnejših srečanj. Danes so namreč igralci domače Oiympie premagali TK Jediinstvo (Tuzla) s 7:0. To je bila prva kvalifikacijska tekma za vstop v zahodni del zvezne teniške lige. Poleg Oiym,pie in Jedinstva nastopa v kvalifikacijskih tekmah še Metalac (Zagreb), s katerim se bo 01ympia pomerila prihodnjo nedeljo v Zagrebu, Doslej so v zvezni ligi že Montažno, ZTK in Bor a c iz Zagreba ter Branik iz Maribora. Po današnjih rezultatih sodeč naj bi bili gostje iz Tuzle odločno slabši nasprotniki: Samo dogajanje pod Cekinovim gradom pa je pokazalo zanimive igre, v katerih so igralci iz Bosne pokazali lepo igro. Rečemo lahko le to, da so Ljubljančani zadnje čase v res odlični formi. U.pajmo, da bodo zaigrali tako dobro tudi v zadnjem srečanju proti Metalcu in se iako uvrstili v vrsto najboljših. Rezultati: Škulj A.: Jovanovič 6:1, 6:1, Suhar : Kršljakovič 6:0, 6:0, Pucihar : Pašič 8:6, 6:0. Že-rovee B.: JavOr 6:2, 6:0, Ogrin : Dju-Jovanovič-Pnšič 6:2, 6:0, Pucihar- Žerovec B.: Javor-Kršljakovic 6:2, 7:5. Republiška rokometna liga Rudar : Krim ,13:10 (5:7) Trbovlje, 23. 9. — Krimovo moštvo je bilo zelo nevaren nasprotnik in so v prvem polčasu zasluženo zmagali z rezultatom 5:1. V drugem delu igre pa je prišla do izraza boljša kondicija domačih in točnejše streljanje domačih napadalcev na gol. »Partizan«-Črn. : Svoboda 9:6 (6:5) Črnomelj, 23. 9. — Danes je nepričakovano »Partizan« iz Črnomlja premagal v prvenstveni tekmi zahodne skupine v velikem rokometu ljubljansko Svobodo. Domači »Partizan« je diktiral zelo oster tempo, katerega igralci Svobode niso mogli vzdržati. Branik : Drava 6:0 p. f. Ženska rokometna liga »Pariizan«-Crn. : Svoboda 1:5 (1:2) Rudar : Slovan 15:1 (7:1) Mali rokomet Žene—Branik A : Branilk B 7:3 (4:1 j I. gimnazija : Maribor 20:14 (10:5 KOVINOTEHNA PRVAK Celje, 23. sept. — Ekipno prvenstvo Celjske kegljaške podszveze v mednarodnem* slogu se je končalo z velikim presenečenjem. Odličnim kegljačem Kovinotehne iz Celja je uspelo prepričljivo pregamati rutinirane kegljače Betona in Kladi-varja. Na prvenstvu je nastopilo 12 moštev. Vrstni red: 1. Kovinotehna 801, 2. Beton 708, 3. Kladivar 694, 4. Kovinar Štore 678, 5. Šempeter 667. VVATERPOLO: Jug : Mornar 6:4 (2:2) Jadran (Herc) : Jadran (S) 3:3 (2:1) Mladost B : Bohinj 8:0 (4:0) Mladinci — Kladivar : Branik 1:1 (0:1) Kovinar (St) : Brežice 4:2 (3:0) OIymp : Radeče 4:3 (1:2) Kladivar-B ; Rogatec 2:3 (0:1) Pionirji — 01ymp : ZšD Celje 1:0 (1:0) Pionirji — Kovinar (Št) : Kladivar 0:3 (0:2) Tudi v košarki je bilo zanimivo tekmovanje. Pri članih A je osvojil prvo mesto Ma.ibor brez borbe, pri B Kmetijec pred MTT, pri članicah B Železničar, pri mladinkah A Maribor in pri B Železničar prav tako brez borb-. Republiška odbojkarska liga Fužinar uspel brez težav Fužinar : Ilirija 3:0 V dokaj mlačni igri je danes Fužinar z lahkoto premagal ljubljansko Ilirijo s 3:0 (15:8, 15:5, 15:6). Ljubljančani so se zelo slabo izkazali, tako da se tudi igralcem Fu-žinarja ni bilo treba truditi za zmago. Pri gostih se je najbolj izkazal Naglič, dočim z je bil pri domačih najboljši Antekolovič. Partizan (N. m.) : Jesenice 3:1 (15:13, 15:11, 11:15, 15:10) Odbojka -Kamnica : Hoče 3:2 Fram : Beton 1:3 Najboljši so bili odbojkarji iz Petrovč Petrovče, 23. sept. — Danes je bilo v Petrovčah prvenstvo partizanskih društev celjskega okraja v odbojki, na katerem je bila prvič po desetih letih zadovoljiva udeležba. Nastopilo je 15 moštev. Največ znanja so pokazali odbojkarji iz Petrovč, ki so osvojili prvo mesto pri članih in članicah. Pri mladincih pa so zmagali odbojkarji iz Gomiljskega. Rezultati: Petrovče A : Petrovče B 3:0, Šempeter : Vojnik 3:0, vrstni red: 1. Petrovče-A, 2. Petrovče B, 3. Šempeter. Članice— vrstni red: 1. Petrovče, 2. Šmarje, 3. Gomiijsko. Mladinci: Gomiljsko : Petrovče 5:0. Plavalno prvenstvo celjskega Neptuna Celje, 23, sept. — Za zaključek letošnje plavalne sezone so celjski plavalci izvedli v Rimskih Toplicah klubsko prvenstvo. Nastopili so domači tekmovalci, poleg njih pa še tekmovalci iz celjskih šol. Tekmovanje je služilo tudi sodniškim kandidatom, ki so opravili sodniške izpite. Rezultati: moški - 100 m prosto: Klančnik 5,32,9; 100 m prsno: Bavdek 1,28,2; 66 m hrbtno: Goršič E. 58,7; 66 m metuljček; Repar 1:0,0,7; 100m prsno: Klančnik 8,09; 200m prosto: Repar 3:0, 7,8; ženske - 33m prosto: Gobelič 28:0, 33 m metuljček; Pečnik 30,7, 66 m prsno; Pečnik 1:08,0; 66 m hrbtno: Keršinar 1:10,5; pionirji - 33 m hrbtno: Goršič T. 25:6; 33 m metuljček; Grm 33,0; 66 m prsno: Tka ve 54,6; pionirke - 33 m prsno: Knavs 36:2. Čaklec že tretjič prvak Zagreb, 23. sept. Včeraj zvečer je bilo ▼ Zagrebu državno prvenstvo v vajah na orodju. Naslov državnega prvaka za leto 1956 je že tretjič osvojil Čaklec, član »Partizana« iz Zagreba pred Jurjevičem in- Gagiecm. mmmm F udi v gozdni šoli »Partizanu« Slo veni je v Mozirju so se tečajniki urili v plavanju Boštjan V BEOGRADU Madžarska — Jugoslavija! Senzacija I Naj večja atrakcija leta 1956. Dva n-ogometaška giganta bosta trčita drug ob drugega. Kdo je mogel Ostaiti še ravnodušen ob takem grandioznem športnem dogodku? Tudi mene je pograbilo. Celo poletje sem živčno zasledoval izvan-redne priprave in uspehe naše 'reprezentance. Najprej so pomendrali superiorno mogočne kitajske nogo-inetniike s strašnim rezultatom 40:0!! To je bilo odlično! Skoraj isto so ponovili s še mogočnejšimi Indonezijci. Kar 40:2 se je glasil uničujoči rezultat Tudi to je bilo odlično in bog Turke je skakal do stropa od navdušenja nad svojimi miljenci. Ti so pridobili njegovo popolno zaupanje. Kako tudi ne? Bravurozni Beara. imenovan »Veliki«, je sicer pustil dvema indijskima žogama, da sta poduhali njegovo mrežo. 'Vendar tega ni bil kriv ne on, ne branilca, ampak Indonezijci. Zato tudi ni umazala nobena senčica njegove slave in sposobnosti. Tudi branilcem ne Mene je sicer silna toča golov v teh dveh preizkušnjah rrfalo pokole-bala. Zbal sem se, da so bombar-derji našega napadalnega kvinteta iztrošili pri teh velepodvigih vso muiiiicijo in ie ne bo ostalo dovolj za Madžare. Pa so me strokovnjaki iz Beograda hitro potolažili. »To ni bilo še nič. Znano je, da naši nogometni p n maši igrajo proti slabšim in neznanim samo na eno struno. Vse nekaj drugega pa je, če imajo res velike nogometnike. Ta-ktrat pa ... oh, da takrat.. z eno besedo — težko Madžarom v Beogradu!!« Res, strašne stvari jim je pripravil kapetan Turke Najprej nepro-bojno, nepremagljivo obrambo! Prati betonski bunker! Potrjeno službeno od priznanih novinarskih strokovnjakov iz Beograda, da je to naše najmočnejše orožje. In šele napad! Sama bleščeča imena, sami virtuozi, pravi žonglerji dk> nezavesti! Tu je nlavolasi Vukas •— »Konti nentalec«. Tu je Toza »nezadržni«, tu Zebec »nenadkriljivi«. Miloš »loarodejec«. Tu je še Rajkov »bliskoviti« in Ognjanov »strašni«. In Madžari? Obramba slaba, nezanesljiva. z vratarjem — dovče-rajšnjim kaznjencem, ki mu seveda ne moreš ničesar zaupati. Z branilcema brez vsake slave, skoraj začetnikoma Napadalci, ki jih vodi polomljeni in stari 1’uskas, in neki Hidegkuti. Skratka — vredni so pomilovanja V dno srca so se mi zasmilili sosedje — takorekoč prijatelji —, ki jih čaika sramoten poraz. Kaj poraz, prava katastrofa! Hitro sem vzel vlak pod noge in se odpel jal v Beograd, da omehčam srce strašnega kapetana Turketa. Ker pa zaradi velikih skrbi že dve noči nisem spal, sem na vlaku hitro zakinkal... Naenkrat sem bil v Beogradu in že tudi stal pred palačo FUSAJ. Ne vem, čemu je bilo daleč naokrog vse zastraženo Miličniki v belili rokavicah in strojnicami pod pazduho. Baje že tri dni niso puščali nikogar v to tajinstveno trdn javo. Palč ne hi bil Boštjan, če se ne bi znašel. Preskočil sem kratkomalo presenečene miličnike in že sem sta! v bleščeči dvorani, kjer je na vzvišenem sedežu — skoraj bi rekel prestolu — sedel sršečih oči in namr-šenih lic sam bog bogova — kapetan Turke. Tri stopnice pod njim so sklonjenih hrbtov ponižno stali razni nogometni strokovnjaki iz Nogometne zveze in mnogo športnih novinarjev. Turke je ravnokar govoril. »Odklanjam vsako sugestijo za izmenjavo naše reprezentance To je moštvo, ki sem ga sestavil jaz (globok poudarek in dvominutna pavza!) •»- To je nogometaška smetana naj-vdišje kvalitete, nadevana z nenad-kriljivimi in najdražjimi (to je pa res, sem si domislil) našimi ljubljenci. Prepričan sem, d« bodo dvignili naš — predvsem seveda moj — ugled z novo korpulentno (hotel je menda reči —opuleutno) zmago nad tudi nekdaj slavnimi sosedi. Govoril s&n!« Zaprl je božanska usta ln se zmagoslavno ozrl po prisotnih. Takrat sem se ojunačil in se vrgel po dolgem pred nezmotljivega in zajavkal: »Imej usmiljenje s sosedi — o strašni! Saj so tudi reveži, ki že leta in leta čakajo na naslov svetovnega prvaka, ki ga sicer res ne Zaslužijo tako kakor mi. Ampak, čakajo ga pa le! Ne uniči jim morale in ne poženi jih v obup. Zamenjaj slavne zvezde, pred katerimi se Madžarom že tresejo nogavice in drhtijo lcopačke, s skromnejšimi fanti, »Tudi Boštjan ima svoj prav. Res ne smemo postopati pregrdo s prijatelji. Bodimo torčj milostni. Zato postavljam na desno krilo Petako-viča, ki, kakor znano, ne pomeni sploh ničesar. Sedaj pa zapik in na svidenje na mejdauu!« 2e v naslednjem hipu sem bil, sam ne vem kako, na Terazijah. Tu je imelo več sto ljudi nekakšen boksarski miting, sodeč po prerivanju, medsebojnem mečkanju in kričan ju. Toda, grdo sem se zmotil. Ni bil miting, nekaj podjetnežev je prodajalo vstopnice za tekmo po pet tisoč dinarjev. Vraga, saj sem v Švici ali pa v Itali ji, sem podvomil. »Oca ti pokvarenog, razbit ču ti njušku, ako me odgurneš od prodavaoca,« sem naenkrat zaslišal. Obrnem se in zagledani dva obupana, znana obraza. Bila sta Tone od Poleta in Edo od Ljudske pravice. »Hej, kaj pa vidva? Ne držita se tako kislo, kot da sta kupila vstopnice po pet jurčkov!« »Ne brij norcev, Boštjan Dovolj, da jih Zveza brije z nama Pomisli, Polet in Pravica sta brez pravic. Za naju ni novinarskih vstopnic! Kratko malo — zbrisali so nas iz tiska. Tehnični sekretar je izginil kot kafra, sedež 1' UŠAJA je nepristopna trdnjava in midva sva — ... ostala na kalili ...« »Priznam, to je v srce segajoča bratska poteza. Sicer so pa danes tudi kalile nekaj vredne. Če pa sta kaj tilča, se bosta že prebila na stadion. Saj sta novinarja. Saj poznata pregovor: snadji se!< Pomežiknil sem jima z levim očesom, se trikrat prestopil in že sem bil na stadionu JLA 60.000 glav, ravno toliko trebuhov in po 120.000 rok in nog je besnelo od navdušenja nad igro svojih ljubimcev. Čisto spodaj pod tribuno sem opazil Toneta in Edija, kako sta družno sedela — na veliki kabli. Torej sta le uspeia! Tekma se je bližala kraju. Naši so že vodili z 9:0 in so se igrali z Madžari kot mačka z miš jo. Miloš — »čarobnjak« e je po mili volji sprehajal z žogo med nasprotnimi branilci. ki so brezglavo opletali okoli njega. Zebec — »nepogrešljivi* je delil žoge zdaj 'Vuka.su »Kontinentalen«, zdaj Toži »nezadržanemu«, enkrat na mezinec leve, drugič pa desne noge. Belin in Crnkovič »nepremagljiva« sta dominantno stala na sredini igrišča in od časa do časa pošiljala od izgubljenih Madžarov izgubljene žoge v elegantnih parabolah pred Grošičeva vrata. »II gr and e Vladimir« se je naslonil na svoja vrata, zapušil cigareto in se zdolgočaseno oziral no svojih oboževalkah na tribunah. Naenkrat — grom in urnebes! Miloš »čarodej« je z baletnimi pokreti, ki bi zasenčili Leslie Caronovo. zavrtel vse tri krilce in oba branilca te'r se zašetal z žogo okoli Grošiiea iarestantac, ki se je brez.močno premetaval kot riba na trnku, okoli njegovih žonglerskih nog. 10:0 in nato žvižg. Konec! Na častni tribuni se je ves ožarjen od slave šopiril največji nogometni kapetan vseh časov — nezmotljivi Turke, z lovorjevim vencem na glavi. Funkcionarji, naši in inozemski dopisniki, so se mu klanjali in vzklikali: »Slava ti. slava ti’... slava-aaa!« Tudi jaz sem se zagnal v gnečo, da se mu poklonim in izrazim svoje divljenije. A me grobo zagrabi za rame velikanski sprevodnik ... »Dokle čete čoveče tu spavati?«, se zadere name kondukter in me stresa za ramo. »Kaj ... kaj ... kje pa sem?« sem debelo zijal in si mel oči. »Pa v Beogradu, čovjek. Izvolite izači, sada čemo čistiti vagoue!« »Tristo zelenih! Torej ni 10:0,« sem ves mačkast zagodrnjal, zapustil železniški voz in se podal na stadion JLA. Spet je bilo 60.000 glav in 120.000 cepetajočih nog. Samo, da so te noge cepetale od ieze. »Veliki« Vladimir sicer ni slonel ob stativi in kadil cigarete, pač pa ie pri drugem golu mirno opazoval, kako se žoga trklja v vrata, kar seveda ni bilo fair (od žoge namreč!). Saj je on vendar točno ocenil, da mora žoga iti mimo vratnice vout! Prvi gol pa se je rodil takole: ko je padla žoga med Belina. Crnkoviča, Bearo in Cziborja, je Belin rekel Crnkoviču: »Udri jo ti!