List 25. Tečaj XXXV. y obrtniške narodne zhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošilj po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr za pol £old. 40 kr., za Četrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 20. junija 1877. Obseg: Domovina pričakuje od vas, da vsak njen sin bode storil svojo dolžnost! poslancev v deželni zbor. Ali veljá postava ali pa le viši ukaz? Poduki, kako se vêsti na j-dan volitve Klic Koroških in Stajarskih rodoljubov rodoljubom Kranjskim ! Delitev konjskih premij na Kranjskem. Ali bo kaj ali ne bo nič z odpustom davka, če kmete nesreće na polji zadenejo? e dimniki dobro ne vlečejo. stave krivo razlagajo. Mnogovrstne novice. Gospodarske novice. Naši dopisi. Novicar. Angora. (Dalje.) Kako cesarske gosposke včasih po- Magjari leta 1848. in 1849. (Dalje.) Domovina pričakuje Vas da bode vsak njen sin storil svojo dolžnost! volitve. Nek fužinar se to večkrat godi, da ob službo in kruh. Nek ubog ot^ók gal svojim deîavcem, kakor vsak, kdor voli O'Conella, pride delavec, oče več majhnih > omahoval in se bal volit iti. Njegova žena samim tem klicem ie nekdaí voiskovodia Nelson katoličanka, to vidi, prime možá za roko li . .1 J • J • 1 y f 11* 1 # 1 * * • _____1_______1 _____3. v'i , i__ j _ * _ _ i___j__mi n XT f\r>i nnrrlono in nr» d Vas bode domovina vesela m tiskanimi listki. katerim 7 imé za 1 m zberite si in volite take ) iiomi, ^içuui jc i lu c „Kmetjc , ^ x jimi sredstvi obrekovanja noč in dan delajo na to « z najgr da na katere se morete popolnoma zanesti, da bodo, ko pride čas volitve p nevedne Ijud jel na svoi jihovem smislu volili. Nap u vi o li uuiajv u« tu y uoi r----- ---- limanice, to je, da bi v jim jih bode volili tište posl ? ki 7 po išanji rodoljubov iz vseh okraj dežele, ob pravem času naznanil gl celi ta list, pa kaj se Vaše na k ke je bati 7 7 zato [i bi lahko po imenih da potem ne pride v odbor Ljubljansk 1 k si pozoruj em o s kratko besedo izkrai gosp. dr B1 e i w gi za načelnika 7 p r e r o k e , katerih pol tudi danes cela dal 7 da v odboru so vsi rodoljubi in s tem naznanje h misli SI Kranjska, še največ pa dolenjska stran. Zato čujte Vas sovražnik ne prekani 7 da v e n ci. mač bodo Cuj pa tudi na to , da Vas , katerim so mi svetinje, ne pride premalo na mesto 7 volilni možj pa več, in da tako ti dite se Poduki, kako se vesti na dan volitve po ali pos 7 7 z m aga j 7 protnikov naših slancev deželni zbor. e n m Skušnj včasih odločuj pa propadete Ve Po dovršenih volitvah v o 1 i 1 n i h móž pridejo prve učno 7 marna beseda: „E, da se žalibog večkrat še sliši nekaj bom hodil? kaj se bom tamkaj dni prihodnjega meseca julija volitve poslancev na Ker „Novice" do onega časa le še dvakrat pra a Res, drag 7 pa pričkal in prepiral? bodo že drug prijatelj , da bodo volitev opravili tudi brez tebe prav lahko v tvoj o škodo, sramoto in nesreČo. Zastonj se po volitvi praskaš za ušesmi, zastonj tožiš in zdi- hujei dnevni red. pridejo na svitlo, tedaj treba, da že danes možero 7 ki ki bodo one dni šli poslance volit, in pa rodoljubom te možé podučujejo, damo poduk, kako se imajo pri volitvah vesti. 7 zastonj mrmraš zoper nove postave, nove davke Vsak volilec, kedar pojde poslance volit 7 m nove butare volilni m Ko in p bi) d e 1 al na to, da se posl o 1 i j P ko bi bil 1 sam k volitvi, drugaee bi se bilo morebiti zasukalo Ce žene in gospodinj vidij da so možj naj vzame svojo izkaznico (legitimacijo) seboj. Ako bijo po kakem nakljucji zgubil, naj se oglasi že pred volit-vijo pri c. k. okrajni gospÓ3ki, katera jo je izdala drugo. za Čimurni in zanemarjajo svojo pravico in dolžnost jih one opominjajo, da storijo svojo dolžnost. Slavno ne-naj Vsak volilec mora sam volit priti, in ne sme koga druzega namesti sebe poslati. Od tega so vendar s znan tak celem svetu iskren katoličan beremo v „polit, kateh slov. (i pogledom na 4. 7 in obcinskega volitvenika 7 Conell po dělal in neprestrase gitoval zato 7 ki za města in trge zunaj Ljubljane in za deželo ti-le da je neumorno izjemki: katoli na Angleškem zadobili tudi svoj pravice Přišel Nesamo8tojni ljudje 7 ki pa imajo pravico cas voliti, to je, ki dotični znesek direktnega davka plaču 196 jejo, volijo po svojih postavnih zastopnikih, steuer vertretenden Eindrittel-Zuschusse tedaj pod jerobstvom in pod skrbstvom stojeČi po svo- ein ausserordentlicher Zusehlag im Betrage des Ordi-jih jerobih in skrbnikih. Iméjerobovo ali skrb- nariums einzuheben." niko v o se postavi tudi v glasovni imenik. Ker pa včasi postave , kakor naši bralci v aanaš Tudi samostojne ženske morajo same volit njem listu na strani 197. pod napisom ,7Ali bo kaj ali zakonskim ženám je dopusčeno, da volijo ne bo nič z odpustom davka, priti ; po svojih možéh. v ce Polj yjj Za skupščine (korporacije), društva in tolmači, ou l OlliU i o UrtlíAVLiUgl lidi „ družbe volijo tisti, ki jih po postavi zastopajo, ali prasat: ali od ondi izvira „die hóhere Anordnung pa tisti, katere ti zastopniki pooblastijo. Ako je kdo se ima finančna postava takó toimaciti, kakor od več korporacij ali društev zastopnik, sme toliko vede zadenejo?" beró t ěli kmetovalce nesreće na ena gospóska tako, druga drugač smo po telegrafu kar naravnost na Dunaj ] nriríi iwriro rlia linkA ^ na- 1 c. kr okrajno glavarstvo velélo prenarediti vo- glasov oddati, kolikor korporacij ali društev na- lilnik in po takem izbrisati več volilcev, kateri bi mestuje. Pooblastil pa ne sme nibče več, ko eno ako bi se njihovemu davku ne smel prištevati tret i 1 i volilno t samo sprejeti. Imé zastopnikovo in pooblaščenčevo jinsk pride v glasovni imenik in pooblastilo se zapisniku pravico k kot pravi davek, zgub