119
Kratkočasno berilo.
Komu je pel?
(Turška pripovedka.)
Nekega dne sta se dva Turka vkupaj po polji sprehajala ter se slednjič vsa trudna pod visokim drevesom vsela. Kar ptiček na vejici, uglcdavši ju, peti začne. Pri tej priči eden od počivajočih potnikov zavpije ter reče: „Lej, to je meni pel!" — „Nikoli tebi", zaverne tovarš. In iz tega med njima tak hud prepir vstane , da se oba k sodniku podasta in mu svojo pravdo povesta. Vstopivši v sodnico jame pervi izmed nju govoriti rekoč: „Kadi! razsodi, da je meni pel", ter mu hkrati, češ, da si ga nakloni, 20 piastrov skrivaj v roko stisne. Na to se približa drugi, ter reče kadiu: ^Gospod, prosim vas, da bi bil meni pel", in mu skrivaj 40 piastrov pritakne. Oba odideta v velikem nepokoji, kako se bode nju pravda iztekla. Sodnik, vidsi, da sta odšla, pomigne čaušu (_briču~) in ga za njima pošlje, da ju nazaj pokliče. Sluga stori to ter ju nazaj pred kadia pripelje. »Razloži mi pričino vajnega prepira", reče sodnik k pervemu. On mu odgovori rekoč: „Gospod, šla sva vkupaj; ptiček na vejici pa je, ugledavši naji, peti začel, in sedaj ne veva, komu od naju je pel!" To izgovorivši se spodobno prikloni.— Kadi vzdvigne glavo, ter te besede s terdnim glasom izreče: „Moža! ptiček ni nobenemu od vaju pel, ampak meni". To sodbo izrekši, odpravi toževavca ter svojih 60 piastrov mirno v žep pobaše.