« Crn- _____, , kovic pa: »A zašto ja — zašto ne akor so Kostič, Mujič, Petakovič in Beara?« In končno Beara: »Sto baš trugi.« ■ Presenečeno je Turke zabodel svoj IPrki pogled vame Ko pa je videl Sloje skisano lice, se je razvedrilo flčgovo in blago naklonjeno je izvolil spregovoriti: škripi naša odbrana, začepimo s listi« Mašili smo si ušesa do konica tekme. i »Ua, Beara — na, Turke... napol je frajla — ua!« To zadnje je veljalo Milošu »čarodeju«, ker se je preveč balerinsko sprehajal pred madžarskim golom. Seveda brez žoge! Ko se je naša barka že potapljala, je noslal »nezmotljivi« zadnjo rezervo — Bobeka »silnega« na bojišče, a velikega Vladimirja na sedenje. Tudi to ni pomagalo. Končni žvižg je odžvižgal slavo našim nogometnim Hudožestveni-kom in velikemu kapetanu... Poročevalci raznih časopisov so ga po tekmi iskali po vsem Beogradu!. Niso ga našli. Mrknil je, kakor d' ga je požrla zemlja. Šele jaz sem ga odkril za nekim grmom na Kalimegdanu. Preplašen se mi je hotel skriti, toda Boštjan, bilo je že pre-le izdaj me!« je pozno, zavpil. »Povej, ali res zahteva ljudstvo, da abdiciram? ... Strašno, kako je slava hitro minljiva,« ie še zavzdihnil in zleze! vase. KOMENTARJI: Narodni šport: »... da je bila navala bez svakog opasnog udarca, to je toliko stara pjesma, dia bi joj refren bio i te kako dosadan. Uz to mlaka, neborbena, bez srca, 11-jena i bez brzine.c Borba: »Naši nogometaši so sko-mercializira ni!« HUgl (trener Prolet-erja n.a sodniji v Osijeku): »Naši futbaleri igraju samo on da, kada zveckaju pare.« Boštjan: »Niti takrat ne več!« Hamlet: »Nekaj gnilega je v jugoslovanskem nogometu!« Boštjan: »Na nekaj, temveč — veliko!« Boštjan Zafrkamt Prodorea uspeli plavalnih šol Letos je obiskovalo plavalne šole skoraj 2000 otrok ja — zašto ne Czibor?« »Eljen, jo bom pa jaz,« se je zasmejal Czibor in siroto poslal v mrežo. Tedaj se je zaslišalo od na-’ šega gola sem neznosno škripanje. Brž nam je pojasnil sosed. »Pa to Šolska vrata so se ponovno odprla in mladina prihaja na svoje delo, polna novih vtisov in doživetij, ki jih je sprejeta v času poletnih počitnic. Marsikomu bo ostalo to poletje še posebno v spominu, saj se je naučil v vročih julijskih dneh pomembne veščine — plavanja. Obiskali smo neumornega plavalnega delavca dr; Bronislava Ska-berneta, referenta za plavalne šole pri PZS, da bi nam ob zaključku letošnje sezone dal nekaj več podatkov o delovanju teh šol po vsej Sloveniji. Iz skrbno vodene statistike in številnih poročil, ki jih dobiva PZS iz vseh šol v Sloveniji, smo kaj lahko razbrali mnogo zanimivega, istočasno pa nam je dr. Skaberne pojasnjeval vso tisto, kar v poročilih nismo zasledili. Najprej nekaj številk Plavalne šole so letos delovale v 18 krajih Slovenije, skupno pa je bilo 32 tečajev. Naj kar naštejemo, v katerih krajih so vse učili mladino plavati: Bled, Celje, Nova Gorica, Kamnik, Kranj, Kočevje, Kropa, Ljubljana, Maribor, Mežica, Mozirje, Murska Sobota, Ravne, Ruše, Slovenjgradec, Slov. Konjice, Vevče in Videm. »Letos nam je uspelo organizirati v 6 krajih plavalne šole, kjer doslej sploh ni bilo nobene aktivnosti v tem pogledu«,, je ugotavljal dr, Skaberne. »Nove šole so delovale v Celju, Kočevju, Mežici, Mozirju, Murski Soboti in Slovenj-gradcu. Zanimivo pa je, da so v dveh krajih, kjer so lani že pričeli z delom, letos ponovno opustili plavalne šole. To sta Ilirska Bistrica-in Vrhnika. Letos smo imeli 590 delovnih dni (lani 503) in skupno 1964 otrok (lani 1483). Od tega 1248 neplavalcev (lani 924), plavati pa se jih je naučilo 903 (lani 619). Skupno se je torej naučilo plavati 73 °/o, medtem ko je lani znašala ta številka 67.« Načrtna skrb za inštruktorje »Lani je Plavalna zveza v dveh tečajih usposobila okoli 80 inštruktorjev za učitelje plavalnih šol«, je nadaljeval dr. Skaberne. »Največji del teh učile!jev je bil iz vrst dijakov učiteljišč, ki naj bi po zaključeni šoli odšli na službovanje, kjer bi bili obenem tudi glavni pobudniki plavalnega športa v provinci. Letos smo ponovno priredili dva začetniška tečaja v Ljubljani, 31 lanskih vaditeljev pa se je na tečaju v Rovinju, ki ga je vodil 'Institut za telesno vzgojo, izpopolnjevalo v strokovnem znanju plavanja. To so bili oni tečajniki, ki so lani že z uspehom vodili plavalne šole. Imamo pa načrt tudi že za bodoči dve leti; v letu 1957 bomo priredili tečaj za inštruktorje plavanja in naslednje leto trenerski tečaj, tako da upamo, da bomo iz tega kadra dobili vsaj 10 do 15 plavalnih trenerjev, ki bodo imeli za seboj že triletno praktično dobo.« V Ravnah znajo plavati vsi dijaki metalurške šole Ko mi je pričel dr. Skaberne pripovedovati razne podrobnosti iz posameznih tečajev plavalnih šol, mi je med drugim zlasti poudaril, da je bilo zanimanje staršev za plavalne šole zelo veliko. Starši so z vso resnostjo spremljali delo teli plavalnih šol in z veseljem ugotavljali koristi, ki jih dobivajo otroci s poukom plavanja. Marsikje so bili z delom v plavalni šoli otroci odtrgani od pohajkovanja po ulicah, kar so prav starši z veseljem ugotavljali. V plavalni šoli Nove Gorice so bili n. pr. vključeni popolnoma hribovski otroci iz Tolmina in okolice, ki so prve dni kazali velik strah do vode, ko pa so se naučili plavati, jih je bilo težko spraviti iz bazena. V Kropi je bilo n. pr. v plavalni šoli vključeno 60 otrok iz O-iieka, ki so bili tam v koloniji. Prav posebno polivalo pa zasluži plavalna šola v Ravnah, ki je v dveh letih obstoja naučila vse dijake Metalurške šole plavati. Z velikim veseljem so spremljali člani uprave »Partizana«’ v Kočevju delo plavalne šole, ki si. je poiskala svoje torišče v plitvem tolmunu Rinže. Nekaj več težav so imeli v Murski Soboti s hladno vodo in v Mariboru, kjer je kopališče le nekoliko od rok. Takih in podobnih primerov bi lahko naštevali še celo vrsto, kajti vsaka šola je imela svoje posebnosti. Zanimivo pa je, da ni v. vseh 18 krajih nikjer prišlo do kakršnihkoli pritožb v delovanju plavalnih šol. Načrti za bodočnost »Dvoletna izkušnja sistematičnega dela šol je narekovala, da je novila poseben odbor za organizacijo plavalnih šol. V prihodnji sezoni bo delo še bolj smotrno urejeno, v večji meri pa bo treba pritegniti k delu prosvetne delavce, ki naj bi že ob koncu šolskega leta primerno propagirali delovanje plavalnih šol. Prav tako bo tre- v organizaciji plavalnih IZS usta- ba v večji meri zainteresirati Svete za telesno vzgojo pri občinskih odborih. Sodelovanje s »Partizanom«, ki ga je bilo letos v mnogo večji meri kot lani, je pokazalo lepe sadove, saj je bila letos v 8 partizanskih društvih organizirana plavalna šola. Najboljši primer pa so bili »Partizan« Konjice, Kropa in Ljubljana-Vič. Prav posebno skrb pa bo treba v prihodnji sezoni posvetiti Dolenjski, ki kljub dosedanjim prizadevanjem še ni pokazala nobene aktivnosti v tej smeri, čeprav imamo tudi tam dovolj primernih prostorov (Novo mesto, Višnja gora), kjer bi šole lahko delovale. Drugo torišče dela, ki nas čaka v prihodnji sezoni, je Primorska. Letos smo -vzpostavili tudi tam že prve stike, toda bolezenska epidemija nam je to delo letos preprečila. Še večjo pozornost nameravamo v prihodnji sezoml posvetiti pionirskim prvenstvom, v katerih naj bi sodelovali vsi otroci plavalnih šol, ki so se naučili plavati. V tej smeri nam bo prihodnjo sezono mnogo pomagala tudi pionirska organizacija. Seveda pa ob zaključku ne smem prezreti izdatne finančno podpore, ki nam jo je nudila Športna zveza Slovenije. Smatram pa, da smo jo letos bolj smotrno uporabili kot lani in da je bila nadvse koristno uporabljena«, je zaključil dr. Skaberne. Novi slovenski rekordi \ u<»daljevanju klubskega prvenstva so plavalci ŽPK Ljubljana na tekmovanju v Vevčah dosegli še nekaj slovenskih rekordov. Najuspešnejši je bil Pelc, ki je dosegel dva rekorda na 400 m prsno 6:13.8 (stari Šarec 6:43.9) in 100 m prsno za mladince: 1:20.4 (stari Pelc 1:21.2), Tudi Goršič je izboljšal 'rekoTda na 400 m mešano 6:05.0 (stari Zrimšek 6:06.0) in 300 m prosto: 3:50.2 (stari Hafner 3:54.0) V štafetah sta bila dosežena še dva rekorda in sicer 4 X 100 m prsno (Pelc, Marolt, Poljanšek, Hočevar) s časom 5:39.8 (stari 5:54.0 Ilirija) in v štafeti 4 X 100 ni metuljček (Gašperin, Goršič, Pelc, Poljanšek s časom 5:24.2).' V tej disciplini rekord še ni registriran iSMK Naša alpinistična naveza Mahkota - ing. Fajdigova je preplezala v steni Cime Su Alto eno najtežjih plezalnih smeri na svetu Slovenski alpinisti so dosegli po osvoboditvi že piecej pomembnih zmag in uspehov, tako v domačih, kakor v tujih ostenjih. Od 1. do 3. t. m. pa sta ljubljanska alpinista Mahkota Ante ter ing. Fajdiga Nadja k nizu uspehov dodala se enega, ki je odjeknil tudi v inozemstvu. Preplezala sta namreč direktno smer v severozapadni steni Cime Su Alto, ki je po mnenju vseh strokovnjakov ena najtežjih, če ne sploh najtežja plezalna smer na svetu. Vzpon naše naveze je bil v skupnem deveta in prva ženska ponovitev te eksl-remne alpinistične smeri v Dolomitih. S tem uspehom sta naša alpinista ponovno potrdila, da se morejo slovenski alpinisti uspešno meriti z najboljšimi plezalci sveta. Že -vrsto let organizira PD Ljub-Ijana-Matica alpinistične odprave v inozemstvo in vsaj doloma linančno podpre alpiniste, da se lahkb preskusijo tudi na tujem ter primerjajo domače vzpone z znanimi in 'razvpitimi smermi in plezalci za mej o. 1'udi letos je pripravilo odpravo v Italijo, ki pa še do danes, zaradi zamotanega poslovanja italijanskega konzulata ni v celoti odšla na pot. Val lepega vremena in srečno prispeli italijanski vizumi! Skoda bi bilo še naprej čakati na tovariše, njihovih potnih dovoljenj n,j jn ni. Se dogovor, kje se srečamo, če se vendarle zgodi čudež in dobijo vizume, pa stopiva z Nadjo na Simplon-ekspres, obložena z ogromnima nahrbtnikoma in vrečami vseh oblik. dal jn jih ponovitev in primerjanj je ocena takole formulirana: Smer iii težja le od obeh citiranih, ampak je težja kot južna stena Torra Trieste, obe smeti v Marmeladi: Solda in Vina tz er in od severozahodne stene Cime detla Terranova.« V (soboto že ob štirih strašiva okrog Šotora, saj je do vstopa v gte-no 2 uri daleč. Le vreme se nekaj kuja. Ovčice prekrivajo nebo. Zvezd škono ne vidiva več —. Ob šestih stojiva pod steno, nebo je prepreženo z oblaki, kaplja. Zle-zeva pod veliko skalo, že dežuje Iz člene zaslišiva klice, tri črne pike stena, Velika zajeda. 800m, 15—20 «mc, u-i cine ur, 'VI sup, Prvoprisiopnika trdita, <)Paziva pod ogromno rumeno stre-da je ta smer daleč težja od vseh ’ ki.zapira zajedo. Plezalci so že " icz.ja.vu vseu os tat j h plezalnih smeri v Dolomitih, iežave v prostem plezanju so večje kot pa pri severozahodni steni Torte d j .Valgrande, v tehničnem plezanju pa je težja kot severna stena Zahodne Cine. Če je v obeh teh smereh 7 dolžin težjih od 'VI, potem je takih v Su Alto 19 Na osnovi nn- od včeraj v steni. Zjasni se. Odločena sva. Greva v steno. Zelo pozno za tako težak vzpon, pa kot se kasneje izkaze, še vedno prezgodaj. Prvih 150 metrov nastavka ne varujeva. Potem je na vrsti 80 metrov. (Konec prihodnjič) Zgoraj: Pogled na vas Otanienji, kjer so prebivali olimpijski tekmovalci za časa olimpijskih iger v Helsinkih leta 1952 Desno: Olimpijski stadion v Helsinkih je čudovita zgradba, znana zlasti po svojem visokem, nebotičnem stolpu. V ospredju kip tekača Nurmija V> a vrečam,] vsen oDliK. _ Monumentalne zgradbe in fanta- ni0'Ja pot na sever. Skorajda v stične oblike Dolomitov, žal poznane mrazu sem zapustil v zgodnjih jn- 1 e e 1 • L- i,iy l' _ • i ra n r s Ii n ra 1» 7 miKl m»»/» i - ...... | ' V <. 