predloži. Ako je kdo zastopnik od kake korporacije, na pr. mestu ni nič znano o navedeni „hóhere Anordnung", cerkve itd., pa ima ob enem tudi še sam svoje po- ki bi finančno postavo drugače tolmačila kakor je In došel nam je odgovor, d a na Dun a j i na višem na pr v se mestu ni nič znano o navedeni „hóhere Anordnung sebno posestvo, od katerega toliko davka plačuje ima volilno pravico, sme dva glasova oddati. y da jasna po besedah njenih. Po takem veljá postava, po kateri se ima pra- Kdo voli za cerkve in ubožne kase, ako to- vim rednim davkom vštevati tretjinski znesek liko davka plačujejo, kar ga je treba za volilno pra- (Drittelzuschlag) in vsak župan ima pravico in celó vico? — Tisti, ki jih po p o sta v i zas to pa, to je, dolžnost braniti postavo in rekurirati in pro- cerkveni predstojnik (župnik ali fajmošter) ali kogar testirati zoper vsakorŠno drugo tolmačenje postave on za to pooblasti. Naj te opomnje ne prezre noben župan , če more- Ali tište korporacije (cerkve itd.), ki imajo dr- biti kak volilec ni tretjinskegazneska vštel v žavne ali deželne obligaci je, od katerih s tem pla- skupni znesek svojega davka, ali pa če se kakemu žu- dotično 10% °d kupona panu ukazuje , da mora iz voiitvenika izbrisati volilce lim 21°/ o > Čujejo davek, da se utrguje, imajo volilno pravico, če plačujejo > kar za-njo treba? Mi mislimo, da Je ki so v svoto svojega davka po pravici všteli tretjin- ) bitek od kupona izrekoma davek in sicer davek od prihodka imenuje. Da pa ta pravica obveljá, je ne-obhodno potreba, da je korporacija med občinske volilce (v volilski imenik) vpisana. Ako se to do zdaj ker postava ta od- ski znesek (Drittelzuschlag). Pozor tedaj, župani t Klic Koroških in še ni zgodilo, naj se ta vpis pri županstvukateremu Stajarskih rodoljubov rodo korporacija podpada y brž z a h t e v a (reklamira) ) in ljubom Kranjskim! potem skrbi, da poprave k pride tudi v volilski Iz prijateljskih pišem, ki jih dobivamo od Koroških imenik, ki se napravi za deželne volitve. Ako žu- in Stajarskih Slovencev, povzamemo sledece vrstice: da se panstvo vpis odreče, gre pritožba do c. kr. okrajnega glavarstva. Reklamacija naj se brž ko brž zgodi, pred volitvijo dežeinega poslanca dožene. To, dragi domorodci, priporočamo vaši pazljivosti in vaši skrbi. Iznenadila nas je novica, da je Vaš deželni zbor že razpuščen , ko je meseca aprila zadnji deželni zdaj zbor vse v red spravil in celó deželni proračun za leto 1878. že izgotovil. Spolnilo se je tedaj Vestenekovo pre-rokovanje, da zadnja ura bije narodnjakom Kranjskim. a kor nas je pa ta novica osupnila, tako nas z ve- Postava mora veljati, ne pa kaka druga brkla- seljem navdaja berilo v Vaših časnikih, da po kmetih nj a ; naj pride od kodar koli ! mestih in trgih nevtrudljivo delajo rodoljubi na to i ) pravična domaća V reo zmaga Naj bi pravični Bog da bla- Ali veljá postava ali pa le viši ukaz? Tako smo se vprašali, ko smo v roke dobili dopis goslovil Vaše delo! To je iskrena želja bratov Vaših na Koroškem in Stajarskem. Naj Vas v težavnem delu nav dušuje ozir na nas, ki Vam kaže, kakor ste iz nekega c. kr. okrajnega glavarstva, v katerem se ne- obravnav deželnih naših zb.rov očitno viděli, kakošna kemii mestnemu županu povraća imenik volilcev z se nam slovenskim revčekom godi tù, kjer smo v manj- I I %/ « I T T • I t i t * naročilom, naj ga prenaredi zato ukazu" (iiber hohere Anordnung) f ker se „po visem tretjina (Drittelzuschlag) đirektnega davka sini. Vsaj vse veste, ker ste vse brali, zato ni Vam treba druzega več reči, kakor to: vmislihnanas idite v volilni boj, da si priborite zmago ! ne sme prištevati k davkom, ampak je le davkovska priklada. Nam > ki postave precej poznamo f se ta „viši ukaz" ni na katerega se c. kr. okrajno glavarstvo skličuje, postaven zdel, zatorej smo brž v roke vzeli finančno postavo od 29. decembra 1876. štev. 141 in ondi smo našli v izvirnem jeziku v členu IV. lit. to-le : zapisano Gospodarske stvari. Ali bo kaj ali ne • * me odpustom davka * keg ce kmetovalce nesreće na polji zadenejo? Družba kmetijska Koroška se je 11. aprila lan leta brnila do si. ministerstva kmetijstva VMJl U1IU UV/ oil ULi ÍUlOVuI XV LU Všl/lJQLVd^ DS] U Bei der Grundsteuer und der Hauszinssteuer ist blagovolilo pomagati , da se davek odpustí takim zem bi mski pozeblj škodo trpeli nebst dem Ordinarium und dem die Einkommen- ljiščem, ki so steuer vertretenden Eindrittelzuschusse ein Ministerstvo kmetij ausserordentlicher Zusehlag mit einem Drittel des Or- c. kr. finančnemu ministerstvu v prevdarek priporočilo, ilišalo ter letos 27. marca med drugim je to prošnjo družbe kmetijske dinariums einzuheben bei der Hausklassensteuer ist katero pa ni nebst dem Ordinarium una dem die Einkommen- tako dgovorilo 197 „V §. 79. poduka za izpeljavo katastralne cenitve zemljiškega doneska, danega za Kranjsko in Koro-ško, nabaja sedoločilo: ,,naj se poizvé, koliko da eno oralo vsacega razreda in posamesnega obdelovanskega reda v navadni rodovitnosti in pri splošno navadnem obdelovanji v enem letu či s tega doneska daje. Na dalje je v §. 92. in 93. izrečeno , da, ker se ima pri katasterski vcenitvi vsakoletni srednji donesek zemljišč vsacega obdelovanskega reda in razreda pozvedeti, se mora ozirati na navadne zgodbe in v večletnem času ponavljajoče se ugodne in neugodne okoliščine, h katerim pripadajo manjša vremenska poškodovanja, kakor slana, pozna zmrzlina, suša itd. ; in v ta namen naj se različni vpiiv, ki ga navadno ponavljajoče se nezgode po različnosti krajne lege vsacega reda na rodovitnost in na večletni zemljiški donesek imajo. poizvé, iz tega pa poprečni znesek za eno leto preracuna. Ker se p o-zebljina ozimine nenavadnim vremenskim nesre-Čam, za katere se za vsak primerljej posebej davek od-pušča, vštevati ne more, ampak se tistim na vad nim nezgodam prištevati ima, katere se vsled posebne lege zemljisč večkrat ali malokedaj nahajajo, ni tedaj dvom-ljivo, da se je gledé na gori navedeni poduk pri kata-stralni vcenitvi že oziralo na manjši donesek, ki izvira iz pozebljin. Zato finančno ministerstvo ni v stanu, po sedaj obstoječih postavah omenjene prošnje vslišati, — da pa v náčrtu nove postave, katera se ima po §. 