Slovenski tednik za koristi delavnega ljudstva v Ameriki GLAS SVOBODE V slogi Je moč! GLASILO SV OHO DO MISEL JV IH SLOVEJVCEV V A METU KI Od boja do zmage! Slovénie Weekly devoted to the interests of the laboring classes StetJ. 36. Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Office at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879 Chicago, III., 3. septembra 1909. Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo! Leto VIII PUBLISHERS PLEASE TAKE NOTICE. Hereafter the Exchanges should be forwarded to 1518 W. 20'. St., Chicago^ and not 597 W. 20. St. as heiletobefore. Pleiase correct you* mailing list. Mgmient of Glas Svobode Co. ČITATELJEM IN NAROČNIKOM V CHICAGO. Nove hišne številke za Chicago so stopile v veljavo s prvim septembrom. Nekateri naročniki v Chicago so nam poslali njihove nove hišne številke, a nekateri se pa popolnoma nič ne brigajo za naše prošnje in razne o-po.mine, ki jih je izdala poštna administracija. Kdor hoče, da bo list redno dobival naj to takoj stori. Uprava Glas Svobode. NA ZNANJE. Zastopnike, naročnike in čita-telje “Glas Svobcjle” opozarjamo na NOVO HIŠNO ŠTEVILKO, na katero naj naslove vsa pisma, naročila in nakaznice tikajoča se uipiravništva in uredništva tega lista. Nov naslov je: 1518 W. 20th Street. Prosimo, da se vse pošiljatve in pisma naslovijo “GLAS SVOBODE’’ CO. in NE M. V. Konda, ker Konda je odpotoval v staro 'domovino. Uredništvo in Upravništtvlo “Glas Svobode” Co. ZASTOPNIKI! Prosimo Vas, da se potrudite in takoj pričnete pobirati darove od rojakov v Vašem okolišju za slovenskega pisatelja Podravskega. Te darove pošljite s imeni darovalcev na “Glas Svobode”, da iste priobčimo v listu in potem odpošljemo na merodajno mesto. S pozdravom! “Glas Svobode Co.” DRUŠTVA S. S. P. Z. POZOR! Pravila S. S. P. Z. govore, da se morajo vsa društva in Zveze tikajoča poročila poslati gl. tajniku Zveze, nikakor pa ne komu drugemu. Prosimo toraj, da se vsa taka poročila pošljejo na glavni urad Š. iS. P. Z. in nikakor ne na “Glas Svobode”. Kar bo za pri-obeitev bo potem že glavni odbor oddal glasilu, da isto priobči. Prosimo toraj, da se to jemlje V ozir, ter da se pravila ne krši. ;S pozdravom! “Glas Svobode Co.” Listnica uredništva. Gosp. dr. K. S. Novomesto. Dopis prijeli, ter ga priobčimo v prihodnji štev. Hvala in zdravi! Gosp. I. Z. Indianapolis. V-aš dopis se mora predelati oziroma okrajšati; vse preobširno, a pride na vrsto. Zdravi! ■C. č. P. Yale, Kans. Pride na vrsto. Da ste nam. zdravi! Rojakom v Black Diamond, Wash in okolici na znanje! Naš zastopnik za ta kraj je rojak Ivan Kramar, katerega priporočamo ondotnim rojakom. Isti sme pobirati naročnino za list in drugo, ter se smete nanj popolnoma in zaupno zanesti. Uprava Glas 'Svobode Co. DENARJE 1 STARO DOMOVINO pošiljamo: , za $ 10.35 ... 1............. 50 kron, za $ 20.55 ................. 100 kron, za $ 41.10 ............... 200 kron, za $ 102.75 ................ 500 kron, za $“205.00 ............... 1000 kron, za $1020.00 ............... 