1 I :i ’ ' i. ■ j j , .. P - - " naju prehiti simpatični oskrbni in vehko kačo v kartoni,ranem nekaj minut zadržati odhod A rman do, ki je zamenjal mulo Miinchen, ki je bil še pred koncem leta milijonsko mesto, je preplavljen s plakati. Za vsakega nekaj. Ljubitelji umetnosti opozarjajo. da je mesto v znamenju letošnjega opernega festivala, na drugih poziva kolnski kardinal in nadškof svoje verne ovčice na romanje v Kelmorajn, nadvse vidni pa so veliki plakati z Romelovo figuro, ki vabijo vse preživele volkove in šakale iz Rommelovega afriškega korpusa na dvodnevni sestanek v neko letoviško mestece v bližini Miinchena. V nadaljevanju poti smo naslednji dan pristali v Frankfurtu na Meini, kjer se mi je nehote1 posre- rvi citf, Hitugio 'Vazzoler. ko ■ ‘T z značilnim pokriva nam prehiti simnaiičnl oskrbnik !n ve!lko kačo v karioniranem za- “"riti .Yu"y-1 icujivsi, saj je -j- c- -----------' i ' boju. Med njimi in Evropeici na se aviona z.a Kopenhagen. Pravilo je, do prihajalo v mesto z motornimi ie nrenletnL, l..» - da mora to k, trnnz.tn, ... ---:1: - i ste, polne avtomobilov je kmalu zamenjalo morje. Bil je že mrak ko smo se spustili v Kopenhagenu kjer srno zvedeli, da bomo morali prenočevati v Stockholmu. Brez švedske vize in denarja smo po skoraj dveurni vožnji, na kateri je bilo edino doživetje razgled na razsvetljeni Malmo, pristali v Stockholmu. Tu pa se je družba SAS izkazala. Preskrbela je vize, prenočišče, zajtrk za naslednji dan in prevoz v mesto v ipičlih 10 minutah, seveda na njen račun. Mesta si žal, razen neposredne bližine hotela, v katerem smo stanovali, nisem mogel ogledati. Vse pa, kar smo videli, je vzbujalo vtis, da je pešec prava redkost, saj je staro in mla- atletskih reprezentanc Finske in Švedske, v katerem so Finci porazili Švede z 209 : 201 točkam. Pri nas bi rekli, da se je ta dvoboj izr vedel na skrivaj. Stadion je bil razprodan v 48 urah po objavi V časopisju, ki je obsegala vsega tri vrstice. O kakih plakatih in propagandnih sredstvih, ki 'jih uporabljamo pri nas ni bilo ne duha ne sluha. Ko sem se zanimal za ostale športne objekte, so mi pokazali v centru mesta plavalne ba-zane, nekje v drugem, nekje pa v tretjem nadstropju velike hiše. Izlet v olimpijsko vas Otaniemi in v sosednje naselje Ta p rol a, bodoče študentsko središče Helsinkov, nas je poučil, da zahajajo ljudje vsak Lambreto še ^kaCgie Vmraku jep^Znel^j K^/ce K fr™**™ fanzitni’ P-KC rczHi vs^h mog^h"oblikami; pa nama ob potoku deset minut pod P^obnih svetopisemskih mož Vi so k”J Pv pn?!a,lku _fvlona v cakaI' ln barv. Potovanje od Stockholma k očo, z ma n j kam oči, raz pne va** šotor «kali po veliki čakalnici b Vzbu- Zn lime do Helsinkov je bil najlepši kos • ’ ’ ’ ’ • Jab, ker so se ooisvltel; ,,1-,;!.. P°“ Poimensko kličejo za vstop v poti. V morju pod nami je bilo po- avion. Meni pa je bilo ob prihodu sp in n :i, na ____ in spraviva razbolele hrbte in rame k zasluženemu počitku Naslednji dan je na vrsti ogled gora in izpraševanje Po sestopih, smeri so dovolj znane, da poznava prav vse. Z Rifugio Vazzoler se žal ne vidi ee vero-za hodnega ostenja Civette, ne vidi se kraljestva šeste stopnje, ne kraljice čudežne dežele, kot Civetto poetično imenujejo plezalci, še četrt ure je treba hoditi na sedlo, da končno zagledaš prvi člen v verigi eten, ki se z vsakim korakom proti severu bolj in bolj razkriva v vsej veličini in lepoti. Štiri ure je treba hoditi z Rifugio Vazzoler na Rifugio Coldai, od koče na skrajnem južnem. do koče na skrajnem severnem delu Vala Civette. Greva, pa se ustavljava vsak trenutek, vsak trenutek pomeni nov pogled, novo razodetje. S položnega griča nasproti Civette lahko vidiva celo skupino. Začne se z drznim stolpom Torre Venezia in se proti severu po razbitem grebenu združuje s skupino treh najbolj mogočnih. plezalsko najtežjih vrhov: Cime della Terranova. Cime Su Alto (ca. 2900 m) in Cime de Gašper! Od tod naprej se niz povzpne na 3218 m visok centralni vrh Civette in se zopet spusti v Funto Civetto in zaključi v verigi stolpov, tja do Torre Coldai. V teh stenah so zapisana imena sikoro vseh znanih alpinistov. Tu sta Solleder in Leiltenbauer 1. 1925 z vzponom preko severozahodne stene Civette začela e’ro šeste stopn je. Tukaj so smeri Gornici ja. Cassina, Car-lessn. Tissija. Andricha. To pisano zgodovino zakl jučni je znani Lvon-čan Livanos, ki je 1. 1951 in 1954 rešil zadnja problema: Cima Su Alto in Cima delta Terranova Prva bo na itn jutrišnji cil j. Naj citiram italijanski vodnik: »Cima Su Alto. — Severozahodna ., . -- -- se pojavljali zdaj tu zdaj tam, vtis, da se lovijo. Pot do Miinchena, kjer smo morati presesti in prenočevati, je hi-ro minila Na letališču sta nas sprejela dež in razočaranje. V lleogradu so nam povedali, da no- preveč prijetno ha svežem zraku iri sem raje ostal na letališču in gledal avion e, ki so prihajali in odhajali. Naš avion bi že moral nadaljevati pot, potnikov pa od nikoder. Ko sem šel poizvedovat za- SSdka kaze Cima Su Alto (okoli 2900 m višine), s črto pa je označena smer Livanos — Gabriel. S piko sto označena bivaka naveze Mahkota — ing, Fajdigova sejanih na tisoče otočkov in na vsakem izmed njih je bilo vsaj eno jezero. Žal pa sta megla in neurje prehitro zakrila čudovito panoramo, ki je bežala pred našimi očmi. Klimatska značilnost severa se nam je v vsej svoji pestrosti predstavila že kar na letališču. Mraz, ■ veter in dež, pomešan s snežinkami so bila prva doživetja na cilju naše poti. \ reine se je sicer izboljšalo, naslednje dni je bilo sončno, toda za naše razmere zelo hladno. Občutek mraza je povečavalo dejstvo, da je temperatura naše okolice v časovnem razdobju dveh dni padla za celih 20° C. Helsinki je mesto ob morju s čudovitimi palačami, med katerimi je naj lepša sovjetska ambasada, ki so je Sovjeti bombardirali en sam dan pred koncem vojne tako, da bi lahko v mirovni pogodbi zahtevali postavitev nove, sedanje, ki je znatno obremenila že itak visoko vojno škodo, ki so jo morali Finci plačati v denarju in ozemlju svojemu velikemu sosedu. '*esJ? ie °b našem bivanju še ved-n® živelo pod vtisom Vorošilovega obiska predsedniku Finske republike Kakkonenu. Vrnitev ozemlja Porkkale v mesecu februarju letošnjega leta je finsko-sovjetske odnose znatno oblažila. Finsko ljudstvo pričakuje vrnitev tudi ostalega ozemlja, ki je še vedno v ruskih rokah. Pravijo, da je bilo na nedavnem sestanku med vodilnima politikoma obeh držav govora tudi o tem. Mesto je polno parkov in športnih igrišč. Sam olim-pijski stadion je bil skoraj v centru mesta. Po končani zadnji olimpiadi ni ostal prazen. Atletske prireditve privabljajo iz nedelje v nedeljo velike množice gledalcev, za meddržavna srečanja pa je postal stadion že premajhen. Športna javnost Finske je bila tiste dni v pričakovanju velikega dogodka. Teden dni po nastopu naših tekmovalcev Mihaliča in Vipotnika na velikem mednarodnem mitingu se je vršil na olimpijskem stadionu dvoboj Prihodnjo nedeljo ho mlada Oti redova atletinja Irena Škrjanc prinašala svojemu klubu točke v dveh disciplinah, v skoku v daljino jn v metu kopja. Upajmo, da bo teh točk čim več.. dan popoldne na igrišča in v športne dvorane, ki se, kakor pravijo, gradijo ob vseh šolah, kjer gojijo razne -športne panoge, seveda v prvi vrsti atletiko. Delovni čas v uradih in trgovinah se pričenja ob 9. uri in traja neprekinjeno do 17. ure. V velikih trgovskih hišah se tare ljudi, da ima človek občut k. da je odprta samo enkrat na teden. Gostinskih lokalov, kakršne poznamo pri nas nisem opazil nikjer. Mesto ima nekaj velikih ho-telov, kjer je alkoholna pijača na mizi redkost. Pov-sodi pa ponujajo mleko in razne brezalkoholne pijače. Tudi velik nočni lokal na obali, ki ga imenujejo bar, nima nič skupnega z na Šimi bari. Za drag denar sicer lahko dobiš alkoholne pijače iz vseh dežel sveta — pijanost pa je kljub razkošni izbiri vin tudi v takem lokalu neznan pojem. Ljudje so ^ nami Jugoslovani bili nad vse prijazni. Na vsakem koraku začutiš da si dobrodošel gost iz dežele, ki jo majhni finski narod občuduje- Vsa^ lepa do-živetja pa hitro minejo in pridejo v spomin. Ko sem na povratku prav tako v a v ion u in po isti poti, urejal svoje vtise s poti po severni in srednji Evropi, sem začutil, da prinaša sreča rije s svetom vedno nekaj novega, kar bogati človekovo znanje in ga znova vabi v svet, istočasno pa m« vzbuja zavest, da je treba vse pridobljeno znanje, ki utegne koristiti tudi doma, s pridom uporabiti pri vsakdanjem delu v službi in svoji družbeni dejavnosti. Zona ;:Ai ~i~ E TT Pred finalom ženskega ekipnega prvenstva Odred in Kiadivar hliiB hlinit Mmn ii MM Prihodnjo nedeljo bodo jugoslovanske atletinje s finalom ekipnega prvenstva zaključile letošnjo sezono. Finale ekipega prvenstva bo nekakšna revija vseh najboljših jugoslovanskih atletinj, saj združuje 6 moštev, ki bodo nastopila na tem tekmovanju, skoraj vse najboljše jugoslovanske atletinje. Najprej nekaj iz zgodovine dosedanjih prvenstev. Prvič je bilo Prvenstvo ženskih ekip izvedeno leta 1947 in zmagal je celjski Kiadivar, ki mu je to uspelo tudi v naslednjih dveh letih. Od leta 1950 pa do lani pa je kot po nekakšnem nepisanem pravilu, osvajala naslov Vedno ekipa zagrelbške Mladosti. Morda bi bilo lani že drugače, toda Odred zaradi znanega spora ni nastopil in tako omogočil zagrebškim atletinjam še eno zmago. Letos imamo ekipno prvenstvo torej že desetič. Ta desetletni jubilej ho verjetno prinesel prehodno zastavo ekipnega prvaka Jugoslavije zopet v Slovenijo. Ženska ekipa ljubljanskega Odreda je letos toliko boljša od vseh ostalih, da bi bila zmaga kakršnekoli druge ekipe že skoraj čudež. V obeh predkolih so Odredove atletinje zbrale namreč skoraj 5000 Atletika v nekaj vrstah 6. in 7. oktobra bo v Novem Sadu tekmovanje, k,i je letos prvič na sporedu. To je »mladinski pokal republik«, ki bo zbral najboljše mlajše mladince (do 18 let) in mladinke vseh šestih republik. Tekmovanje ho šesteroboj republik in to tekmovanje bo postalo tradicionalno Spored tekmovanja je zelo obširen, Mladinci bodo tekmovali v na-slednih disciplinah: lOOm, 200 m, 400 m, 800 m, 1500 m, 5000 m, 110 m ovire, 1500 m steeple. višina, daljina, troskok, palica, krogla, disk, kopje, kladivo. 4X100 m in švedska štafeta. Discipline mladink: 60 m, 109 m, 500 m. 80 m ovi re, višina. daljina, krogla, disk, kopje in 4X100 m. Komisi ja za kadre in tehnična vprašanja AZS je že pričela s pripravami in izbiro mladincev in mladink, ki bodo zastopali Slovenijo v Novem Sadu Prihodnji teden bo tudi finale ekipnega prvenstva Jugoslavije za ntoišlk-e. Na finalnem tekmovanju, ki se ga bodo udeležile ekipe Partizana, Crvene zvezde^ Dinama, Kla-diva'rja, Mladosti in Ljubljane, bo zopet prišlo do borbe za pokal med obema beograjskima ligašema. Tekmovanje bo že v petek in soboto zaradi nogometnega srečanja ČSR : Jugoslavija. Od slovenskih moštev je Kladivarju tretje mesto zagotovljeno, Ljubljana pa se bo borila z obema predstavnikoma Hrvat,ske za naslednja mesta Funkcionarji Ljubljane tožijo, da je le malo man jkalo, da v Beograd sploh ne bi šli — zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Atletska z.veza Jugoslavije zaenkrat še ni priznala rekorda Bezjaka v metu kladiva z rezultatom 61.39 m, ki ga je dosegel na tekmovanju v Gornjem Milanovem Najprej bodo natančno preiskali, če je bilo res Vse v 'redu, kajti na račun tega rekorda je bilo mnogo pripomb točk več od drugoplasirane Mladosti. Po predtekmovanjih je bil vrstni red naslednji: Odred 33.152, Mladost 28.356, Kiadivar 27.815, Vojvodina 25.866, Crvena zvezda 23.452, Varaždin 23.128. Teh šest ekip bo nastopilo na finalnem tekmovanju v Ljubljani. Pravico do nastopa v finalu si je pridobila tudi Senta, ki pa je svojo udeležbo odpovedala in tako je njeno mesto v finalu zasedel Varaždin. Dajati prognoze pred tem ali onim tekmovanjem običajno ni lahko stvar. Tokrat pa se vsaj o bodočem prvaku le težko zmotimo. To bi moral biti po vsej logiki Odred, ki je zbral letos tudi rekordno število točk v enem kolu — 16.554. Za drugo mesto se bo vnela huda borba med Mladostjo in Kladivar-jem. Ker še ne poznamo postav posameznih ekip. je težko reči, kdo ima več možnosti. Tu pa sta tudi še Vojvodina in Crvena zvezda, ki ne bosta hoteli mnogo zaostajati, tako da bodo borbe za točke zelo hude. Nič manj zanimivi pa ne bodo seveda »obračuni« v posameznih disciplinah. Na startu bodo razen vseh olimpijskih kandidatinj tudi skoraj vse članice državne reprezentance in številne druge najboljše atletinje Jugoslavije. Naj naštejemo samo nekaj dvobojev, ki bodo nekakšna poslastica finalnega tekmovanja: Kotlušek : Usenik v krogli, Šikovec : Bnbovič na 100m, Stamejčič : Šikovec na 200 m, Kotlušek : Borovec v disku itd. Organizator tekmovanja, atletski klub Odred, zelo skrbno pripravlja to največjo letošnjo atletsko prireditev v Ljubljani. Upajmo, da bo vreme atletinjam naklonjeno, kajti potem se nam ni treba bati, da ne l)i videli odličnih rezultatov. Tekališče in napruve bodo dobro pripravljene, borbenega razpoloženja bo najbrž tudi dovolj in tako bodo imeli gledalci priložnost videti res lepo atletsko prireditev. Tekmovanje finala zveznega ekipnega prvenstva za ženske za leto "1956 bo, kot že rečeno, v nedeljo 30. septembra na stadionu Odreda ob Titovi cesti z začetkom ob 10. uri. E^ersasar ken«no zsgease Državno prvenstvo v \vaterpolu sc bliža 'h koncu. Na programu so ie šc tri tekme, splitski Mornar pa je tik pred osvojitvijo ponovnega naslova državnega prvaka. Zanimivo je. da je res k o Primorje odigralo že vse tekme in- bo izpadlo iz nadaljnjega tekmovanja v prvi zveznj ligi. To je prvič po vojni, da bodo Rečani odšli iz skupine najboljših vaterpolistov Jugoslavije. Trenutno je lestvica taka: Mor na r-S pl it 9 5 2 1 28:17 12 Ja d ra n-S pl it 9 5 13 212:17 11 Mladost-Zagreb 10 3 3 4 21:21 9 Jadran-Hercegn. 