6. postave za vredjenje zemljiškega davka od 24. maja 1869. leta še le narediti, se bode tudi na odpust zarad poljskih nesreč prav skrbno oziralo." Tako se glasi rešitev prošnje družbe kmetijske Koroške po odpisu c. kr. ministerstva kmetijstva 27. marca letošnjega leta. Ali se bode ta obljuba po novi davkovski postavi spolnila ali ne, bode prihodnost učila. Državni zbor Dunajski nam ne more zameriti, ako neverni Tomaži ostanemo tako dolgo, dokler pred nami ne leži nova postava, po kateri bode sedanja obljuba mesó postala. Kar je přetekli teden v zbornici poslancev baron Eich-hoff govoril, kaže nam marveč, da še pridemo z dežja pod kap. Čuden primerljej o tej zadevi se bere v 21. listu časnika „Oest. - Ungar. Wein- und Agricultur-Zeitung" pod naslovom: „Ein irrthumlich publicirtes k. k. Hofkanzlei-Decret bezuglich des Wildscha-denersatzes" (krivo razglašen ukaz c. kr. dvorné kancelije o povračilu za škodo, po divjaščini storjeno). Dogodba je v imenovanem časniku popisana tako: „Kmet Peter Hofmeister v Katzelsdorfu v doljni Avstriji je c. kr. okrajno glavarstvo v Mistelbachu prosil, naj dá preiskati škodo, ki mu jo je v njegovem mladém gozdu storila divjaščino. C. k. okrajno glavarstvo je to prošnjo odbilo. Na to se je kmet pritožil pri c. k. deželni vladi Dunajski in pri c. k. ministerstvu kmetijstva. Kakor deželna vlada je tudi ministerstvo pripoznalo pravico te pritožbe in dovolilo cenitev storj ene škode ter s tem izreklo, da se ima kmetu škoda po-vrniti. Dr. Heinzimayr v Feldsbergu — zastopnik kneza Lichtensteina, ki je imel lov (jago) v onem kraji v najemu — ni bil zadovoljen z odlokom vladnim in minÍ8terskim in se je zato pritožil pri viši c. kr. upravni sodniji (Verwaltung8geri kakor bi bila ho dalj ahaj poditi spomin na davnost in po globokem vzdihu govorila: „Ali zašlo je vse to, kakor solnce v temno noč; pa solnce zopet vstane z vsem gotovo, da za vinorejce naše primorske je to bud uda- svojim leskom vred, v vsi svoji krasoti, oni časi rec, ki mnogo žvepla potrebujejo proti trtni bolezni, ki Še ni zginila iz njihovih nogradov. pa meni nikdar več ne vstáno iz svojega groba; osoda je y zahtevala to bolestne spomine a meni ni (i pustila ničesar druzeg y nego Zabavno berilo. i) Res to res i t« ga je bilo čutj pritegnil je Milan, zmoglo yy vendar to meni bila velika Angora. rila je sultanica dalje, kakor bi ne bila tjeha' ( govo >> ko so me bili Drinopolj pripeljali k neznanemu možti Zgodovinski - romantičen obraz in zaničevanemu, ki je ugonobil mojo domovino in tudi deležnik bil mojega oče smrti. Vzel me je za svojo so-progo, torej sem njegova gospá, sultanica. Blišč in slava čeg (Dalje.) Milan pa je pred-se gledal tako, kakor gleda človek r duh léta po druizih krajinah in v drugih dobah me ni vaden možak lepila, vès svet se pokori Bajazetu, kajti nena- to y gospodar po rodu in po duhu y y gleda, pa ničesar ne vidi okrog be ? po nekolikem časi oni se pokori meni in pozorno streže mojim željam jaz vendar-le nisem zatajila svojega rodu ali A in da st gl z dlanij otrl si obraz m o popřejšni Srbska došlé bod y zamišljenosti povprasal: „Ali tudi v srči? — to je kaj svobodna, kakor je bila sicer, druzega; vsaj tačas y da celih trinajst let baš do ti vžil da je v Bajazetovem varstvu, da Branković ni za- stega nesrečnega dné v Drinopolj po tem dnevu pa sem preverjen, kova sem jaril tako dejala svoj zdaj y njenega sadů, to je moja zasluga y oko je živejše lesketalo jej in lice je ob y da si ženska ta lila jej živejša rudecica; mogoče je, da je govorila res- ivuvc», kakoršna je kaka druga, katere věrnost je na pesek zidana in katera se daje, da jo odnaša pozemski nico. delj yi Zato << y govorila je razpalj y tem nežnejse krilil nje dalj y • . V • ali cim zato sem do lesek, sicer bi me ne bila odvrnila od mojih bratov, da zdaj ne morem trpeti njihovih pogled y ter raji ogib céla vdala se Bajazetu in sprejemala njegovo češčenje; kajti ker on častil me, měnila sem, da me ti častiš ljem se jih ne bila me odvrnila od svete domovi znala sem dobro kateri sem krvavěl in kateri je umri car da sem daj zdaj svojim tovarišem, hudoba tvoj oča y ne pozabiš u y da ti , ce prav Milica sultanica y da y svoji >> Ne tega ne y nikoli ne!" vskriknil vesti, da se ne upam sè svojimi očmi pogledati v jasno paljen in roko položil na srce. ojvoda bo v to Božje ogrinjalo a Jezus Kristus in zaječal je in z oběma dlanima zakril si obraz moje imé in moj spomin bodo kleli, kakor preklinjaj Branko ^ ^ po )y „Povila sem sina" — pripovedala je sultanica dalje, mojega sina črté ti ljudjé, starejši Bajazetovi a mene sinovi zavistno gledajo kristjansko Srbko in njenega sina njegovo ime in njegov spomin Sultanica je stopila bliže, nagnila se k njemu ložila roko na njegovo ramo, ne mara bila ga očitajo, da se jim zmanjša dedstvo po očetu gledajo svojega očeta ljubezen do mene. Kaj se bode zgodilo meni in mojemu sinu , če Bajazet po- a > lji nila jo moška vojvodina bolest. „Poslušaj me, Milan gine? í povprašala je nenadoma, pogledala k višku rekla vroče. milosrč to y kar si bil y y y) če bodeš potlej pet in dve solzi ste zalesketali