Književnost in umetnost. Odborova seja »Matice Slovenske« dne 6. marca 1914. — Predsednik se je spominjal viteza Klodiča Sabladolskega, enega izmed redkih beneških Slovencev, ki so aktivno posegli v razvoj slovenskega naroda, ter poročal, da je bila Matica zastopana na Njegoševem slavju v Zagrebu. Prof. Funtek Anton je pristopil kot ustanovnik. »Zemljevida« druga korektura je definitivno urejena. Šolska Matica je prevzela še preostalo zalogo Rossmasslerjevih »Štirih letnih časov«. S krakovsko akademijo in s »Towarzystvom Slavjanskim« v Krakovu stopimo v zameno pub-v Iikacij. — Pri poročiiu iz Gospodarskega odseka se je razvila debata o povišanju članarine. — V zmislu pravil imajo na skupščini dne 15. marca volilno pravico le tisti, ki so plačali članarino za 1913 ali za 1914. Jurčičeva sedemdesetletnica. Dne 3. t. m. je minulo 70 let, odkar se je v Muljavi porodil Josip Jurčič. Ni pisatelja med, Slovenci, ki bi bil tako znan med narodom kot Josip Jurčič. Njegovi romani »Jurij Kozjak,« »Deseti brat«, »Rokovnjači« so znani pač vsakemu Slovencu. Njegovo delo za naobrazbo naroda je ogromno, njegove zasluge za razvoj slovenske književnosti in časnikarstva so velike. In vendar bi skoraj pozabili na jubilej moža, ki je.od prve mladosti pa do zgodnje smrti ppsvetil vse svoje sile narodu. Letos ob- hajamo obenem petdesetletnieo, odkar je izdal Jurčič svojo prvo balado »Junakov grob« v »Slovenskem Glasniku«. Pridružujemo se mnenju g. Harambaše v »Slov. Narodu«, da počastimo najlepše spomin Jurčiča, če izide za jubilej nadaljevanje Jurčičevih zbranih spisov in pa ilustrovana izdaja »Jurija Kozjaka«. Narod sam pa počasti moža najlepše, če ne pozabi njegovih zlatih besedi v »Tugomeru« in drugih njegovih delih. Stoletnica pesnika Ševčenka. Dne 9. t. m. je preteklo sto let, kar se je rodil rusinski pesnik Taras Ševčenko. Eno najbolj znanih njegovih del je »Kobzar«, ki je izšlo tudi v slovenskem jeziku.