8 3 1 2 19:20 9 Jug-Dubrovnik 9 3 15 22:22 7 Primor j e-Reka 10 3 0 7 16:31 6 V plavalnem delu tekmovanj za vvaierpolo prvenstvo so bili doseženi nekateri dobri rezultata V prvi vrsti moramo pohvaliti naše najboljše plavalce metuljčka. Na tekmi Jadran : Mladost smo doživeli reprizo državnega prvenstva, le da se je tokrat naš 'rekorder Kambij oddolžil prvaku Volča miku za poraz na prvenstvu. Nič manj uspešna nista bila tudi ostala tekmovalca Jelačič in Kučar, ki sta oba dosegla svoje najboljše osebne rezultate. Zvrstili so se takole: Kambij 2:37.0. Volčanšek 2:40.0, Jelačič 2:41.4, Kučar 2:42.7. Na zadnjih tekmovanjih so bili doseženi šc tile boljši rezultati: 100 m prosto: Njeguš 58.6. Nar-(leli 59.5. 400 m prosto: Pirc 4:57.5, 200 m prsno: Pandur 2:48.5, Bajs 2:50.3. 100 m hrbtno: Barišič 1:11.9, ženske: 100 m prosto: Varga 1:11.5, Gajer 1:11.7, 400 m presto: Ca j er 5:39.0, Sta pic 5:43.5, Varga 5:50.9, 100 m hrbtno: Stapič 1:23.0, Pilič 1:23.9. Cipci 1:24.0. Tekmovanje v republiški odbojkarski ligi gre h koncu. Prav gotovo so najzanimivejše borbe najboljših slovenskih ekip v republiški ligi, kjer jc moč vseh sodelujočih močno izenačena. Bes je sider, da po točkah precej izstopajo Fužinar, »Partizan« — Novo mesto in Ljubljana, toda če govorim o kvaliteti, ni tolikšna razlika -po znanju med Kamnikom, ki je zadnji, in Fnžiuarjem, ki bo po vsej verjetnosti osvojil prvo mesto. Puč smo pa opazili, da so NovomeŠčani predvsem v drugem delu tekmovanja močno popustili. S porazom, ki so ga doživeli prejšnjo nedeljo v tekmi z Ljubljano, so izgubili skorajda vse možnosti za osvojitev prvega mesta. Naj zapišemo še to, da so vsa moštva pokazala solidno znanje, vendar bi po našem mnenju lahko dosegla še veliko več, če bi bilo več resnosti pri treningu. V conski ljubljanski ligi je Prešeren ušel vsem ostalim tekmecem in bo po vsej verjetnosti tudi obdržal vodstvo do konca. Vse kaže, da bo drugo leto delal družbo izbranim odbojkarjem, v republiški ligi. Kvaliteta nas povsem ne zadovoljuje, vzrok pa lahko iščemo prav tam, kot pri moštvih v republiški ligi. Torej, več resnosti in volje pri vadbi, pa bodo tudi kvalitetnejše igre v prvenstvenem tekmovanju. V conski ligi mariborske skupine je Maribor daleč pred ostalimi. Prav bi bilo, da bi mariborska podzveza več storila za dvig kvalitete v tem delu republike, predvsem pa poskrbela za vzgojo trenerskega kadra, ki ga ne bi smelo (v Mariboru in okolici ima odbojka vehdar bogato tradicijo in dovolj strokovnjakov) primanjkovati. LESTVICA Z DNE 22. SEPTEMBRA: Fuzinar 8 8 0 22:10 16 Novo mesto->Part< 9 7 2 22:10 14 Ljubljana 9 7 2 24:16 14 Olimpija 8 4 4 19:15 8 Ilirija 8 2 6 13:22 4 Jesenice 9 1 8 14:24 2 Kamnik 9 1 8 8:26 2 Rezultati 111. kola: Ljubljana : N. mesto 3:1, Olimpija : Ilirija 3:2, Jesenice : Kamnik 3:0. CONSKA LIGA - LJUBLJANSKA SKUPINA: Prešeren Poštar Olimpija Vrhnika Elcktra Ljubljana Grafičar 9 9 9 10 9 10 10 10 1 25:16 3 21:14 21:18 23:19 20:21 20:23 18:26 16:27 16 12 12 12 10 8 6 2 CONSKA LIGA - MARIBORSKA Maribor Hoče Kamnica Sl. Bistrica SKUPINA: 7 7 7 7 7 7 5 3 3 2 7* 1 21:7 17:13 15:12 14:16 10:18 7:19 14 10 6 6 4 2 ENA ZA rv.ctlf SMEH/ Sirotanovič odstopil Zvezni kapetan jugoslovanske odbojkarske reprezentance tov. Sirotanovič je po tekmovanju za svetovno prvenstvo o Parizu, ki nam je prineslo same poraze, podal ostavko. Moens — poškodovan Eden glavnih favoritov za olimpijsko zmago v teku na 800 m Belgijec Bogcr Moens, ki je tudi svetovni rekorder v lej disciplini, se je na treningu precej močno poškodoval in strokovnjaki trenutno še ne vedo, če bo odlični tekač letos lahko še nastopal. Vsekakor je s poškodbo Moensa Belgija izgubila enega svojih največjih olimpijskih favoritov. Najboljši rezultat mednarodnega atletskega tekmovanja v Bergenu je dosegel vzhodnonemški atlet Klaus Bichtzcnhain, ki jc pretekel 1 miljo v času 4:01.8 in premagal Danca Nielsena, ki je dosegel čas 4 0\8. »Zapomnite si, da me doslej še nihče ni premagal!« 100 m hrbtno je disciplina, v kateri so tekmovalke v svetu pravzaprav najmanj napredovale. To lahko sklepamo že samo iz liste svetovnih rekordov, saj v tej disciplini še vedno drži rekord Nizozemka Cor Kint z rezultatom 1:10.9 iz leta 1939. To je edini svetovni rekord v olimpijskih disciplinah, ki je še izpred vojne dobe. Pa tudi olimpijski rekord, ki ga .drži Nizozemka Wielema s časom 1:13.8, dovolj zgovorno pove, da bo v Melbournu ta rekord morda najtrši oreh med vsemi olimpijskimi rekordi v plavalnem sporedu. Trenutno imata boljše rezultate Nizozemki Van' Alphen (1:11.9) m olimpijska rekorderka Wielema (1:12.0), vendar sta oba rezultata postavljena v malih 25 metrskih bazenih. Najboljši svetovni rezultati, doseženi v velikem bazenu, se trenutno sučejo okoli 1:13.0. Na lestvici vodi Madžarka Pajor (1:13.1), mnogo več izgledov pa ima Angležinja Grinham (1:13.4), ki je doslej, iz vseli dvobojev z najboljšimi plavalkami Madžarske in Nizozemske , izšla kot zmagovalka. Rezultati najboljših Nizozemk se prav tako sučejo okrog 1:13 do 1:14, tako da bo, kot kaže, tudi v tej disciplini borba za prvo mesto izredno izenačena. Med resnejše favorite za prvo mesto lahko prištejemo le še dve tekmovalki, Nemko Schmidt (1:13.9) in Američanko Cone (1:14.5). Njen rezultat na 100 m sicer še ne kaže posebne vrednosti, mnogo boljši pa je uspeh, ki ga je dosegla na 100 y s časom 1:04.8, kar je le za dve desetinki sekunde slabše od svetovnega rekorda Nizozemke Wieleme. Za to vrsto tekmovalk, ki se potegujejo za prvo mesto, sledi še cela skupina plavalk z vseh kontinentov, katerih rezultati kažejo, da se lahko prav tako uvrsie v olimpijski finale. To so v prvi vrsti zmagovalke s pretekleolimpiade — Afričanka Harrisonova . (1:15.4), Poljakinja Gellner (1:15.2). Američanka Murphy (1:15.2). Svetlin.a AVestens-son (1:15.4) itd. Zadnja športna, poročila govore, da prihaja olimpijska rekorderka \Vielema zopet v odlično formo. V Helsinkih je na zadnji olimpiadi v predtekmovanjih postavila olimpijski rekord, toda v finalu se je morala zadovoljiti le s srebrno medaljo, kajti Harrisonova je bila za dve desetinki hitrejša. Letos se Wielema ponovno pripravlja za osvojitev zlate medalje. Ali ji bo po štirih letih zopet spodletelo, bomo. videli čez dva meseca v Melbournu. Strokovnjaki menijo, da bo finalna tekma na 100 m hrbtno izredno zanimiva. Vse finalistke bodo plavale pod 1:15. medtem ko bo olimpijski rekord — kot smo omenili že v začetku — bolj težko .izbrisati, vsekakor pa s časom pod 1:13.0 verjetno ne bomo zabeležili olimpijske zmagovalke. ONI S A I L E R Pili DO TRIKRATNE OLIMPIJSKE ZMAGE Zajadrala smo po vodi te'r izvajali to, kar smo želeli. Christian je začel prvi in že po nekaj sekundah krepko zletel na nos. Med drugo vožnjo pa smo se čudili, ker je Christian, ki se je umikal našim očem, postajal na vodnih smučeh vedno večji. Zatem pa je morje v hipu popolnoma zakrilo Christiana. Pepi Salvenmoser je zapustil med gledalci zelo prijeten vtis zaradi svojih zakrpanih plavalnih hlač iz nyiona. Potelu so sodniki rekli, da je zdaj Vrsta na meni. Ni trajalo dolgo, in že sem začutil še sam, kako me divja firzina motorja vleče vedno bolj kvišku. Potem pa sem spoznal, da morejo vodne smuči nuditi športniku velikanski užitek, nazadnje pa še, da zna biti lepo, •Bodro morje tudi na Ažurni obali prav vražje hladno. Francozi pa so bili nenasitni. Za nami je bila vožnja v slalomu, pa tudi v smuku po vodi smo se že pomerili z njimi. Zdaj pa smo morali še plavati. Plavanja samega se zes nismo bali. saj smo se ga že v mladih letih uieili na Vrnem jezeru. Bolje bi seveda bilo tekmovati v toplejšem Sredozemskem morju, smo si govorili. Medtem pa jc že stopil do nas nek pritlikavi Francoz in nam posadil na fflavo bele čepice, kakršne nosijo zdravniki v operacijskih dvoranah. Precej zatem se je oglasila še godba na pihala. ^ drugimi tekmovalci vred so nas postavili na nekakšen splav, s katerega bi mogli vsi ob latern času startati. Vsi Avsitriijci smo bi.lt prepričanj, da se moramo zaradi Do najboljših mest, ki smo jih dosegli v smučanju na vodi, Francozom krepko osvetliti v plavanju in tako v kombinaciji zasesti dostojna mesita. Toda načrte nam je kmalu prekrižala naša slaba francoščina. Siarter, ki je bil drugače čisto prijazen in ljubezniv gospod, je udeležencem pojasnjeval, kdaj pravzaprav se moramo pognati v vodo. Tirolci pa seveda njegovi francoščini nismo bili dorasli Ko je simpatični mož s krepkim glasom zavpil: »Un- deux- trois«, smo se Avstrijci viharno pognali na glavo v morje, medtem, ko so ostali natančno vedeli, da gre samo za pojasnilo. Mokri kot miši smo morali vnovič splezati na splav. Ljubeznivi gospod je potem smeje zavpil: »Un- deux- trois«, tokrat pa smo ostali na splavu, ker se nismo hoteli pred številno publiko vnovič osmešiti. Medtem pa so ostali že urno plavali proti cilju. Seveda smo se še sami hitro pognali za njimi ter plavali s takšno vnemo, da smo v kombinaciji osvojili peto, šesto in sedmo mesto. Toda vse to ni bilo niti pol tako važno, kot so si mislili Francozi in naši. Zame je bilo mnogo važnejše spoznanje, da je bila moja noga vnovič dobra. Zdaj sem se že mogel na tihem veseliti nastopov na »Strmi« ali na Lau-be.rhor.nu, koder sem še posebno-rad smučal. Vnovič sem začel misliti na Seefeld in Sestrier.e, na Zugspitze ali pa na sjnueišča v Pirinejih. Odločil sem se... Samo nekaj poizkusnih voženj še, potem pa, bratec, takoj na startno črto! Merilne aparature Longines ali Omega — vse ho nared, zatem zamah starterjevo rcike in nazadnje.še kratek energičen »Zdaj!« DOMA IN NA TUJEM Prvi sneg sem komaj dočakal. Poleti sem v prostem času veliko igral tenis. Moj partner je bil Flori Koller, avstrijski mladinski prvak v tenisu, ki me je seveda vselej pošteno posekal. Spoznal pa sem, da jc tenis za alpskega smučarja izvrsten dopolnilni šport Med igro sem se nava- dil naslednjih stvari: bliskovite hitrosti v sleherni situaciji in koncentracije. Mislim, da sem že pripovedoval o takih smučarjih, ki se slepo predajajo občutju in instinktu, ne vedo pa, da so vse stvari uzakonjene v smučarski tehniki. Nesrečni padec v trenlnškem taborišču v Ziirsu sem si ogledal do vseh podrobnosti, saj so mi film, ki so ga bil; tedaj snemali, počasi predvajali. Prepričan sem, da je uspeh smučarskega tekmovalca v veliki meri odvisen od stopnjevanega obvladanja telesne vzdržljivosti. In če vam včasih pripovedujem, d.a rad »švigam« navzdol po strmih bregovih, s tem nikakor ne mislim, da se predajam nezaslišani brzini brez vsakega smotra. Res pa je, da zahteva takšna vožnja velikanski napor, ki bi ga bilo mogoče primerjati s tem. kol da bi vam nekdo zapovrstjo postavil sto različnih vprašanj, vi pa bi morali nanje v hipu odgovoriti. Prav zaradi tega ima tekmovalčeva sposobnost reagiranja v alpskem smučanju odločilno vlogo. Pri vsem tem .so zlasti pomembne tako imenovane vaje za utrjevanje smuka. Po načinu, kako na vse skupaj smučarski tovariš reagira, zvem natanko, če bo zmogel ostre zavoje na progi z uspehom obvladati. Prav zaradi te^a sem zadnje čase postal navdušen, igralec tenisa. Zima nam je prinesla veliko snega. -Strma« je spet zablestela pred nami v vsej svoji lepoti. Spet sem zapustil tlom in se po žičnici peljal na čudovite smučarske terene. Vožnje navzdol sem meril z zapestno uto. Kako zadovoljen sem bil s samim seboj! Res, ničesar nisem pozabil. Zdelo se mi je, da mi je mavčna obloga, ki sem jo nosil nekaj mesecev, storila samo dobro Očeta pa sem moral dati prav, ker jc glede na neprestane nesreče v družini Sailer-jevih ponavljal, da je dobro zaceljena noga za smučarja več vredna kot zdrava. (Dalje) Stata in tntada, vse igra danes fituatiica ! rOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA »ELAN" V BEGUNJAH Kdo je torej kriv! Samo teden dni je minil od nedeljskega srečanja nogometašev Jugoslavije in Madžarske > Beogradu, in vendar nas še težijo mučni vtisi s te tekme, ki je močno razrahljala slavo jugoslovanskega nogometa. Pred to tekmo se je mnogo pisalo o sestavi jugoslovanske reprezentance, ki naj bi nas zastopala v srečanju z Madžarsko. Predlogi so bili različni, mnogi tudi zelo koristni, vendar lahko ugotovimo, da strokovno vodstvo naše reprezentance ni upoštevalo mnogih zdravih predlogov. Zato se danes vprašamo, kdo je kriv za ta poraz: strokovno vodstvo, ki so ga sestavljali zvezni kapetan Tirnanič ter trenerja Marjanovič in Čelič, ali igralci reprezentance same. Odgovor na eno vprašanje že imamo. V veliki, morda v največji meri, pade krivda za to neuspešno akcijo naših nogometašev na zveznega kapetana Tirnantča. V čem pa je pravzaprav njegova krivda? Predvsem v tem, med dvema svetovnima nogometnima prvenstvoma Defentuvna iaca - rakova rana Po tieh desetletjih se vračamo znova k teinu, kar je bilo nekoč zakon v nogometu: najboljša obramba je napad. To pomeni jasno, da bodo moštva, ki imajo dobre napade, imela mnogo več uspeha, kot pa ona z jalovimi napadi. Nasprotno so Angleži začeli uvajati defenzivno igro, in sicer s pravilom o offsideu. To pravilo je namreč koristilo šibkejšim moštvom, ki so dotlej prejemala kopico golov, po uvedbi tega pravila pa se je število prejetih golov precej zmanjšalo. Tak sistem je bil torej saino defenziven, DOBRO IN SLABO PRI »W« SISTEMU Po spremembi pravila o offsiden je itnel največ uspeha Arsenal, katerega ^ menažer Chapman je izumil »W« sistem. Ker je imel Arsenal nogometaše naj višjega razreda, je tedaj triumfiral. Ta sistem je Piše Ljubomir Vukadinovič defenziven in pomeni po Chapma-novem načelu »ne prejeti gola.