jej na vejicah y pregan mene in to bojam te tvoje obljube, lahko bodeš kar :--- y> Navzlic tvojim sovražnikom in vsemu bisurman- y moje „Govori, V8kliknil je Topličanin jaz poslušam" radostno in odkril svoj obraz vezela obljuba, dibnil je va-njo novo živenje da ga ne bode več stvu obvarujem jaz tebe in tvojega sina!" — vskriknil je srdito vojvoda, zopet so ga bile popolnoma zmogle njene besede, kakor tam v Drinopoiji. „Ne, ne!" odmajala je sultanica z yy to Ko je bila sultanica takov izraz nenadne radosti si mi že prisegel o priliki , a zdaj ti žal svoj in začula v Miianovem _ prestrašila se je tako, kakor bi jo bil gad piknil se je kar iskrilo jej — in nevolja je obličje polil gledala v njegovem oku, sege; a jaz vendar ničesar ne zahtevam drugega y pri- nego oko jej brambo sebi in svojemu sinu o potrebi, ne zahtevam nikakoršne izdaje, ni da bi izdal z néžno rudečico, ali to vse je godilo se tako urno, po- sem krepkej pala da bode dobno blisku, ki po nočnem nebu švigne in bne y da bramb y če ne tistemu, ki je svoj moj brate komu in mojega sina že pred davnimi leti ob ú ilan ni videi ničesar, a ko je bil oko prl v videi je. da vsled duševne žalosti oblačno Milico obličj< y ljubil, da mi vsako uro, ko bi bilo treba, boče žrtvo tačas ui měnil ne on in da se notranja bolest obrazi jej na njem vati svoj život? — Da, nisem verovala, da bodem kedaj sultanica , ni jaz da tuj po Milan začela sultanica govoriti z otožnim kolenje razsuj I^LUiiau i - aaucia j ouíiuuh-M — glasom, kakor bi bile težko vile se jej besede iz prsi se reče mladosti žar!" mojega To aročja, da leta ohladé go govorila samo poluglasno ze po prej bila s voj zavoi liči in stala je pred Milanom v vsi svoj popolnoma odgrnila z ob- kakor bi bila sama sebi pripovedala, pa vsklonila * * • Cl à/ I • 1 • 1 i • I • V4 • II krasoti, povešenib oči, sklonj y in roči čaralni dr glavo in s krepkim glasom y če prav bolestno čutje migljalo v njfem opomnila: Ne ne Milan ti bi žala ob sebi, kakor bi ne bila upala se pogledati y> Milan" govorila y te nisem rada imela nJ se rad osvobodil svoje obljub y 3egnila drije, vzela iz je v ne- njega kinžalov ročaj, ponudila mu ga in 199 „ná, vzemi rekla : mojimi sovražniki, mene pa prepusti (Dalje prihodnjič.) svojo stavo, svoboden si. združi se z t osodi, Topličanin !" odnesel, njega puntarsko drhal so pa večidel vjeli. (List 14. 1849.) (Daljé prihodnjič.) u Zgodovinska panorama Mnogovrstne novice, 9) Magjari leta 1848. in 1849. (Dalje.) Za Magjare je bil přetekli teden nesrečen ? nasa * Koliko ljudí in Živine pokoncajo v enem letu div je zverine in kače v Indiji, je razvidno iz zapisnikov An-gleške vlade od leta 1875., katerim se popolnoma ver- jeti more. Leta 1875. ni nic manj kot 21.391 ljudí smrt storilo raztrgenih po tigrih, hijenah in slonih, pa armada jim je vzela Ar ad in Ojur (Raab). Magjar- ska armada běží, kakor da jej za petami gorélo y picenih po strupenih kačah, te zverine pa so tudi po- konóale 48.234 goved; sloni so usmrtili 61 ljudí in goved, tigri 828 ljudí in 12.423 goved, le o- *------7 OJ L o / V^V/TVUJ VJI^II vj^v^ i j uui iu JL ^ v; v g u j i u yj ljudstvo pa sprejema Avstrijske vojake z velikim ve- pardi 187 ljudí in 16.157 goved, medvedje 84 seljem. Vkljub temu pa se Košut v Budapeštu baba, ljudí in 529 goved, volkovi 1060 ljudí in 9407 kakor da bi bil nepremagljiv. Kaj se zgodi z Budape- goved, hijene 68 ljudí in 2116 goved; od kač stom, bomo kmalu slisali ; hud boj bode gotovo ondi, picenih je bilo 1446 ljudí in 4400 goved. To so strada Angleška Indija šteje 195 " y ^^ j -"piucuiu je uiiu . WindÍ8cbgrátz in Jelačic zmagala bosta gotovo." sanske stevilke! Res (List Novic" 1849.) yy Na Ogerskem bode vojske kmalu konec. 29. de- milijonov ljudí, al gotovo je Je y tudi da je se vec in cembra 1848. leta je Jelačic s svojo armado blizo v teh deželah. trga Mor Magjare do dobrega nabil in več tisuč Ma- ljudí živine smrt storilo po divjih zverinah in strupenih ka Angleška vlada razpisuje premije za pokončavanje divje zverine in strupenih kač in je gjarov vjel. 5. dne januarija 1849. 1. pa ste padli tudi leta 1875. podarila 12.000 funtov sterlingov (po našem mesti Buda in Pest, kjer se je punt zacel." (List 2. 120.000 gold.) za 22.357 ubitih divjih zverin in 120.015 1849.) _ 6 ,.Magjari povsod bežé kakor zaječ pred střelcem. Windischgrátz in Jelačic sta brez boja vzela Budapešt. je Košut je v Peštu poropal, kar je tnogei in bežal proti Debrečinu, da bi vsel v Tur čij o. (List 3. 1849.) „Boj na Ogerskem še ni končan, ker Košuta a strupenih kač. Ce pomislimo, da vrh teh nesreč, katere se pripetujejo v Indiji, še pogoatoma ondi nastopa lakota, vriva se 8polnuje dolžnosti človečanstva v teh deželah, iz katerih po pravici vprašanje : ali Angleška vlada y glavarja puntarjev, še niso v pest dobili. V De bředinu, kamor je pobegnil in kraljevske dragotine seboj vzel, je v cerkvi krono s v. Stefana kot rešoje telo izpostavil, da kmetje pred njo prisegajo smrt storiti za je že toliko bogastva vlekla in ga še vleče? * Velikega zvona Dunajské stolne cerkve} 402 centa teškega, leta 1711. v stolp obešenega , ne smejo zdaj 7. več zvoniti zato, ker se zgornji del stolpa pri njegovem zvonenji nekoliko ziblje. Al to ni vzrok, da se tega zvona v teh vrsticah spominjamo , ampak vzrok je ta, da je zvon vlit iz Turških kanonov, ki so bili lju-temu sovražniku kristijanstva vzeti, ko je Dunaj ob-legal in v okolici njeni divjal. Cudno ! da se Dunajski prijatelji Turkov dandanes ne spominjajo grozovitosti brambo Ogerske proti Avstrijski armadi." (List 1849.) „Přetekli teden je bil zopet srečen naši armadi ; vendar boja še ni konca, ker Košuta še zmirom niso v pest dobili." (List 6. 