5000 kron, Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske > o Domestic Postal Money Order alipa New York Draft: FRANK SAKSER CO. 8’ Ortland St. Hew York 6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio SVETOVNI PREGLED. Avstrija. Dunaj, 29. avg. Cenzura je prepovedala vprizoritev igrokaza “Benedek”, spisal Viklor Fel-degg (¡Psevdonim za Viktor vitez pl. Felgel). Tudi nejavne predstave so prepovedane. Igra vsebuje epizode iz življenja umrlega avstrijskega feldcaigmajstra Lud-wiga pl. Benedek. kateremu je bi-l(T vrhovno poveljstvo, po zgubljeni vojni pri Kraljevim gradeu, odvzeto. Dunaj, '29. avg. Danes se je v Inomostu vršila druga glavna točka svečanosti 100 letnice osvobo-ditvenih bitk hrabrih Tirolcev leta 1809; korakal je gigantičm sprevod nad 30.000 strelcev v zgodovinskih nošah. V jutro se'je cesar peljal na hrib Izel. Na obeh stranih ceste so stali špalir na tisoče strelcev in veterancev iz vseh delov avstrijske monarhije in inozemstva. Iz Nemčije so bili prišli Sahsen-Wei-marski veteranei, vojaki onega hrabrega saksonskega polka kateri je dne 5. avgusta 1809 v soteski pri Eisaeku izkrvavel. Potem zastopniki Bavarskih zveznih bojevnikov in delegacije iz Švice. Knezoškof dr. Josip Altenwei-sel iz Brixna je. celebriral pontif i-kalno mašo na prostem postavljenem taboriščnem žrtvenikn, ■ Cesar Fran Jovsip je položil venec na gomilo Andrej Hoferja. Bati se je bilo, da bodo laški iredentovei gonjo in nasilstva proti slavnosti vprizorili, kar se je tudi zgodilo. V Tridentu je tekla kri. Tri tisoč Lahov, pod vodstvom poslanca Avancini se je bilo zbralo na kolodvoru ter so nameravali Nemško strelsko društvo napasti, katero se je vozilo v Inomost, Orožniki so morali z o-rožjem Lahe razgnati in veliko je bilo aretiranih, ter med njimi je moral tudi poslane Avancini iti v “m.ostro di prison.” Nemčija. Rheinis, 30. avg. Teden zrako-plovstva je minul in na tisoče o-biskovaleev je zopet odpotovalo. Osnuvalni komite je napravil o-bed za 500 gostov na čast zmago-viteljev, kateri so : Curtis, Blériot, Latham, Farman in Paulhan. (Op. ur. Zmagovalec v mednarodnem zrakoplovstvu, Glenn Curtis, je brzojavno čikaško ponudbo sprelet. po kateri bo oktobra meseca se v Cikagi petkrat v zrak vzdignil in plul s svojim zrakoplovom, za kar bo dobil dogovorjeno svo-to $8000.) Francija. Paris, 30. avg. Šesti mednarodni strokovni kongres se je danes v tukajšnem mestu otvoril. Razpravljalo se bo vprašanje: skrajšanje delavnega časa, določbe o urejevanju hišne industrije in predlog, da se konec stori mednarodnim stavkoskazom. Samuel Gompers, predsednik “American Federation of Labor”, in dr. J. Eads How zastopata Ameriko. Gompers je predložil načrt za organizacijo mednarodne delavske federacije, katera bi vezala delavstvo vsih dežel “internaticijo-nalno bratstvo in solidarnost”, ne da bi se neodvisnosti delavcev posameznih dežel dotaknila. Dr. How je predlagal., da nai strokovne zveze —oti tem delujem, da bi delavci v slabih časih tja za delom hodili, kjer se stavka. (Op. ur. Ako pride do tega, da se Unije inozemstva z ameriškimi Unijami. zvežejo, bi svetovna delavska Zveza najmanje 10.000.000 članov štela, zaradi česar se tru-sti in velekapital že sedai strahu tresejo.) Rusija, Sosnowic, Rusko-Poljsko, 30. avg. Od 28 rudarjev, kateri so bili vsled preplovbe Dombrowa-ro-va, od vnanjega sveta odločeni, se jih je 22 zfcozi neki zapuščeni “šoht ” rešilo. Šest mož se še v rovu nahaja. Delavci podpirajte svoje glasilo. — “Glas Svobode” je delavski list. PROTEST! Društvo “Delavee” št. 17 S. S. P. Zveze v Aurora, Minn, je sklenilo, da se1 objavi v zvezinem glasilu sledeče: 1. Odločno protestiramo proti pisavi “Proletarca” in njegovim napadom na S. !S. P. Zvezo. 