« Pokazalo se je, da ta sistem izenačuje moštva tako, da je bilo težko govoriti o izidih posameznih tekem. Neodločeni rezultati ali zelo nizke zmage pa so spet vzbudile zanimanje med ljubitelji nogometa, ki so znova začeli polniti stadione.' »W« sistem je obogatil igro, igra je postala živahnejša in ostrejša, telesna pripravljenost igralcev se je izboljšala, v prvenstvih pa je vladalo zanimanje za tekme do zadnjih kol. Toda ta način igre je škodljivo vplival na razvoj nogometa. Posamezniki z individualno igro niso prišli do izraza, nogomet je postal sšablona«. Prav tako pa se je začela izvajati igra »mož na moža«, pri čemer so najboljši igralci dobili svoje »sence« in niso mogli v polni meri pokazati svojih pravih sposobnosti, To je pripeljalo do zastoja v nogometni igri. »BUNKER« Nekateri trenerji so v želji, da bi dosegli čirnboljše rezultate, šli še dalje: blokirali so svoja vrata in potegnili iz napada v obrambo dva ali tri igralce. Tako je nastal tako imenovani »bunker* sistem. Mi smo spoznali ta sistem v predtekmovanju za sVfetovno prvenstvo, ko je nastopila v Skopju reprezentanca Izraela. Gostje so z 8 ali 9 igralci v obrambi doživeli le skromen poraz 0:1 in tudi najsilovitejši napadi naših igralcev niso mogli kljub silni premoči spremeniti rezultata. Podobna temu sistemu je švicarska »ključavnica«, ki prav tako izključuje možnost visoke zmage kvalitetnejšim nasprotnikom. Ta »bunker« sistem so seveda privzeli tudi nekateri naši trenerji in ga prenesli na naša igrišča. Opomba: 1. meddržavna nogometna tekma A-reprezentanc v Beogradu, 2. srečanje B-re-prezentauc v Pragi, 3. meddržavna nogometna tekma na Dunaju, 4.—6. tekme I. conske nogometne lige, ?.—8. varaždinsko-maribor-ska liga, 9.—11, ljubljansko-primorska liga, 12. zvezna moška košarkarska liga. LETO XII. Štev. 38 Stran * Nogometna igra pa je doživela svojo evolucijo. Njen razvoj je stalen in teži k novim ciljem: odklanja obrambno igro in teži k napadu. Načelo »ne prejeti gola« ne velja več, nasprotno," treba je dati čim več golov. Defenzivna igra je torej zastarela, »bunker« sistem je škodljiv pojav, ki vodi k propadanju nogometa. ' Pomanjkljivosti so številne: igralec, ki se brani, je psihično demoraliziran in postaja malodušen, obrambna igra onemogoča razvoj nogometašev, jih uspa-va, hkrati pa vse to odbija gledalce in podobno. Zato se je začel kazati v vedno večji meri odpor proti »bunkerju« in treba se bo boriti, da bi ta škodljivi način igre izkoreninili z naših igrišč, kar nasprotuje sodobnemu načinu igranja. gaM s 6:1. Budučnost je v prvenstvu v dveh tekmaji prejela skupaj devet golov in podobno. Iz vseh navedenih vzrokov se moramo boriti proti defenzivi in iti v korak z modernim nogometom, kar pa bo mnogo pripomoglo k hitrejšemu razvoju nogometa v pripravah za svetovno prvenstvo leta 1958. da ni upošteval nekaterih nasvetov novinarjev in tudi onih strokovnjakov, ki se sicer ukvarjajo z nogometom. Trmasto je vztrajal pri sestavi reprezentance, ki jo je določil in se ni oziral na trenutno formo nekaterih reprezentantov. Beograjski novinar tov. Ljubomir Vukadinovič pravilno ugotavlja nekatere usodne pomanjkljivosti. Igralci so bili, kot vemo, na skupnih pripravah v Zemunu. Tam se je jasno pokazala forma nekaterih nogometašev, hkrati pa njihove napake. Kot vemo, se je Milutinovič v noči pred samo tekmo odstranil iz hotela, kjer so reprezentanti prebivali, ter se vrnil domov ob pol ene ponoči(!!J — drugi dan pa je igral v državni reprezentanci. . . Kako more na tako važnem srečanju nastopiti igralec, ki se pred samo tekmo ni dovolj prespal? Ce je še tako upoštevan reprezentant, bi ga morali brez oklevanja izločiti iz moštva. Vodstvo pa tega ni storilo in na igrišču so se videle posledice: Milutinovič je igral zelo slabo! Na drugi strani se Bobek, po lastni izjavi, dan pred tekmo ni dobro počutil in js sam odklanjal, da bi bil postavljen v moštvo. Kljub temu pa ga je zvezni kapetan v zadnjih minutah uvrstil v napad kot v zasmeh deset tisočem gledalcev, ki so se nad tem upravičeno razburjali. Tretja slaba poteza Tirnaniča je bila, da ni upošteval pri sestavi napada trenutno izredno razpoloženega napadalca Crvene zvezde — Kostiča, ki se je že v tekmah zvezne lige, nič manj pa v pripravah, izkazal kot izreden >bombarder< in bi verjetno precej pripomogel k izpremembi rezultata na tekmi z Madžarsko. Toda, čeprav se je Kostič pripravljal na to, da bo igral v A-reprezentanci, je bil uvrščen v B-reprezentanco. Tu pa je dokazal, d£ je bila glede njega storjena huda napaka — z dvema goloma je zapečatil usodo madžarske B-reprezentance in priboril jugoslovanskemu nogometu vsaj delno zadoščenje. Pred nogometno tekmo Jugoslavija : ČSR NAPREDEK JE V NAPADALNI TAKTIKI Kaj lahko pričakujemo na svetovnem prvenstvu leta 1958 na Švedskem, če ne bomo v kratki dobi dveh let storili vsega, da bi se sodobni nogomet udomačil na naših igriščih? Prva naloga zatorej je izločiti »bunker« iz našega nogometnega besednjaka, ker z obrambno taktiko ne bomo dosegli na ‘svetovnem prvenstvu ničesar. Nasprotno se je treba sprijazniti s sodobnim načinom igre: najboljša obramba je napad. Naš nogomet je v svetu zablestel zaradi svojega načina igranju, še posebej zato, ker je lep in napadalen. Naši igralci imajo pobudo na sredini igrišča, treba pa je doseči še čim večjo učinkovitost napada, lo je glavna naloga naših strokovnjakov, teoretikov in praktikov. Obrambna igra je na zatonu, pojavlja pa se v vedno večji meri napadalna igra, ki bo privedla celo tako daleč, da bodo postali strelci tudi branilci. V minuli sezoni so bile mnoge tekme slabe prav zaradi tega, ker so se nekatera moštva obupno branila. Dokazano je, da so prav takšna moštva v prvenstvu dosegla zelo slabe uspehe. Nasploh imamo mnogo takšnih primerov, ki jasno kažejo, da defenzivna igra ni koristna in da je njena bilanca zelo slaba. Švicarska »ključavnica« ni prav nič pomagala proti učinkovitosti Cehov, ki so Švicarje prema- Tekma s ČSR bo za nas zopet težka preizkušnja Prihodnjo nedeljo bo naše izbrano daj zmagali z 2:0 (0:0). Naša repre-moštvo zopet stopilo na igrišče sta- zentanca je tedaj igrala v postavi-to ona jugoslovanske armade v Beo- Monsider, Stankovič, Kokeza, Pleše, gradu in nasprotnik ne bo morda Horvat, Simonovski, Tomaševič Mi-nič slabši kot je bil preteklo nede- tič. Bobek, Matošič, Kacian Gole za 1.10. tokrat se bomo po devetih le- Jugoslavijo sta dosegla Tomaševič tih zopet merili z nogometaši CSR. m Mitič. Tudi drugo srečanje ki Ceski nogometaši so bili pred vojno je bilo 29 septembra istega leta v eden najbolj pogostih nasprotnikov Beogradu, je prineslo zmago Jugo- naše reprezentance, saj smo imeli doslej nič manj kot 23 srečanj. Fred vojno so Cehe šteli med najboljše na svetu, Jugoslavija pa ni kaj posebnega pomenila, zato tudi ni nič čudnega, če je bilanca za nas precej neugodna. Kot rečeno, 23 srečanj, od tega 13 porazov, 4 neodločene tekme in samo 6 zmag. Razmerje v golih 76:43 za ČSR Da oživimo spomin na srečanja s češkimi nogometaši, bomo našteli vsa dosedanja srečanja. Igrali smo takole: 1920 — Antwerpen 0:7; 1921 — Praga 1:6, 1922 — Zagreb 4:3, 1923 — Praga 4:4, 1924 — Zagreb 0:2, 1925 — Praga 0:7, 1926 — Zagreb 2:6, 1927 — Beograd 1:1 in Praga 3:3, 1928 — Praga 3:1 in 1:7, 1929 — Zagreb 3:3 in Praga 3:4, 1931 — Beograd 2:1, 1932 — Praga 1:2, 1933 — Zagreb 2:1, 1934 — Praga 1:3, 1935 — Beograd 0:0, 1937 — Praga 4:5, 1938 — Zagreb 1:3, 1946 — Praga 2:0 in Beograd 4:2, 1947 — Praga 1:3. Od treh povojnih srečanj še nekaj podrobnosti. Prvič po osvoboditvi so se naši najboljši nogometaši pomerili s Čehi 9 maja 1946 na dan obletnice osvoboditve Prage. Pred 55 tisoč gledalci so naši nogometaši te- Poletov nagradni natečaj ODREZEK ši 9 1. Jugoslavija A : CSR A 2. CSR B : Jugoslavija B 3. Avstrija : Luksemburg 4. Ljubljana : Metalac 5. Odred : Grafičac 6. Reka : Split 7. Proletarec : Rudar 8. Kladivar : Mladost 9. Slovan : Krim 10. Mladost : Tržič 11. Branik ; Izola 12 Olimpija : Ljubljana Točen naslov pošiljatelja: Priimek: Ime: Kraf: Ulica in hišna številka: Slovanom, tokrat s 4:2 (2:tj. Tekmi je prisostvovalo rekordno število 35 tisoč gledalcev. Tokrat je naše moštvo nastopilo v nekoliko spremenjeni postavi in sicer: Monsider, Brozovič, Lojen, Čajkovski, Horvat, Ata-nackovič, Rupnik, Mitič, Bobek, Matošič, Simonovski. 60.000 gledialcev se je zbralo v Pragi ob tretjem povojnem srečanju med obema reprezentancama To srečanje, ki je bilo obenem zadnje, se je končalo z zmago domačinov s 3:1 (2:0) Časten gol za Jugoslavijo je tedaj dosegel Bobek, reprezentanca pa je nastopila takole: Monsider, Brozovič, Stankovič. Čajkovski I„ Horvat, Simonovski, Tomaševič, Bobek, Matošič. Čajkovski II., Broketa. Toliko o predvojnih in povojnih srečanjih obeh reprezentanc, sedaj pa še nekaj o naših bodočih nasprotnikih. V zadnjih letih je bil češki nogomet, vsaj kar se reprezentance tiče, v hudi krizi Po vrsti so izgubljali tekme tudi s slabšimi nasprotniki in Čehe so že pričeli prištevati’ med drugo ali celo tretjerazredne nogometne reprezentance. Do preokreia je prišlo pravzaprav šele letos. V letošnji sezoni imajo Čehi za seboj že lepo število reprezentativnih srečanj. in lahko rečemo, da so si z rezultati, ki so jih v teh tekmah dosegli, zopet priborili mesto med najboljšimi. Potem ko so v tekmovanju za pokal dr. Gero najprej še v letu 1955 odpravili Avstrijce s 3:2, so igrali aprila v Pragi z Brazilci neodločeno 0:0, 10. maja katastrofalno premagali Švicarje s 6:1 v Ženevi, 20 maja pa dosegli največji uspeh, ko so sredi Budimpešte premagali Madžare s 4:2, kar je bila tedaj športna senzacija prve vrste. Po mnogih letih so morali Madžari tedaj namreč kloniti na lastnem igrišču. V odmoru svoje prvenstvene sezone pa je češka reprezentanca odpotovala v Južno Ameriko. Že vnaprej ni mogel nihče pričakovati zmag ali kaj podobnega nad takšnimi nogometaši, kot so Brazilci, Argentinci in drugi. Zato predstavljajo rezultati Čehov v Južni Ameriki lep uspeh. V prvi tekmi so dosegli celo zmago nad reprezentanco’ Brazilije z 1:0, kar je bila podobna senzacija kot zmaga nad Madžari. Tudi Brazilija že lep čas ni doživela poraza na lastnem igrišču. V drugem sreča- To se samo nekateri primeri, ki kažejo, da je kapetan Tirnanič to pot zelo grešil že glede sestave samega moštva. Jasno je, da se moramo vprašati, kako da ni že po prvem prejetem golu izmenjal Beare, ki se je na tekmi že o začetnih minutah pokazal kot zelo nezanesljiv. Nasprotno pa je Krivokuča v pičlih 16 minutah pokazal vse svoje odlične sposobnosti. Toliko glede igralcev. Morda prav tako mo-čan argument pa je sistem igre, ki ga kapetan Tirnanič a svojimi pomočniki — pri čemer pa smo imeli močan vtis, da ni upošteval niti mnenja zveznega trenerja Marjanoviča — ni proučil. Izdelati bi bil moral sa-mo igro našega moštva proti Madžarom, katerih sistem nam je dobro poznan. Zaman so bile vse uspešne kombinacije Jugoslovanov, ki so se pred nasprotnikovimi vrati razbile ob čvrsti obrambi gostov. Nasprotno' pa' so Madžari z enostavnimi in hitrimi potezami osvajali teren in predstavljali stalno nevarnost za domačo obrambo. Pravilno je rekel po tekmi zvezni kapetan madžarske reprezentance Bukovy, ki je dejal takole: >Igrali smo, toda tudi borili smo se.