1849.) Košut je še zmirom v Debrečinu, od kodar vodi vojsko zoper cesarsko armado. Velike ravnine na Ogerskem so vzrok, da armada naša ni še podjarmila y da vse Ogerske; po ravninah imajo konjiki veliko moč in Ogri imajo mnogo izurjenih husarjev. aui i a^oajan y ua ^DCIIlSká^ A, VSÍTÍ J 2k ^n bi uli« na kji ^uuiv^i ^ v uwaauiji jlfu ? o»i y ' v ^^ Rusih pomoči išee. Al čemu vse-vpitje, če je po- stitijiv duhovnik, ki je bil prototip dušnega pastirja na moči treba! 6000 Rusov je Brašev o (Kronstadt) ob-sedlo, 4000 Si bin j, druzih 8000 se bodo pri Gorici 18. jun t. m. na Srpenici Čudna naključba! Umri Je dekaniji Bovški) 76 let star ca- ki Je sem dělilo. vendar zatrl Magjarski punt. ter tje raz- zedinjeno močjo Avstrijsko in Rusko se bode y ^ kmetib, blaga duša skoz in skoz, ljubljenec vsacega, ga je poznal. Poslednji čas je starcek bolehal in prosil za (List Knez Windischgrátz je 26. pokoj. Ali stvar se je pri vladi nenavadno zavlekla 1849. ) in 27. in nikdo ni vedel zakaj. ,,Wien. Zeitg." od 10. junija i je svečana pri nam je vse pojasnila. Přinesla je uradno vest Kapolni Ogersko armado premagal. Vendar je še ve- rajnki z najvišim sklepom od 3. junija poslavlj en z liko krajev, kjer se trdno drží. Košut je še zmirom zlatim križcem s krono. Preblagi rajnki, ki ni v Debrečinu. banu Jelačiču se nič gotovega izvedel svoje poslavitve, je y Anton Flander, kate- ne ve kje da je in kaj da delà. Koš utovi ogerski rega je gotovo tudi Bog še boljše ovenčal. bankovci so preklicani. (List 10. 1849.) imamo (po novem) ulico „Formica" Gorici tako imeno- Rusi so armado Berna, Ogerskega puntarskega vano po blagem dobrotniku našega města. Ustanovil je vodje, pri Si bi nj i tako potolkli, da jim je komaj peté Formica, da se sv. Ivana Krstnika dan vsako leto 200 revnim in vrednim mladim nevestam podarujejo doneski pijó žganje. Ako prašaš po vinu, ga boš dobii komaj gold. doti. Do sedaj je bilo 6 tacih stipendijev po 157 v deseti gostilnici in se to bo večidel narejeno nena m 50 8. ) nas župan dr. Dépéris je ustanovili ravno. --- ~ f vviuvt UH1VJVUU , Ligua Kako pa je žganje? Morda kak dober brin- finančni stan pregleda! in sprevidel, da se dote lahko jevec, poštena slivovka? Kaj še! Navadno ga delà krčmar sam na mrzlem potu, to je iz vode, špirita in ka- pomnožijo, in tako jih bode vprihodnje 8 po 160 gl. Davno že se govorio železnici iz Trsta v Ajdov-sČino; te dni je imela iti iz Trsta inženirska komisija merit to črto. kega „ vlivajo gaj sta > v-se ne ki dá tej brozgi duh. Tako zmes potem odraščeni. ampak celó dečki, ki še Grozdje lepo cvete. Po drobnicah v krave pasejo in tudi ženski spol. Pa po koliko je spije Goriški okolici imamo že sušo. Dež přetekli teden je eden? Po pol litra ali še cel liter! Následek tega je zrak sicer ohladil. ali zdaten ni bil. — Naš magistrat zamorjenje duha in telesa in če bo ta kuga se dalje je oklical, da v Mimem in Podgori so zasledili fabrike, širila, bo tudi Gorenec přisel ob svoje dobro imé, krepka katere p o n a r e j a j o v i n a, ki so zdravju silno škod- telesa in bistri um bodo čedalje bolj redka postajala. ljiva; zato opominja kupce, naj pazijo, da z vinom ne Kateri so vzroki te žalostné prikazni? Deloma previ- kupijo strupa. soka cena vina, deiotna prepicel zaalužek in slabi ćasi -""-"T vvuv« ' ; J/» v J/.VVA UMUlViLIV^tt IU Ole» Ul v>c*o Jj Notranjsbo-Bistriškega okraja 10. jun. (Zahvala.) ker hoče kmet svoje skrbi vtopiti v pijači in omamiti •I 1 1 - A • 1 • » 1 1 1 TT • i w • • • ». jeseni lanskega leta je bil k nam poslan g. dr. Kraus si um kar pa po žganji ceneje in nagleje doseže kot namestni sodnik in uradni predstojnik, da bi urad- kakor po vinu. Pomočí jaz skoro ne vem nobene nijo nekoliko vredil ter namestoval c. kr. sodnika do Uljv uvaviittw Tivuii ivt unuiU4vv/THt \J. at« uuumuii , WW • druge, aaavi Uvj ui qv puamruu ^IC^UVCUiliU piUUitj kler ne bode ta stalno imenovan. Vodil je urade ne- žganja, kar se pa gotovo ne bo zgodilo, ker država po-pristransko , délai iu izdelovai je zaostalo neutrudno trebuje dohodkov od vseh strani. Kaj pa bo, če se bo kakor Če bi se postavno prepovedalo prodajanje marljivo; bil je z vsakim bodi-si bogatin ali revež pri- ta kuga še dalje širila! Se nekaj da si je v tem kratkem času Naši kraji, zlasti pod Grintovcem , ao za sadne vrte ljuden in prijazen , tako, srcá vseh tukajšnjih ljudi pridobil. Predno nas je v zeló ugodni; najboljše sadje se dá pridelati. začetku tega meseca zapustil, se mu je nekaj županov tove se splošno premalo skrbi obraća imel grajati da Al na vr-posamezni se je poklonilo in zahvalilo. Ostali pa obžalujejo , tako nenadno hitro poslovil ter da mu niso mogli pred nijo le takrat, kedar je sadje zrelo. Tudi je videti ve odhodom ustmeno svojih čutil naznaniti. Naj toraj vrli liko na pol suhih starih dreves, ki skoro nič ne obrodé. trebijo drevesa, večina pa jih je, ki se za drevo zrne-nijo kar se pa le možák po tej poti blagovoljno sprejme lepo zahvalo Take bi morali posekati in nasaditi nove hvaležnih prebivalcev Bistriškega okraja za njegov trud, redko godi, čeravno je sadik in že doraščenih dreves v za njegovo delovanje, za njegovo nepristransko in pri- izobilji. Se pač povsod vidi, kako potreben nam jazno obnašanje. Ostal nam bo vedno v blagem spominu ! popoten učitelj v kmetijstvu ) ki Eden naprošen po mnogih Krskega okraja 18. jun I UOUU p \J UiUUglU učil gospodarje, iuiajy A«vu«n o icuj m uuiuí, u» Kakor střela z jas- bodo več přidělali in tako lože plačevali obilni davek. kako JO na me3tu pod- ímajo ravnati s tem in onim da nega neba nas je zadela novica v zadnjem Vašem listu ) Vrlmike 18. junija Čudno dogodbo smo doži- da nam g. Hotschevar s svojo šolsko palačo v Kr- veli pri nas pri volitvah v občinski za3top, škem hoče veliko butaro davkov naložiti, katerih imamo so bile razpisane na 4. in 5. dan t. m. za podobčine ki za z ni 18% vedel JVJVJ V MU lui V/ UI* T au T UWiVMI Vl<| i» I AAA ILU^ILU J u \J i/liv IMU^I^MUNJ V» Xt A 4L» V» V« 4_LJ # fJ% Jk/ UVlUU^ £J priklado že Čez glavo zadosti. Ali mar mož res ostale 3 razrede pa na 13. in 14. dan t. m. Že par mese u* vcuu, kaj se pravi, veliko poslopje v dobrem stanu cev poprej je glasovita nemčurska trojica po trgu našem vzdržavati, ker je vendar izvedenec v zidarskih rečeh? prerokovala, da mora podreti „klerikalno" županstvo in Ali ni Ijev, sol? vedel, da meščanska šola potřebuje več učite- na njega mesto postaviti „liberalno". 