* Tega pri Jugoslovanih v takšni meri nismo opazili in končni učinek je bil zasluženi po raz, ki ga je doživela naša reprezentanca Odlika madžarske igre pa je bila, kot reče no, enostavnost, izre-dno dobro odkrivanje igranje brez žoge, sprejemanje in podajanj žoge med samim kretanjem, hkrati pa tud zelo sporazumno sodelovanje vseh igralcev Čeprav Madžari niso zaigrali v svojem pol nem sijaju, so nas vendarle navdušili. Ce pogledamo torej še drugo plat medalje to je igralce, lahko rečemo, da niso v zado voljivi meri izpolnili naše pričakovanje. Zla sti velja to, kot smo že rekli, za Bearo, ka terega slava je verjetno že minila. Enako b trdili za Crnkoviča, ki postaja počasen in ne okreten in je bil zelo majhna ovira za eksplo zlvnejja Sandorja. Edino, kar je opravil prot njemu, je naredil z ostrostjo oziroma celo grobostjo. Tudi za Horvata bo treba počas najti zamenjavo. Vprašanje zase pa je napad Čemu je zvezni kapetan Tirnanič upošteva samo namišljeno slavo nekaterih imen, name sto da bi računal na mlade, talentiran« igralce, kajti razni Bobeki; Zebeci in Veseli noviči bodo počasi prešli v zgodovino ir treba bo najti novih moči. Če povzamemo torej resume vsega tega ne slavnega poraza, lahko rečemo, da je res »nekaj gnilega v našem nogometu«. Ali b< naš vrhovni forum NZJ spremenil politike svojega dela glede sestavljanja reprezentanc? Ce so Avstrijci in Madžari zaradi neuspehov svojih nogometašev napravili drastične ukrepe, bi morali to storiti tudi pri nas, kajti mnenja smo, da je treba iskati krivca'predvsem v strokovnem vodstvu, ne pa tolike pri igralcih samih. Saj ima vendar strokovno vodstvo nalogo opazovati formo nogometašev, ki igrajo v moštvih zvezne lige in na podlagi tega sestavljati reprezentanco! Zatorej smo odločno mnenja, da je treba izpreme-niti vrh naše reprezentance in da bi bil morda že čas, da se zvezni kapetan Tirnanič spričo dosedanjih neuspehov umakne. Ta neuspeh z Madžari .naj nam bo dobra šola za bodoče delo z državno nogometno repre-zentanco. Tone Bančič »zlata* MLADINA... A a nedaonem državnem mladinskem prvenstvu v košarki, ki je bilo o Beogradu, smo spet doživeli nekaj neljubega. Na lem prvenstvu so sodelovali mladinci ljubljanske Olimpije, ki so v.asedli 4. mesto, s čemer pa seveda ne moremo bili zadovoljni. Vendar to ni najhuje. Izvedeli smo namreč, da so se mladi košarkarji tako nedostojno oedli, da jih jo moral vrhovni forum KIJ resno opomnili. Ta primer znova kaže, da morajo klubi in društva pravilni vzgoji svojega članstva posvečati prvenstveno pozornost. Kaj nam koristijo Dsi športni uspehi in rekordi, če pa mladi športniki niso vzgojeni tako, kakor je treba. nju šobili nasprotnik zopet B razile: tokrat v nekoliko drugačni postan srečanje pa ni veljalo kot uradu, tekma med obema reprezentancama Zmagali so Brazilci s 4:1. Naprej j Cehe vodila pot v Urugvaj, kjer s. po odlični igri doživeli tesen pora z 1:2 Tudi taktna proti Argentiu iho ni.prinesla ztnage, toda poraz 0:1 je še vedno lep uspeh. Kot kaže so bili v zadnji tekmi proti repre zentanci Čila že precej izmučeni, sa so prav proti najslabšemu nasprot niku doživeli na j višji poraz — Oti Kljub porazom v Južni Ameriki j' letošnja bilanca čeških nogometaše odlična in zmaga nad reprezentanc ČSR b; pomenila ne le vsaj delu-rehabilitacijo po zadnjih neuspehi!) ampak tudi izboljšanje naših upo v tekmovanju za pokal dr. Ge rt kjer smo si z zadnjimi »uspehi« ž skoraj vse pokvarili'. MEDNAROP Nogometna prvenstva evropskih držav FRANCIJA — 5. kolo: Sedan : St. Etiennc H, Reims : "*jimcs 2:0, Lyon : Strasbourg *:1, Marseille : Nice 3:1, Racdng : Lens 5:0, Angcrs : Rennes 2:0, Metz : Sochaux 1:3, Va-Woiennes : Toulouse 1:0, Monaco : Nancy 6:2. Vrstni red: St. Eticnne 9, Reims 8, Ra* tih g 7, Marseille 7. BELGIJA — 3. kolo: Gantoise : Daring 7:4, Aittwerpen : Beerscbot 4:2, Berchem : Standard 1:1, Tilleur : Anderlecht 4:0, St. Gil-'oise : Olimpique 0:1, Liege : Uerse 4:0, Mali nois : Vervictois 1:2, Charleroi : Beeringcn 5:0. AVSTRIJA - 5. kolo: Stadlau : Kapfen-berg 0:5, Sturm : VVAC 4:0, Austria (D) : (>AK 4:0, Krems : Vienna 0:1, Wacker : Sirarne ring 3:0, Rapid : Austria (S) 6:1, Sport-klub ; Admira 0:2. Vrstni red: Wacker 9, Vienna 9, Austria (D) 9, Rapid 7. Sredi noči so aretirali v nekem hotelu vratarja italijanske nogometne reprezentance Gi-Orgia Ghezzija. Mož je >debelo< gledal ko sta dva policista vdrla v njegovo sobo in mu »meni nič tebi nič« nataknila lisice. Pomoto »o kmalu odkrili. Policija je namreč iskala ihanega žeparja istega imena in priimka kot ga nosi znani nogometaš. Policiji sicer marsikaj oprostijo, pravijo pa, da ljubitelji nogometa v Italiji ne bodo tako kmalu pozabili obeh »nerod«, ki nista poznala njihovega ljubljenca. Odlični avstralski tekač na dolge proge Duve Stepliens že prihaja v formo, čeprav se je v Avstraliji sezona žele komaj dobro začela. Na enem izmed prvih tekmovanj je na 5000 m že tekel 14:08.0. Drug odličen rezultat Pa je dosegel skakalec v višino Porter, ki je ikočil 204 cm POHVALA Upravni odbor nogometne podzveze Maribor izreka pohvalo za doseženi uspeh in disciplinirano vedenje na mednarodnem mladinskem turnirju na Dunaju 18. in 19. VIII. t. 1. naslednjim članom mladinske nogometne reprezentance Maribora: Fišerju, Eferlu, Kokonu, Zupanu, Raduloviču, Horvatu, Fider-Žku, Volilu, Kramarju, Sildenfeldu, Vebru, Kovaču, Gonzi, Frangežu in Ziernickliju. Nogometna podzveza Maribor PLENUM NOGOMETNIH TRENERJEV Jutri, v ponedeljek 24. t. m., bo v prostorih Športne zveze Ljubljana, Likozarjeva 12 plenum nogometnih trenerjev Slovenije, na katerega vabimo vse člane upravnega od- bora. Na dnevnem redu je razprava o sklepih plenuma Zveze nogometnih trenerjev Jugoslavije. Med 3850 udeleženci »Poletovega« nagradnega natečaja z odrezkom št. 7 ima 10 pravilnih rešitev Kucler Leopold, Novi trg 2, I jubljana in prejme 10.000 din. Jugoslavija A : Madžarska A 3 Madžarska B : Jugoslavija B 2 Jugoslavija mlad. : Madžarska mlad. x Ljubljana : Split 2 Reka : Odred 1 Trešnjevka : Uljanik 1 Jadran : Metalec • 1 Tekstilac : Šibenik 2 Turbina : Grafičar 1 Branik : Jedinstvo 2 Sobota : Rudar 1 P rol eter : Mladost 1 POZORI Opozarjamo vse udeležence »Poletovega« nagradnega natečaja v. Mariboru, da bomo v prihodnjem tednu namestili nabiralnik zq. odrezke pri Putniku. Uprava >Poleta< Jun X&eitt v Melbournu Madžari so imeli s Čehi težave Po pr\ orn dnevu atletskega dvoboju med reprezentancama CSR in Madžarske so vodili Cehi .s 54:52, kur je bilo precejšnje presenečenje. V nadaljevanju pa so Madžari le pokazali, da so boljši in so slavili dokaj visoko zmago z 113:99. V zadnji številki smo mimogrede omenili nov svetovni' rekord tekača na 3000 m z zaprekami Rozsnoia, ki znaša 8:35.6, ne pa 5 sekund boljše kot smo javili v prvi vesti. Novi svetovni rekorder je star 26 let, po poklicu učitelj telesue vzgoje, 185 cm visok in 71 kg težak. K atletiki je prišel od košarke in z disciplino, kjer je dosegel nov svetovni rekord, se je pričel ukvarjati Šele leta 1954, ko je že osvojil evropsko prvenstvo. Boljši rezultati s tega dvoboja: 100 m: Goldo-vanyi (M) 10.7, 200 m: Mandlik (CSR) 21.3, 400 m: Atlantik (M) 47.6, 800 m: Rozsavolg) i (M) 1:48.7, Szentgali (M) 1:49.*2, Juugvvirt (CSR) 1:49.4, 1500 m: Rozsavdlgvi (M) 3:41.4, Tabori (M) 3:42.6, Jungvvirt (CSR) 3:43.0, 5000 m: Kovacs (M) 14:03.6, lO.OOt) m: Szabo (M) 29:46.4, 110 m ovire: Vesclsky (CSR) 14.5, 400 m ovire: Botar (M) 52.4, steeple: Rozsnoi (M) 8:35.6, Jeszenski (M) 8:45.8, višina: Lan-sky (CSR) 197, daljina: Prohaska (CSR) 7.36, troskok: Rehak (CSR) 13.45, krogla: Skobla (CSR) 17.35, disk: Valent (CSR) 53.05, kopje: Krazsnai (M) 71.99, kladivo: Csermak (M) 62.35,, 4 X 100 m: Madžarska 40.8, 4 X 400 m: Madžarska 3:09.8. Na tekmovanju v Turku ju je dosegel Jornia Vnlkama z rezultatom 7.77 m nov finski rekord v skoku v daljino. Na istem tekmovanju je Šved Nilsson skočil v višino 205 cm. Nizozemec Visscr 7.98 m v daljini O začetku mednarodnega prvenstva Romunije v atletiki v Bukarešti, smo že poročali. Tudi v nadaljevanju tekmovanja so atleti in atletinje iz številnih evropskih držav dosc-zali odlične rezultate kar na tekočem traku. Najbolj pa sc je izkazal Nizozemec Heuk Visscr, ki je skočil v daljino 7.98 m, kar je za 8 cm več od dosedanjega evropskega rekorda, ki ga je imel Nemec Long še od leta 1937. Visser je prvi evropski tekmovalec, ki se je povsem približal odlični znamki 8 m v skoku v daljino. O ostalih rezultatih ne bomo dajali daljšega komentarja, saj že sami časi in daljave dovolj povedo. O Jugoslovanih in Jugoslovankah, ki so startali v Bukarešti, smo nekaj že poročali, dodamo naj le še to, da je dosegla Nada Kotlušck v metu diska zelo dobro četrto mesto z rezultatom 46.05. Med drugim je Kotluškova premagala Rusiujo Zi-bino in Nemko Wernerjevo. Naš metalec kladiva Gajič je dosegel s 57.68 m soliden rezultat. Rezultati drugega in tretjega dne tekmovanja: 100 m: Williams (ZDA) 10.5, Toka-rev (SZ) 10.5, 200 m: Thorbjtirnson (Isl) 21.4, 110 m ovire: Stoljarov (SZ) 14.3, Jonmark (Šved) 14.4, 400 m ovire: Litujev (SZ) 51.5, steeple: Kadjajkin (SZ) 8:52.2, Ržičin 8:55.6, višina: Ko-skarov (SZ) 209, daljina: Visser (Niz) 7.98, Grabowski (Polj) 7.78, Fedosejev (SZ) 7.68, troskok: Krecr (SZ) 15.91, Cen (SZ) 15.77, krogla: Ovsepjan (SZ) 17.40, kopje: Sidlo: (Polj) 80.47, Cibulenko (SZ) 79.89, kladivo: Samocvetov (SZ) 65.03, Rut (Polj) 62.55, Nikulin (SZ) 61.74, ženske — 100 m: Rešči-kova (SZ) 11.7, Kusion (Polj) 11.8, 200 m: Lerczak (Polj) 23.8, Itkina (SZ) 23.8, Leone (It) 24.1, 400 m: Otkalenko (SZ) 55.8, višina: Balod (SZ) 170, Bala« (Rom) 170, disk: La-frenz (Nem) 49.33, ElČina (SZ) 49.10. Ko so bili ruski atleti v Londonu, da bi se pomerili v dvoboju z Angleži, je prišlo do znane afere »Ponomareva in 5 klobukov« in zato do dvoboja ni prišlo. Kljub temu pa so se Rusi in Angleži dobro razumeli in metalci kladiva so napravili nekakšno »zasebno« tekmovanje, kjer je v dežju in blatu Krivo-nosov dosegel rezultat 65.48, Samocvetov 59.76, angleški metalec Anthony pa je bil z 59.51 m tudi še kar uspešen. Ne bo odveč, če mimogrede omenimo, da je v vsej zgodovini moderne atletike 182 skakalcev preskočilo višino 2 ra. Od tega jih odpade na Ameriko 123. (samo ZDA 120), Evropo 40, Azijo 8, Afriko 6 in Avstralijo 5. N E RTA 57.95 m v disku V zadnjem delu sezone se je zelo popravil Češki metalec diska Karel Merta, ki je na nekaj tekmovanjih dosegel zaporedoma zelo solidne rezultate. Njegova najboljša letošnja znamka znaša sedaj 56.68 m, z nekoliko lažjim orodjem pa je celo« dosegel rezultat 57.95 m. Iz Moskve poročajo o podrobnostih rekordnega teka na 10.000 m, ki je prinesel Vladi-miru Kucu svetovni rekord z rezultatom 28:30.4. Tekmovanje je bilo zvečer, ob razsvetljavi reflektorjev pri dokaj nizki temperaturi 9 ^topinj. Kuc je dosegel rekord sam, saj je vodil od prvega do zadnjega metra in je drugoplasirani Bolotiiikov z rezultatom 29:27.0 precej zaostal. Vse vmesne čase je imel Kuc boljše od vmesnih Časov rekordnega teka prejšnjega rekorderja Madžara Iharosa. Prvih 5000 m je pretekel v času 14:08.0. drugih pa precej bolj počasi v 14:22.4. Za svetovnega rekorderja v metu krogle A m eri kan ca Parrvja 0’Briena bi la h,k o rekli, da je pravo čudo. Iz tedna v teden, iz leta v leto doseza rekordne rezultate in kadar ne sune krogle več kot 18 m je že to prava senzacija. Niti se še ni poleglo navdušenje nad njegovim fantastičnim svetovnim rekordom 19.05 m, ko je v Pasadeni zopet sunil kroglo 18.73 m, kar je zopet več od uradnega sveto \ nega rekorda. Za primer, da mu 19 m rezultata ne bi priznali za rekord, ima torej v »rezervi« še drugo odlično daljino. Italijanski metalec krogle Meconi je dosegel v Firencah z metom 16.74 m nov državni re- Po plenumu Zveze nogometnih trenerjev Jugoslavije frgSa h spremeniti sistem Sela K-ot nalašč je imela prav oh tekmi Jugoslavija : Madžarska zvezna organizacija nogometnih trenerjev svoj redini plenum, ki so se ga udeležili vsi člani upravnega odbora Zveze. Plenum je bil v soboto in pomeni morda velik korak k ozdravljenju jugoslovanskega nogometa nasploh in seveda tudi v posameznih republikah. Plenum je namreč ugotovil — kar se jasno kaže vsepovsod — da naš nogomet v zadnjem času ni napredoval, temveč je v stagnaciji ali pa je celo kvalitetno nazadoval. Treba je torej najti zdravila, kako odpraviti napake, ki naš nogomet že skoraj izključujejo z vrha svetovne kvalitetne lestvice. Zato so sklenili, da bodo trenerji v vseh republikah začeli proučevati možnosti za izboljšanje načina dela, s tem pa seveda za - izboljšanje razmer in kvalitete v nogometnem športu. Razpisana bo anketa, ki jo bodo prejele vse republiške zveze trenerjev, na podlagi te pa bodo trenerji dali svoje predloge za izboljšanje dela. Jasno je, da so. k temu poklicani kvalificirani trenerji in inštruktorji, ki so opravili tečaje in izpite in bodo iz nogometnih vrst izločeni vsi oni »divji« {renerji, ki se brez izpitov ukvarjajo z vadbo po posameznih klubih. Mimo tega, da so rešili še vrsto nrugih problemov, so se udeleženci tega plenuma dotaknili tudi vprašanja odhajanja jugoslovanskih trenerjev t inozemstvo. Le-to mora biti načrtno in se bodo morale posamezne nogometne zveze tujih dežel Abračati glede trenerjev na Zvezo nogometnih trenerjev Jugoslavije, nato pa bodo lahko šele posamezni trenerji sklepali pogodbe za gostovanje v inozemstvu. Ugotovili so tudi, da se je sodelovanje z NZJ okrepilo, kar v precejšnji meri koristi delu trenerske organizacije. •Plenum je izrekel pohvalo trenerski organizaciji Slovenije, ki je storila precej za vzgojo novih trenerjev in inštruktorjev, s tem pa mnogo tudi za napredek nogometa. Še posebej je bila izrečena pohvala predsedniku Zveze nogometnih trenerjev Slovenije tov. Pišku Janezu za njegovo uspešno delo v organizaciji in v nogometnem klubu Ljubljana, pa tudi tov. Butkov-cu iz Trbovelj za uspešno delo z mladino in pionirji. Na koncu koncev — plenum je ugotovil marsikaj pomembnega za izboljšanje razmer v jugoslovanskem nogometu in upajmo, da pomeni prelomnico v delu, zlasti še. ker je istočasno tudi srečanje z Madžari pokazalo, da je v »deželi nogometni marsikaj gnilega .. .