4. in 5. dne so volile ki so više plačani kakor učitelji nižih ljudskih podobčine, ki spadajo k naši občini. Volitve so bile Ali ni vedel da za meščansko šolo je treba dra- pravilno oklicane in skozi 6 tednov je imenik volilcev gih učnih stvari in Bog vedi kaj še vse, in da vseh ležal na ogled volilcem odprt. Pri volitvah je vpričo teh stroškov, ki štejejo več tisoč gold, vsako leto, bil c. kr. okrajni komisar > ki ne prevzame ne država ne dežela y a mpa da bi jib ni ne najmanjsega ugovora naredil proti vršitvi volitve podobčin. Al kaj moral nositi sam okraj Krški? Gosp. Hotschevar se zgodi? Omenjena trójica je s pomočjo nekaterih je hotel pobahati se, da je zidal meščansko šolo na kmetov, ki ne besedice nemški ne razumejo , skovala Kranjskem, ki v celi deželi nima še nobene meščanske protest zoper nerednost volitve 4. in 5. dne t. m. (!!) y pozabil je, vsako leto jej še kakih 4 do 5000 in ga izročila županu, ob enem pa je dirjala v Ljubljano sole gold, zagotoviti , da bi se zdržala ta šola. Da revni in Bog vedi kaj vse poročala c. k. deželnemu predsed-Krški šoiski okraj take butare ne more prevzeti , to stvu o neredni volitvi, ki je na to hipoma ustavilo pač vé vsaka živa duša pri nas. Sicer pa Hotsche- nadaljevanje volitev, ki so imele biti 13. in 14. t. m. var je v način, sole ustanovljati s takimi pogoji, da jim Ker je oni protest še v rokah našega županst?a in ne vladi, in ker po izrečni določbi ' "'j" ' ---- .« —. . rubvj'i — y— ---r*----- 7 zidár ukazuje, kakošen naj bo učni jezik, bi vse šolske še izročen c. k. deželni p os ta ve prekucnil. Recimo, da se 100 tacih mecênov najde na Kranjskem, ki bi občinam šole zidali s pogo- volitve morejo se le vložiti po dovršeni celi volitvi, jem, da morajo nemške biti, ne imele bi potem šolske je naše županstvo prisiljeno, pomoči iskati na višem 33. občinske postave se p r i to ž b e zoper vršitev postave nič odločevati in kmalu bili bi na Pruskem y a ne na Slovenskem. Gorcnskega 15. junija mestu, kajti najveljavniša priča, da se pri volitvi 4. in 5. t. m. in celó nobena nepostavnost zgodila, je sam c. k. Gorenska stran je lepa, komisar, ki je volitev nadzoroval. Nadjamo se zato y krasna, tujci in domači obcudujejo po vsi pravici njene da mora postava zmagati proti nakanom nemčurskim ! naravne posebnosti. krasno naravo se vjerna tudi Ljubljane. Se zmirom volitve v deželni zbor rod, Gorenec slovi povsod, kjer ga poznajo, za telesno zvonec nosijo po deželi naši. In to Je treba y kajti na- krepkega, duševno nespridenega člověka, pri katerem sprotniki naši se, kakor nikoli poprej, na vso silo na- zmagali pri volitvah. Volitve volilnih \ j M • If If • 1 penjajo da še veljá možka beseda. Žalibog, da se je tudi v zdravo deblo zajedel crv, ki vničuje telesno in duševno kre- mož 30 se že sèm ter tjè , in celó na zeló nevarnih post y U v* / V VA V I vy i ▼ à U M. r u IVV4 ju vv/â v m u v m vt w w u v-^ « » w ki je v Ameriki vničil in pokončal cele rode Iu- dijanov. Ta črv, ta strup je žganje. k ra j i h > izvršile nam na zmago. Ta vesela novica naj e priđeš v je spodbuda vsem drugim krajem ! Naj županom po krčmo, posebno v kaki postranski vasi, že ti vdari ne- kmetih se nekaj na srce položimo. Na kmetih je na-prijetni, silni duh špirita v nos, in če je kaj pivcev, vada, da se vsak razglas ob nedeljah po službi božji pri 201 - fami cerkvi zbranemu ljudstvu okliče. Počil je glas, da nekateri župani mislijo volitev volilnih mož s tem okli-cati, da bodo dotični razglas domá pri svojem stanovanju ali v pisarnici županstva na desko (tablo) nabili. Tak oklic sicer ni navaden in je v smislu volilne postave, al ker bi takem oklicu maraikak volilec ne izve-del dneva in ure volitve, zato opominjamo domoljube naše, naj po zanesljivih ljudéh, ki v vasi županstva sta-nujejo, ali oni sami volilcem, ki spadajo v dotično občino od hise do hiše nemudoma napovejo, kje, kateri dan in ob kateri uri bode volitev, pa tudi vsacega resno opomnijo, da o pravém času gotovo k volitvi pride. — (Iz seje dež. odbora 16. junija.) Vodstvu deželne vino- in sadjerejske šole Slapinske se je dovolil z učenci izlet na Goriško na og.edovanje nekaterih posebno umno obdelanih Vinogradov in kmetij. —- Predlogu deželnega šolskega sveta za podelitev podpore 50 gold, neki učiteljski vdovi se je pritrdilo. — Pogorelcem v Jablani v občini Mirna Peč se je dovolilo 300 gold, podpore, »elanom nekaterih krajev v občini Raka, kateri vsled zadnjih slabih letin trpijo hudo pomanjkanje živeža, pa 1000 gold, iz deželnega zaklada. — (Cecilijno društvo), ki šteje že bli zo 250 udov je imelo 14. dne t. m. svoj prvi občni zbor, v katerem se je ustanovilo društvo s tem, da se je izvolil odbor. Kakih 60 duhovnikov in učiteljev je prišlo iz dežele, katerim so se pridružili tukajšnji udje. Po obsirnem programu, ki je štel 20 toček, so se vršile v stolni cerkvi mnogovrstne muzikalne produkcije, na priliko: Gregorijanski korál, cerkvena muzika starih in novih časov , eno-, dve-, tri-, četvero- in peteroglasno z orgljami in brez orgelj. Vse se je izvršilo eksaktno, marsikaj izvrstno in izgledno. V zboru, ki je bil v kne-zoškofijski dvorani, so o družbenih zadevah govorili gg. pirost dr. Jarec, knezoškof dr. Pogačar, prefekt Gnjezda, p&ter Hugolin, Sattner in Forster. Konečno je bila volitev. Društvu za predsednika je bil izvoljen gosp. dr. Jarec, za tajnika gosp. Gn jezda, za vodjo godbe gosp. Forster, za blagajnika gosp. Bohinec, — za odbornike pa gospodje Hribar, Majer, Sattner Smrekar in btegnar. — Vsak prijatelj prave cer k:vene glasbe mora želeti mlađemu društvu srečen vspeh, da se iz cerkev odpravi muzika, ki v cerkvi ni na p^ravem mestu, če tudi se přikupuje ušesom lahko-EQÍ8elaega ljudstva. S tem pa nikakor ni rečeno, da bi ž^eieli izgnati iz naših cerkev lepe cerkvi primerne melodije, ki so jih stvarili nekateri nam priljubljeni moj-sltri poslednjega časa. — (Dva mesana vlaka) po železnici med L j u b-ljjano in Cel j em sta začela se 16. t. m. voziti. Zju-tr'aj ob poli šestih gré iz Celja do Ljubljane, zve-c$er ob poli sedmih pa pride zopet nazaj iz Ljubljane. KvO je prvi k rat ta vlak přišel v Lj u bij ano , je bila ma-skna z národními zastavami lepo okinčana in vlak s kaličem „dobro došel!" sprej et, kajti to je popotnikom m^ed Celjem in Ljubljano velika dobrota. — (Slavni slikar P. P. Rubens slovenskega rodů!) „JAli vas luna trka , da kaj tacega po svetu razgla-š&^te?" — Tako slišimo marsikoga iz nasprotnega tabora geodrnjati. Tem nevernim Pomažem naj služijo sledeče vrrstice veleceûjenega arheologa P. Radisca v dokaz, daa trditev ta ni s trte izvita. On Dam tako-le popisuje zgo-do^vino Ru b e n s o v e rodovine : „Ker se bode v krátkém vJSiegenu slovesno obhajal spomin na tristoletnico, k&ar je bil Rubens, eden najslavniših slikarjev vseh ča^sov rojen, zato ne bode odveč, ako po starih Ru-b^nsovih rodovinskih listinah na to opozorujemo , da je biil slovenskega rodú. Cesar Maksimilijan I. je po-selbno rad sinove notranje avstrijskih rodovin na svoj dvor jemai — tako škofa Rauberja, škofa Slatkonja, učitelj Prekokarja itd. Tako je tudi iz Celjske okolice na Štajarskem poklical na svoj dvor nekega Rub en-a (Rubina) inmu službo cesarskega vrtnarja dal. Sin tega cesarskega vrtnarja je postal sodnji prisednik za pleme-nitaže v Antwerpenu. Ob času prekucij na Nizozemskem je pobegnil pod Karolom V. v Kolo njo, pa je takrat že svojemu imenu dodal s in namesto Ruben se po Nizozemski pisal Rubens. Tu se mu je v Siegenu 1.1577. rodil sinek Peter Pavel Rubens, prvak v vrsti Evropejskih slikarjev. Naj -dostavim tem vrsticam še to, da v dobrozna-nem muzeju grajščine v Dolu (Lusttbal), ustanovljene leta 1829. po baronu Fr. Erbergu, v katerem se nahaja za umetnost in znanstvo mnogo stvari neprecenljive vrednosti, tudi so 3 slike Rubensove, namreč: podoba sv. Jeronima, mane (nebeškega kruha) pad in pa Betlehemski detomor. Za te redke urno-tvore je pred leti nek Anglešk mecên grofinji Attemsovi hčeri rajncega barona Erberga in sedanji posestnici Dolske grajščine, ponujai več tisoč zlatov, pa mu jih ni hotela prepustiti. — Naj pri tej priliki omenim še to , da ob času Valvazorjevem je v Senožečah se nahajalo mnogo slik (podobe rodovine Porcijove) slav-nega Ti ci a na, v Novem mestu pa oltarna slika slavnega Tintorettova, ki se tù neki še nahaja." — (Valvazorja 12. zvezek) se ravno razpošilja, in obsega 13 navadnih in eno veliko, mojstersko izdelano sliko. — Veseli nas, da zamoremo poročati, da je ves ponatis tako lep in natančen, kakor smo si ga želeli. V vseh dvanajstih, do zdaj izslih zvezkih nahajamo 86 podob. Novičar iz domaćih in tujih dežel. Z Dunaja. — 16. t. m. sta fzm. baron Mo 11 i nary in baron Rodič prišla na Dunaj. Ta prihod je jako velike pomembe, kajti 11. ura bije in Avstrija mora določno vkreniti, kako bode postopaia vprihodnje. — Vse druge obravnave državnega zbora o tem hipu nimajo nobene važnosti proti razpravam nove pogodbe z Ogri. Po najnovejših poroćilih ni upanja, da bi se pobotale Avstrijska in Ogerska deputacija. Avstrijska deputacija je zavrgla Ogerske zahteve in zahteva, da — namesti dosedanjih 30 odstotkov — Ogri vprihodnje morajo k skupnim državnim stroškom pla-čevati 31.75 odstotkov, čegar se branfjo Ogri. Se huji razpor pa bode o banki. — Ogri so zato vsi potrti in hočejo, naj bi kralj odločil znesek prihodnjega dopla-čila Ogerske k skupnim stroškom. Avstrijska deputacija je izmed sebe izvolila odsek 5 poslancev, ki naj stvar razpravlja z Ogerdko deputacijo. Kakor se sliši, je odiočni sklep Avstrijske deputacije zeló potrl tudi diplomate tujih držav. — Tako je naše cesarstvo dandanes v 2 velikih stiskah , katerih ena je no tra nj a, druga vnanja. Obeh najboij kriv je Magjar. — Socijalistov Poljakov, ki nameravajo pre-ku^ije v Avstriji in Rusiji, cedalje več zapirajo tukaj. Med njimi je tudi en uradnik c. kr. vseućiliščine knji- garne. Ogersko. Iz Budapešta. — V zboru so zastopniki „velikega magjarstva^ Iranyi, Helfy in Simonyi interpeliralj ministerstvo : kaj bode zarad Rusko-turške vojske? Ce tudi bi minister Tisza hotel, ne more jim nobenega odgovora dati zato, ker ne vé, kaj Andrassy storiti hoče, Andrassy pa tudi sam ne vé, kaj bi storil. Zato tudi v Dunajském državnem zboru nihče ne stavi praznih vprašanj. Narodi Avstrijski pa — pravi „Agram. Presse" — gledajo s strahom v příhodnost Habsburške monarhije, dokler se velika politika delà — v Buda- pes tu. — Ogerska vlada je ravnokar ukazala, da se nobenemu Magjaru, ki je še podvržen vojaski