« T. B. Nemški plavalec metuljčkovega sloga Herbert Klein je bil na zadnjih olimpijskih igrah v Helsinkih eden glavnih nemških adutov, a je nazadnje tudi odpovedal in tako je Nemčija takrat ostala brez zlate medalje. Kasneje se je ta plavalec domala že poslovil od plavanja, toda letošnje olimpijske igre so ga kot kaže vendar zopet pritegnile. Ker se v metuljčkovem slogu ni mogel uveljaviti niti v Nemčiji, kjer prav tako kot drugod »delfini« izpodrivajo »metuljčke«, se je oklenil klasičnega prsnega sloga in to * lepim uspehom. Nedavno, je v Leipzigu v velikem bazenu plaval 2:39.4, kur ni leto« uspelo 8c nobenemu plavalcu v Nemčiji. Po tem takem ima lepe možnosti za odhod v Avstralijo. Madžarski plavalci so imeli v Budimpešti več preglednih tekmovanj, ki naj bi veljala predvsem kot nekakšen pregled forme olimpijskih kandidatov. Objavljamo najvažnejše rezultate s teh tekmovanj: 100 m: Dobay 57.4, Nyeki 37.9, 400 m: Thiel (V. Nem) 4:52.3, 1500 m: Csordas 18:39.0, 100 m metuljček: MUller (V. Nem) 1:06.5, 100 m hrbtno: Kovacs 1:07.6, 200 m prsno: Utassy 2:43.8, ženske — 100 m: Szoke 1:06.4, Boros 1:07.6, Takacs 1:07.8, 100 m metuljček: Littomericzky 1:12.3, 100 m hrbtno: Boros 1:18.2, 200 m prsno: Szc-kely 2:56.2. Evropski rekorder v plavanju Jean Boi-teux, ki je osvojil na olimpijskih igrah v Helsinkih tudi zlato medaljo ua 400 m, se je zopet enkrat sprl s francosko plavalno zvezo in je izjavil, da ne namerava nastopiti v Melbournu. Boitux je že znan po raznih takšnih težavah, ki jih je imel i v plavalni organizaciji i doma in najbrž se bo tudi tokrat še vse lepo uredilo v dobro francoskega plavanja, ki bi imelo v Boiteiucu najbrž zopet najmočnejše orožje na olimpijskih igrah. Za Anqv«etiIom še Baldini Eden najbolj zaželjenih svetovnih rekordov v kolesarstvu je rekord v vožnji na eno uro. Do letos je ta rekord držal Fausto Coppi, po nekaj neuspešnih poskusih pa mu ga je končno odvzel francoski kolesar Jacques Anqu-etil, ki je prevozil 46.195 m. Sedaj pa je rekord odšel zopet nazaj v Italijo in to po zaslugi amaterja Ercola Baldinija, svetovnega prvaka v zasledovalni vožnji. Ta mladi tekmovalec je pred dnevi prevozil v Milanu 46.393 m. Zanimivo po je, da po vsej \erjet-nosti ta odlični kolesar ne bo nastopil na olimpijskih igrah. Nekoliko neprevidno je namreč izjavil, da bo odšel po olimpijskih igrah med profesionalce. Na to izjavo je hitro reagiral sekretar mednarodnega olimpijskega komiteja Mayer in izjavil, da si je Italijan s to izjavo že zaprl pot v Melbourne, kajti njegov namen naj bi bil izkoristiti olimpijske igre Se za zadnjo reklamo, potem pa oditi med poklicne športnike, kar je v nasprotju z olimpijskimi določili. V moštvo Z DA, ki bo igralo v medeonskem finalu Davisovega pokola proti Italiji, so do- ločeni Vic Saixas, Ham Richardsoa, Sammy Giammalva in Mike Gr cen. Na turnirju v Los Angelesu so omenjeni igralci igrali takole: Seixas : Perry (ZDA) 12:10, 6:1, Richardson : Vidra (Braz) 6:3, 6:2, Giammalva : Anderson (Avstral) 7:9, 4:6. Kapetan ameriške ekipe, »stari« Talbert, pa je pripravil lepo presenečenje s svojo zmago z 2:6, 6:4 in 6:3 proti tretjemu avstralskemu igralcu Fraserju. Znani angleški dirkač Donald Campbell je dosegel nov absolutni svetovni rekord v vožnji na vodi. S svojo »modro ptico«, ki jo poganja reaktivni motor, je dosegel na jezeru pri Conistonu hitrost 362,6 km na uro. Dosedanji rekord, ki ga je imel pravtako Campbell, je bil za približno 30 km slabši. Veliko mednarodno košarkarsko tekmovanje za pokal Mairano v Bologni se je končalo z zmago ruskih košarkarjev. V zadnjem kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Poljska : Švedska 74:44, CSR : Italija 76:57 in SZ : Madžarska 55:43. Končni vrstni red: SZ 10, CSR 9, Madžarska 8, Italija 7, Poljska 6 in Švedska 5. Moška telovadna reprezentanca Madžarske je v Milanu premagala Italijo s 552.15:549.65 točke. Med posamezniki so bili najboljši Fi-gone (I) 114.75, Takacs (M) 110.60 in Csanyi (M) 110.15. Simič zrel za Melbourne 2e konec preteklega tedna sc je pričelo v Opatiji tekmovanje rokoborcev za »Nagrado Jadrana«. V močni mednarodni konkurenci naši tekmovalci v prostem slogu seveda niso imeli prevelikega uspeha, zato pa se kar dobro drže v klasičnem in Simič je celo zmagal v srednji kategoriji. Zmaga na dokaj dobro zasedenem mednarodnem tekmovanju mu je po vsej verjetnosti odprla pot na olimpijske igre v Melbourne. Razen v srednji je bilo doslej končano tekmovanje še v treh kategorijah in zmagovalci so bili Madžari Galantni v peresni, Toth v lahki in Szllasi v vvelter. Trabert najboljši profesionalec Nedavnp so se v Parizu pomerili na nekakšnem neuradnem svetovnem prvenstvu najboljši teniški igralci-profesionalci. V finalnem srečanju je Amerikanec Tony Trabert odpravil svojega rojaka Gonzalesa, kar predstavlja precejšno presenečenje. Finalno srečanje se je končalo z zmago Trabcrta z rezultatom 6:3, 4:6, 5:7, 8:6 in 6:2. V igrah dvojic sta osvojila prvo mesto Trabert in Gonzales, ki sta premagala v odločilnem srečanju dvojico Sedgman-Haxtwig (Avstralija) s 6:2, 2:6 in 6:1. Tretje mesto je osvojil Sedg-raan, ki je premagal Hartwiga s 6:2 in 6:2. Danska teniška zveza je kaznovala svoja najboljša igralca Nielsena in Ulricha s prepovedjo nastopanja v inozemstvu do konca leta 1956. Zaslužena kazen je oba igralca doletela zaradi ponovnega nešportnega vedenja iaii - tikrat t viii... Finska si je pridobila v zadnjih letih v smučarskih skokih primat, zato ni -prav nič čudno, da je tam tudi nastala za predsezonsko vadbo pravu skakalnica, oblike kakor smučarska, doskok pa ima v vodo. Prve posnemalce so našli Finci pri nas in skakalni ca olb Ljubljanici je imela vsak dan veliko občudovalcev, seveda pa tudi smučarskih skakalcev, ki so trenirali na njej. Napravo si je ogledal tudi trener in vodja avstrijske smučarske reprezentance znani prof. Rossner, ki je obljubili obisk najboljših skakalcev, da skakalnico praktično preizkusijo še Avstrijci in u gotove njeno uporabo in prednosti. Preteklo soboto je mednarodni sodnik Norbert Ahrer pripeljal petčlansko ekipo, v kateri so bili Sepp Bradi, Albin Plank, Otto -Leodolter, Wal-ter Ilabersatter in Hans Stinveiu-berger. Po končanih skokih smo vprašali za mnenje inictatorja in zveznega kapetana tov. Boga Šramla, konstruktorja ing. Bloudka ter znanega skakalnega mojstra Bradla. Šramel; »Naši skakalci so s pridom uporabili napravo, čeprav je bila zgrajena nekoliko pozno glede na sezono. Od začetnih poskusov so vidno napredovali in je pri nekaterih, zlasti pri mlademu Korenčanu in Omanu, opaziti zelo dober stil, močno podoben letu po zraku pri smučarskem skoku. Mislim, da bomo prihodnje leto še bolj napredovali. Padec na glavo v vodo, ki se zdi nekoliko neskladen s primerjavo smučarskega skoka, je logična posledica in zaključek pravilnega leta. Ta pa naj bo v bodoče nekoliko daljši in višji, kar bomo dosegli z dvigom mize.« Ing. Bloudek; »Napravo smo naredili po slikah iz finskih revij. Stroški so tako minimalni, da še bolj poudarjajo, ikaj se da narediti tam, kjer je volja in pravi ljudje. Cevno konstrukcijo smo ni izposodili, ostali stroški za postavitev in demontažo pa znašajo samo din 25.000! Sedaj jo bomo podrli in jo sestavili prihodnje leto ponovno, Avstrijski skakalci v Ljubljani ob Ljubljanici. — Od leve proti desni: Ahrer, vodja ekipe in mednarodni sodnik, Bradi, Plank, Ilabersatter, Leodolter Otto in Schvveimberger vendar bomo most nekoliko zvišali in pomaknili bolj nazaj, eventualno zvišali tudi nalet. To bo omogočilo daljši let po zraku, kar bo omogočilo skakalcu večjo koncentracijo in mu dalo časa, da se še bolj približa lletu po zraku na sinu-* čarski skakalnici.« Bradi: »Čeprav smo bili tu le kratek čas in smo izvedli !e nekaj skokov, nam je to zadoščalo, da smo se prepričali, da je naprava zelo koristna za predsezomski trening. Dobro se da na njej vaditi vse faze smučarskega skoka, razen seveda doskoka. Hitrost in efekt odgovarja 30-metrski skakalnici na snegu. Svoj namen z ogledom in praktično preizkušnjo smo dosegli in zgradili bomo tako napravo tudi pri nas v Zeli a m See.« Z. G. Stara znanca še izpred vojnih let: Franc Pribošek — »Siki« in Sepp Bradi — »Bubi« ČASTEN PORAZ "(Nadaljevanje s 1. strani) je izenačil svoj rekordni rezultat, ostali trije pa so se ogorčeno borili za drugo mesto. Rezultati: 1. Malclierzyk (P) 15.57, 2. Milovanovič (J) 14.70, 3. Kowal (P) 14.69, Jocič (J) 14.63. TAKTIKA — SLABO Od teka na 800 m smo pričakovali ugodno razvrstitev naših tekačev. Borba je bila izenačena, to smo lahko tudi pričakovali, saj so bile razlike v dosedanjih rezultatih vseh tekmovalcev malenkostne. Naša tekača sta vodila v- prvem krogu dokaj počasi ih 400 m so pretekli v 57. sok., v drugem krogu se je temipo seveda hitro povečal in vsi štirje tekmovalci so se borili ves čas ramo ob rami in v zadnji ravnini sta imela Poljaka nekoliko več sil, kar je zadostovalo za dvojno zmago. Rezultati: 1. Makomaski (P) 1:52.3, 2. Orywal (P) 1:52.3, 3. Radešič (J) 1:52.4, Vipotnik (J) 1:52.5. Mnogo ugodneje za nas se je končal tek na 3000 m z zaprekami. Nekaj časa ni tako ugodno kazalo. Spočetka je sicer vodil Šegedin, kasneje pa je s precejšnjo prednostjo tekel na čelu Misiuk, mož pa je kot kaže precenil svoje sile, saj je proti koncu močno popustil in končal nazadnje na 4. mestu. Medtem pa je Štritof že tekel zanesljivo zmagi nasproti, Šegedia pa je vodil ostro borbo za drugo mesto in v njej tudi zmagal. Rezultati: 1 Štritof (J) 9:03.4, 2. Šegedin (T) 9:10.4, 3. Ziolkowski (P) 9:11.6. Misiuk (P) 9:18.2. ŠTIRJE PREKO 60 m Ena najkvalitetnejših disciplin je bila met kladiva. Štirje metalgi so presegli 60 m, kar tudi še danes velja za mejo svetovne vrednosti. Poljak ltut je bil ves čas zanesljivo na čelu, ostala trojka pa se je izmenjevala na ostalih mestih. Najprej je Bezjak presegel 60 m, sledil mu 1 je Poljak Niklas, toua tudi Račič ni hotel zaostajati in nazadnje je Niklas u prispel še odličen met preko 61 m. Rezultati: 1. Rut (P) 62.31, 2. Niklas (P) 61.14, Račič (J) 60.77, Bezjak (J) 60.34. t Presenetljiv vrstni red je' bil na >Rju teka na 20K) m. Takoj po startu k bil najhitrejši Lorger, ki je pretekel prvi v ravnino, na koncu pa mu je kot običajno zmanjkalo sil, medtem pa je Petrovič nekako neopazno na zunanji progi dohi-el in prehitel vse nasprotnike, zlasti močan je bil v zadnjih 50 m. 'Rezultati: 1. Petrovič (j) 21.8, 2. Schmidt (P) 21.9, 3. Lorger (J) 22.1, t. Baranowski (P) 22.2. Še svojo drugo zmago v dvoboju je podobno kot Lorger slavil Mu-,‘goša na 5000 m. Skupaj sta z Zim-ny začela ostro, rtn če bi nalalje- »Mehanična delavnica c Ilirija Vodnikova cesta pri Kamniti mizi bo 1. oktobra 1956 odprla NOVO DELAVNICO ZA MOTOCIKLE IN KOLESA na Celovški cesti" 50 (nasproti Stare cerkve) Priporočamo se športnikom in strankam vala v takšnem tempu rezultat izpod 14 min., ne bi izostal. Kasneje pa je tempo popustil in videti je bilo, da se oba tekmovalca pripravljata na ubračun v zadnjem krogu. 