službi, ne sme dati popotni list v vnanje dežele. Iz Rusko-Turškega bojisča. — Te dni imate se zgoditi dve važne reći: prestop Donvave po Ruski vojni innastopSrbov na bojišče. Ze je podal se knez Milan v Ploješče poklonit se Ruskému caru in bil je sprejet, Ri s tic je govoril z Gorcakovom. Oklic vojske se pričakuje brž, ko pride Milan nazaj. — Na Magjare so Srbi jako hudi, ker hočejo, da bi Avstrija zasedla Srbijo brž, ko bi Srbi zopet pričeli boj. — Čedalje očitneje postaja to , da bo tudi Avstrija morala kaj pričeti. Andrassyeva politika je podobna ladiji na morji, ki se ravna po vetru in danes v to, jutri v ono stran jadra; trdnega cilja nima, ampak ravná se po do-godbah, kakor da bi čakal pravega ugodnega trenutka ; tega noče , onega ne more storiti. Ali je pa taka ne-odločna politika na prid Avstriji, je drugo vprašanje. Bi li ne bilo bolje, ako bi se odločno naslonila na mo-gocnega prijatelja? S tem bi se ne le vtrdil njen ob-stanek, ampak dosegla bi se tudi gotovost, da se do-godbe na jugu ne bodo vršile v njeno škodio. Kakor se sliši, je Rusija svetovala zdaj, ko so Turki napadli Crnogorce z veliko močjo, naj Avstrija vstavi daljno prodiranje Turkov na Crnogoro, sicer bode to storila Srbska. Andrassy-u in Magjarom to gotovo ni po volji; Andrassy se celó vstavlja temu, da postane Buigarija samostojna s 4 milijoni prebivalcev. Al kedar pride pravi čas, pač Andrassy-a nihce ne bo prašal za dovoljenje. — Ruski car boče sam osvoboditi Slovane. Ko je přišel v Bukurešt, ga je pozdravil Rumunski metropolit (patrijarh) v imenu vseh pravoslavnih kristjanov kot osvoboditelja vseh kristjanov, enako Konstantinu velikemu. Rumunci mu hočejo pri tem navdušeno pomagati. Car pa se še ni odločil, ali bo Rumunska vojna vdeležila se vojske ali ne. — Ruski listi zdaj vsi eno-glasno trdijo , da namen vojske ni le zboljšanje stanů kristijanov na Turskem. Da Ruski listi ne pišejo praznih čenč, kakor na pr. nemški, posebno Dunajski, priča to, da je car Aleksander pisal vredniku „Moskovskih vjedomosti" jako ljubeznjivo pismo in mu pode;il red sv. Ane. — Za načelnika zdravnikov ob Donavi je imenovan znani profesor Pirgov, ki je v enaki službi bil že o Krimski vojski. — Kakor se Časniku „Ruski mir" piše, hočejo tudi Polja ki napraviti narodno vojsko za boj zoper Turka. Vzdržavati jo hoče Poljsko plemstvo. — V Te sali j i je nastala ustaja zoper Turke ; že je okoli 2000 ustajnikov na nogab. — Čuje se tudi, da bo Grška poklicala svojega poslanca iz Carigrada, kar pomeni napoved vojske. — Z Bulgarije bežé ne preneboma kristijani na Srbsko zemljo. Bojé se še hujih grozovitosti, ko lánsko leto, ker Turki vedó, da jim bije zadnja ura, in se bodo grozovito maščevali nad kristijani. — Skof Stro88majer hudo graja one, ki dandanes netijo srd med kristijanskimi Slovani z verskimi razlikami. V Aziji se Turkom slaba godi. Muktar-paša se mora vedno umikati Rusom. Njegova armada je zeló obupna, vedno uhajajo vojaki kar po cehh četab. To se godi nekaj iz obupa, nekaj zato, ker so vojaki slabo oskrbovani ; ne dobivajo ne živeža , ne denarja. Rusi se vedno naprej pomikajo in oblegajo Kars. Menda bo tudi Erzerum kmalu v njihovih rokah. Ob Donavi se Rusi pripravijajo še vedno za prestop. Priprave so menda zdaj vse že dovršene in pre-stopanje se je že pričelo, ker najnovejše poročilo je to, da so Rusi ob Brajli Donavo že pre sto pili. Najbrže so jo ob enem tudi na drugih krajih. Glavni stan Ruske vojne se je pomaknil iz Ploješča v Aleksandrijo, od koder je le še 6 milj do Donave. Pribodnje dni bodo poroćila s tega kraja gotovo eno drugo podila. Manj vesele so novice o Crnogorcih. Ti so se preveliki sili Turkov , ki so jim hoteli priti za hrbtom na Crnogoro, umaknili iz Hercegovine, da branijo svoj dom. Popustili so Dugi klanec in tako so Turki brez boja mogli oskrbeti trdnjavo Nikšič z živežem. Za to so pa na drugi strani Turke grozno potolkli. Telegrami po-ročajo, da je 3000 Crnogorcev na Rašini gori prema-galo 10.000 Turkov tako , da je Turka ostalo mrtvega 2000, Crnogorcev pa le 115 mož. Na Jelovici so zopet razpodili Crnogorci četo Mehmed-Ali-paševo 15.000 glav. Turka je padlo okoli 1000 mož. To se je godilo na drugi strani. Crnogorci ne morejo svoje pičle vojne preveč razcepiti, sicer jim uide sovražnik v deželo, kakor je v zadnji vojski jim všel Omer paša. Zato so, ko so Turki z veliko većino jeli riti proti Crnigori, popustili NikšiČ in zedinili se ob mejah svojih ter tako res otolkli vse Turške čete, ki so hotele napasti Crnogoro. V . Žitna cena v Ljubljani 13. junija 1877. Hektoliter v nov. denarii: pšenice domaće 11 fl. 90. banaška 13 fl. 24. — tursice 6 fl. 40. sorsice 6 fl. 40. — rži 7 fl. —. — jecmena 4 fl. 20. — prosa 4 fl. 70. — ajde 6 fl. 18. — ovsa 3 fl. 4. — Krompir 6 fl. 40 kr. 100 kilogramov. Kursi na Dunaji 17. junija. Unirani državni dolg 61 fl. — kr. Azijo srebra 111 fl. 60 kr. Narodoo posojilo 61 fl. 10 kr. Napolendori 10 ti. 7 kr. Á mio tm nar V -m mit nmvm KI Movie'* Koncem tega meseca izteče naročba na „Noviceu za prvo polovico letošnjega leta; zato vljudno prosimo gg. naročnike in prijatelje naše, ki so naročnino le za ta čas odrajtali, naj jo za prihodnjo četrt ali polovico leta ponove ze pred koncem tega meseca, da liste poredoma dobivajo v pričetkib druzega polletja. » Noviceu z „Oglasnikomu vred stanejo: za pol leta po posti 2 gold. 40 kr— v tiskarni prejemane 2 gold za četrt „ po „ 1 ,, 30 kr— v )> )1 ^ >5 Naročnina naj se po najcenejši poti poštarskih nakaznic posilja pod naslovom Blaznikove tiskáme v Ljubljani Athninistracija .^loric té Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba : »Jožef Blaznikovib dedkev v Liubíjam.