250 metrov pred oiljem je naš rekorder nenadoma močno potegnil in z 200 m prednosti pritekel na cilj. Mihalič je zanesljivo odpravil drugega Poljaka. Rezultati: 1. Mugoša (J) 14:16.8, 2. Zimny (P) 14:21.0, Mihalič (J) 14:47.6, Szvvargot (P) 15:26.4. Tudi zaključna disciplina štafeta 4 X 400 metrov je prinesla zanimivo borbo in zmago favoriziranim Poljakom. Naši tekači so se dobro držali, zaostali so le nekaj metrov in dosegli tudi nov državni rekord. Rezultati: 1. Poljska 3:14.4, Jugoslavija 3:15.8. Triglav prvak gorenjske kegljaške podzveze Bled, 23. sept. — V soboto in nedeljo je bilo na Bledli v organizaciji podzveze Kranj prvenstvo Gorenjske. Udeležilo se ga je 7 klubov. V sobotnem tekmovanju »Abrahamov« je zmagal Triglav z 2106 točk, drugi je bil Bled z 1943. V nedeljo pa so nastopili najboljši kegljači Gorenjske. Zmagal je Triglav I z 1299 točkami, drugi Jesenice 1199. Tekma se nadaljuje. Nogometno prvenstvo tujih držav AVSTRIJA — V današnjih tekmah za prvenstvo avstrijske nogometne lige so bili doseženi naslednji rezultati: WAC : Sport-klub 3:2 (1:1), Admira : Wacker 5:2 (2:2), Austria : Kremser 0:2 (0:1), Vicnna : Rapid 4:1 (2:1), Kapfenbcrg : Sturm 2:0 (2:0), GAK : Simmering 4:0 (3:0), Austria (Salz-' burg) : Stadlau 5:0 (2:0). Na lestvici vodi Vienna' s 16 točkami pred Wackerjem in Au-strio z 9 točkami itd. ITALIJA — Atalanta : Genova 0:1, Bologna : Milano 1:2, Fiorentina : Lazio 0:0, Internazionale : Padoa 2:0, Juventus : Spal 2:0, Lanerosi : Udinese 1:1, Roma : Palermo 2:1, Sainpdoria : Torino 1:0, Triestina : Napeli 1:2. ANGLIJA — Birmingham : Cardiff 2:1, Blaekpool : Carl ton 3:2, Bol to n : Wolvcr-hampton 0:3, Evertone : Sunderland 2:1, Leeds : Astonvilla 1:0, Manchester : United Manchester City 2:0, New Castle : Burn!ey 1:1, Portsmouth : Preston 2:2, Sheffield : Ar-senal 2:4, Tottenham : Lutoii 5:0, Bromwich : Chelsea 2:1. FINSKA : ZAP. NEMČIJA 231.5:229.5 Na tem tekmovanju je postavil finski atlet Landstrom evropski rekord v skoku ob palici z rezultatom 451 cm. Prejšnji rekord je imel isti tekmovalec s 450 cm. Odličen rezultat je dosegel tudi finski tekmovalec Helsten v teku na 400 ra s časom 46.5 sekunde. Zvezna nogometna liga Ljubljansko-primorska nogometna liga Q, V-CtiiCj&iž premagal nekdanjega conskega ligaša Grafični" : Nova Gorica 5:2 (5:2) dati tudi na igrišče Grafičarja. Med — Pred da- današnjo tekmo je bilo več čas f tekmo med oblakih prahu tako, da so imeli gl®* Ljuhijana, 23. sept. našujo prvenstveno Grafičarjem in Novo Gorico je bilo težko predvideti zmagovalca. Oba nasprotnika sta nekako na istem rangu, Grafičar v kvalifikacijskih tekmah za vstop v consko ligo ni uspel, Goričani pa so jo morati zapustiti. V prvih dveh minutah so gostje brez oklevanja dosegli dva gola m kazalo je, da bo danes črni dan za domače nogometaše. Vendar so Grafičarji nekako v sredini prvega polčasa, v pičlih 10 minutah dosegli 4 gole. Strelec vseh je bil Krou.pa. Peti gol za domače pa je dosegel Podobnik. V drugem delu je postala igra zanimiva in je ostalo pri rezultatu prvega polčasa. V drugem delu je postala igra nezanimiva in je ostalo pri rezultatu prvega polčasa. Sodnik Perko je v prvem polčasu upravičeno izključil srednja krilca gostov. Zadnje čase je sanitarna inšpekcija zaprla precej neprimernih prostorov med njimi tudi nekaj šol. — Mnenja smo, da bi morala pogle- Hajduk na vrhu Hajduk : Lokomotiva 2:1 (2:1) Split, 23. sept. — Zmaga Hajduka v prvenstvenem srečanju proti Lokomotivi je pravzaprav piškava. Dosegel jo je s precejšnjim naporom, nič čudnega pa ne bi bilo, če bi gostje izenačil:. Ta tekma je bila na zelo nizki ravni in je le okrog 15 minut zadovoljila 8000 gledalcev. Le-ti so računali na visoko zmago domačih, kar se pa ni zgodilo. Gole sta dosegla Rebac v 8. in Papec v 13. min. za Hajduk, Medle pa v 25. min. za Lokomotivo. BSK : Crv. zvezda 1:4 (1:1) Beograd, 23. sept. — Pred okrog 20.000 gledalci je bila danes odigrana zelo razburljiva in zanimiva tekma med krajevnima rivaloma. Zmagala je Grvena zvezda s precej visoko razliko, čeprav njena zmaga ni bila lahka. BSK je bil namreč precejšen del igre enakovreden nasprotnik. Grvena zvezda je šele p rud koncem tekme prevzela pobudo in dosegla zmagovite gole.. Gledalci so bili takoj v začetku tekme zelo presenečeni, ker je nastopil v vratih Beara, medtem ko je bil Krivokuča njegova rezerva. Izredno se je izkazal Kostič, ki je dosegel 2 gola in se je znova odlikoval kot odličen realizator, najlepši gol tekme pa je dosegel Šekmlarac. Za Crveno zvezdo je bil uspešen še Rudinski. častni °x>l za BSK pa je dosegel Antič. Budnčnost : Dinamo 0:5 (0:1) Dinamo: Kralj,' Koščak, Crnkovič, Conč, Horvat, Perkovič, Banko, Abadžič, Matul, Lackovič, Lipušinovič; Budučnost: Bjelojevič, Mugoša, Perovič, Ro-bošič, Popovič, Mathadjevič, Darmanovid, Radovič, Krgin, Mijušlrovič, Radonič. ' Varaždinsko-mariborska nogometna liga PRVA ZMAGA BRANIKA Kladivar : Branik 1:2 (0:1) Celje, 23. sept. — Lep jesenski dan je privabil danes na igrišče na Glazijo več kot 1500 gledalcev. Branik je bil vedno privlačen za celjske gledalce. Današnje srečanje že :po rezultatu pove, da je imelo dva povsem različna dela. V prvem polčasu je Kladivar pokazal odlično igro in je močno nadigral svojega nasprotnika. Vse vrste so odlično delovale, le v zaključnih akcijah napadalci niso imeli dovolj sreče, pa tudi znanja je primanjkovalo. Najiniler je imel polne roke dela, ki ga je opravil prav dobro. V prvem polčasu je imel Kladivar vrsto ugodnih priložnosti, napadalci pa so le enkrat zadeli v črno. To je bilo premajhno plačilo za veliko terensko premoč in napore, ki so jih domači vložili v igro. V drugem polčasu je bila igra do 60. minute še enakovredna, nato pa so vse bolj pojemale moči domačih igralcev. Branilk je odlično izkoristil to slabost, ko je Plaznik v 69. minuti ,po krivdi Posineka iz enačil. Gostje so nato prevzeli pobudo v svoje roke in Kladivar je bil le še razbita Četa. Iz lepo povezane in taktično dobre igre ie Vi- tek v 74. minuti dosegel, prav tako po krivdi domače obrambe, končni rezultat in prvo zmago za Branik v jesenskem delu tekmovanja. Maribor : Sobota 2:B (1:0) Maribor, 23. sept. — Maribor si je danes prislužil dve točki, saj je imel med vso tekmo terenslko premoč. Sobočani so se žilavo branili. Strelca golov str bila Pavalec in Kovač. Sloboda : Proletarec 4:2 Jedinstvo : Tekstilne 4:1 Rudar : Zagorac — neodigrano LESTVICA VARA2DINSKO-MARIBORSKE LIGE: Sedem tisoč gledalcev je razočarano zapustilo stadion Budučnosti. Napadalci Buduč-nosti so zapravili niz zrelih priložnosti za dosego gola. S tem seveda še ni rečeno, da zmaga Dinama ni zaslužena. Dinamo je pokazal zrelo igro, predvsem pa veliko požrtvovalnost in odločnost za končno zmago. Prvi gol je dosegel Lipošinovič v 35. minuti, isti igralec pa je bil še enkrat uspešen dve minuli pred koncem. Samo eno minuto p red n o jc padel tretji gol, pa je Mat uš drugič potresel mrežo. Sodnik Barjjjktarevič je oskodo\al Budučnost, ker ni priznal gola, ki so ga dosegli domačini pri stanju 1:0 za Dinamo. Velež : Radnički 4:1 (1:0) Mostar, 23. septembra. Beograjski Radnički je danes zapustil Mostar poražen s precej visokim rezultatom. Gole so dosegli: Radii je vic, v" 39 itl^ 60. minuti. Selimotič v 47. in Mujič v 87. za Velež ter Ognjanovič I. v 76. za Radničkega. Pred 6000 gledalci je sodil Kranjc iz Zagreba. i Velež: Barbarič, Dilberovič, Rukavina. Sliškoviič, Bolfek, Radiiie-vič, Selimotič II.. Mujič, Zelenika, Repek, čemalovič. Radnički: Vidi nič, Co-kič, Pavlovič, Ljube novic, Di-skič. Ristič, Pe-takovič, Josiifovič, Ognjanovič I., Prlinčevič, Ognjanovič II. Moštvo gostov danes ni bilo tako slab nasprotnik kot bi to lahko razbrali iz rezultata. Obe moštvi sta pokazali slabo igro v kateri so le ua trenutke dobro zaigrali dobro posamezniki. V moštvu domačih je bil zelo dober vratar Barbari, ki je ubranil nekaj nevarnih strelov. Dobri so bili še Radii jev,ič, Mujič in Selimotič. Pri Radničkem sta bila boljša od .ostalih Ristič in P"rlin-čevič. Zagrel) : Sarajevo 4:0 (2:0) Zagreb, 23. septembra. Pred 7000 gledalci je danes moštvo Zagreba učinkovito premagalo Sarajevo. — Strelci so bili: Firm v 20.. Dvor nič v 26., Man tula v 73. i,n Čuk v 82. minuti. ^ Zagreb: Maček. Delič, Vidoševič, Santek, Klajič, Joksimovič. Rezar, Man tula, Firm, Dvornič, čuk. Sarajevo: Pejak, Djemidjič, Bio-gradlič, Markuševič, Stipič, Halimič, Živkov. Ferhatovič. Šehovič, Lovrič, Radiijevič. V prvem delu je bilo moštvo Zagreba zelo dobro. Neprestano je. igralo na prvi polovici. Sarajevčani so izvedli le nekaj nevarnih prodo- rov, ki pa so ostali neizkoriščeni. V 60. minuti je Mantula zgrešil enajstmetrovko. Zmaga Zagreba je zaslužena, Sarajevo pa je igralo dale®^ pod svojimi sposobnostmi. Pri moštvu domačih je bil napad boljši del moštva. ■ Vojvodina : Spartak 5:2 (4:1) LESTVICA ZVEZNE NOGOMETNE LIGE: Hajduk 7 5 2 0 17:4 12 Crvena zvezda 7 6 0 1 21:5 12 Vojvodina 7 5 0 2 23:1? 10 Velež 7 3 3 1 12:7 9 Dinamo 7 4 1 2 18:15 9 Spartak 7 3 1 3 16:10 7 Zagreb 7 3 1 3 10:12 7 Vardar 7 3 1 3 8:11 7 Partizan 7 2 1 4 17:17 3 Budučnost 7 2 1 4 7:13 5 Lokomotiva 7 2 0 5 8:14 4 Sarajevo 7 2 0 5 8:19 4 Radnički 7 2 0 3 6:20 4 BSK 7 1 1 3 6:16 3 MED TEDNOM: Partizan : Vardar 2:3 (2:3) G:odlični madžarski vratar dalci le malo od igre, še manj pa seveda pljuča igralcev, ki so nastopali. Nekaj posod vode bi ta problem prav gotovo rešilo. Pred tekmo so se igrali mladinci stari okoli 16 let, Prahu je bilo seveda pra? toliko... M. G. Mladost : Ilirija 0:1 (0:0) Kranj 23. sept. Že v začetku so imeli domači lepo priložnost za dosego gola, vendar so se vsi napadi končali s streli preko prečke, ali P* v rokah vratarjev. Ljubljančani se imajo zahvaliti za neodločen izid v prvem polčasu nespretnosti domačih napadalcev, ki so kar tekmovali v pošiljanju žoge preko prečke. V drugem delu je Mladost zopet začela z nepovezano igro, kar pa so Ljubljančani izkoristili in v 30. min. prišli po Rojini v vodstvo. Zadnji del igre so se igralci Mladosti trudili, da bi izenačili, vendar v moštvu ni bilo realizatorja. Z ig-ro kakršno so pokazali danes Kranjčahi prav gotovo ne bodo ponovili uspeha iz lanske sezone. Pri gostih je bila najboljša obramba. Krim : Triglav 2:2 (1:1) Ljubljana, 23. septembra — Na igrišču Krima sta se danes pred 700 gledalci srečala Krim in Triglav, ki se oba borita za najvišji naslov V ljubljansko-primorski ligi. Že v začetku igre se je videlo, da bo bo-rba za točke huda. Tega se je verjetno zavedal tudi sodnik Janežič, ki je danes vodil to srečanje in je hotel že v kali zatreti vsak izpad, kar pa mn ni uspelo. Zamerili bi mu tudi da je s takim sojenjem vse preveč sekal igro. Pri moštvu Triglava smo videli, da ima poleg ostalih dobrih igralcev v svojih vrstsfh tudi brata Brezarja, ki sta se danes oba, posebno pa vratar dobro izkazala. Kranjčani so v prvem delu popolnoma pritisnili Krim v obrambo, niso pa uspeli realizirati svoje premoči-V 20. min. je sodnik po našem mnenju upravičeno izključil srednjega krilca Triglava, ko je dosodil 11-metro vko, mn je ugovarjal in se nešportno ponašal. Triglav ..kljub 10 igralcem ni popustil in mu je uspelo. da je v 25. min. po Mihelčiču izenačil. V drugem polčasu je Triglav še močneje napadal kljub temu, da je imel v napadu samo tri igralce, je imela obramba Krima polno dela in je vsak prodor Kranjčanov pomenil veliko nevarnost za vrata. Posebno dobri so bili v streljanju na gol in tako je uspelo Mihelčiču, da je povišal rezultat na 2:1 za Triglav, to pa zaradi nezanesljivega vratarja Krima, ki je tudi kriv za prejeti gol. Moštvo Krima je nato vložilo vse svoje moči, da bi rezultat izenačilo in je večkrat prodrlo pred vrata Triglava, toda tu je zelo uspešno branil, tudi več nevarnih strelov vratar, Brezar. V poslednji desetinki zadnje minute se je to le posrečilo, da so rezultat izenačili in obdržali točko doma. Če bi analizirali posamezna moštva lahko rečemo, da bo Triglav s tako igro lahko osvojil prvo mesto v tej skupini. Tudi Krim ni bil slab, posebno so se izkazali J. Hočevar, Zaj.ko in Matos. Zelo nezanesljiv pa je bil vratar Smrekar. Izola : Slovan 3:5 (2:1) Tržič : Branik 5:2 (1:1) LESTVICA LJUBLJANSKO-PRIMORSKE LIGE: Zvezna odbojkarska liga Jedinstvo 3 3 0 0 11:4 6 Sloboda 3 3 0 0 12:5 6 Kladioar 3 2 0 1 12:6 4 Maribor 3 1 1 1 4:4 3 Branik 3 1 1 1 6:? 3 Mladost 2 1 0 1 6:3 2 Rudar 2 i 0 1 2:2 2 Sobota 3 1 0 2 5:6 2 Proletarec 3 1 0 2 6:12 2 Sloga 2 0 1 1 5:7 1 Tekstilac 3 0 1 2 2:7 1 Zagorac 2 0 0 2 4:8 0 Beograd, 23. sept. V Beogradu so danes gostovali odbojkarji in odbojkarice mariborskega Branika. Moški so premagali Partizana s 3:2 (14:16, 17:15, 12:15, 15:10, 15:5), medtem ko so odbojkarice Partizana premagale ekipo Branika s 3:0 (15:8, 15:13, 15:10). IN SPET PORAZ V LJUBLJANI V Zagrebu je gostovala ženska ekipa Ljubljane in nastopila proti domači Mladosti. Zagrebčanke so brez težav premagale Ljubljano s 3rt) (15:3, 15:5, 15:5). Mladost : Lokomotiva 3:1 (13:13, 13:4, 13:8, 13:12) Ilirija 3 2 1 0 6:2 5 Triglav 3 2 1 0 11:4 5 Krim 3 2 l 0 10:4 5 Slovan 3 2 1 0 8:5 5 Grafičar 3 1 1 1 6:7 3 Tržič 3 1 0 2 7:8 2 Izola 3 1 0 2 8:12 2 Branik 3 1 0 2 6:11 2 Mladost 3 0 1 2 2:4 l Nova Gorica 3 0 0 3 5:12 0 Zmaga ia poraz Branika Okrajno prvenstvo »Partizana« v odbojki Koper, 23. sept. Danes je bil drugi del tekmovanja v odbojki za okrajno prvenstvo »Partizana* okraj Koper. Prvo mesto je zasedel Koper z 8 točkami pred Portorožem, Postojno, II. Bistrico, Pivko in Izolo. Fužinai" : Nafta 1:1 (0:1) V tipično prvenstveni igri, ki jc bila na momente tudi preostra, sta se Nafta in Eu-žinar razšla s polovičnim izkupičkom. Domačini so sicer imeli več od igre, toda napad ni znal izkoristiti več stoodstotnih priložnosti za dosego golov, Petrič Ženska košarkarska liga Maribor : Olimpija 28:64 (17:28) Košarka Triglav : FTV Skoplje 100:30 Mladinci — Triglav : Medvode 50:51 Mladina Kovinar (Tez) : Celje 5:0 (0:0) Brauik-B : Korotan (Sl. Gr.) 12:0 (5:0) Pionirji Branik A : Maribor A 2:0 (2:0) Branik B : Kovinar A 1:2 (0:0) Koper : Postojna 2:2 (1:2)