2. Protestiramo proti pisavi delegata III. konvencije, kateri je vlekel ta kratko s takratkim. tet' nazivlje naše cvetočo zvezo Kon-datovo jednoto. 3. Pribijemo urednike Proletarca javnim lažnikom in patentiranim obrekovalcem, ki pišejo da so gg. cRlegatje brzojave in dopise kar s seboj prinesli. 4. Zahtevamo, da uredniki oziroma osobje in njih pristaši okolo Proletarca os-ebni spor z g. M. V. Kondo tudi osebno poravnajo in da v tej zadevi ouste v miru S. S. P. Zvezo, drugače bomo zauzeli drugo stališče, zakar bodo Prole-tarčarji sami odgovorni. 5. Izjavljamo da društvo “Delavec” št. 17 ni bilo ustanovljen i z namena, da bi škodovalo kaki drugi jednoti ali društvu, marveč rodila jo je potreba, ker večina nas je, da se nepustimo terorizirati od gotovih oseb. 6. Izražamo naše največje ogorčenje do onih. ki napadajo član? našega društva, ter stresajo svojo zlobnost na nedolžne može in odločno izjavljamo, da je vsakemu prosta volja biti član več društev in jednot; zatoraj zahtevamo. da se pusti može v miru pri njih delovanju za svobodo in, napredek na društvenem in političnem: polju. 7. Izerekamo onim, ki se nam predstavljajo kot beli angelji. a v resnici so pa grabljivi volkovi, denuncijanti in efijalti — naše nezaupanje. Anton Mahnič, John Vjdic, predsednik. tajnik. Josip Grm, blagajnik. ZAHVALA! Cenjeni bratji delegati naj mi oprostijo ker mi ni bilo možno ;po-pred se zahvaliti za vljudno naklonjenost, dokler nisem dospel na svoje pristojno mesto. S tem se najprvo zahvaljujem g. Kondu in njegovi sonrogi za go stoliubno postrežbo. Potem L. Maver ju, kateri je z vsakem pri-' jazen in simpatičen človek, a edino ne, in tudi ne more biti simpatičen z pristaši “zaplotarja” oziroma z revolveržurnalisti. Konee-no se toplo zahvaljujem L. Skubicu in njegovi vrli rodbini za gostoljubno prijaznost, ter zagotovim da mi bo čas, katerega sem med njimi preživel v vednem ’hvaležnim spominu ostal. — Bratom delegatom pa klicen; gromoviti: Na Zdar! in delujmo za vprospeh naše diene S. S. P. Z. S pozdravom Thom Wershnig. Seattle, Wash. Cerkveno premoženje. Mati cerkev ne občuti krize, o-na ima vsega v izobilju. Cenilni tirad je dognal, da v Zdr. državah je 1250 milijonov dolarjev v cerkvah zazidanih ter ne plačujejo niti centa davka. RAZNE NOVICE. DR. COOK NAŠEL SEVERNI TEČAJ. Odpotoval je v letu 1907 in se je še le sedaj vrnil. Copenhagen, Dansko, 1. sept. Po dveletnem boju s snegom in ledom, ter v vedni smrtni nevarnosti se je nazadnie le posrečilo, .amerikancu Dru Friderik Albert Cooku razviti “stars and stripes” na severnem: tečaju zemlje, na dne 21. aprila 1908. Dr. Cook je začel svoje potovanje na severni tečaj poleti 1907, je prezimil na obali Elsmorelanda t. -j. kakih 500 mili od tečaja in potem je dne 26. feb. 1908 zopet nadaljeval svojo pot. 17. marca 1908 se je zadnjič o injemi slišalo in marsikdo ga je prišteval mrtvim. Natačnosti dr. Cookove exploracije še niso obelodanjene. Kritika. Washington, 2:9. avg. Septem-berska številka “American Fede-rationist” prinaša članek pod nadpisomi “Labors Duty of the Hour”, v katerim več mož, koji v delavskim gibanju vlogo igrajo, svoje mnenje o razsodbi sodnika Wright, kateri je bil obsodil Gompers & Co. izražajo. Članek se je bilo sodniku Gould pokazalo in vprašalo, če članek ne vsebuje preziranje sodišča. Gould je odvrnil: “¡Skozi in do cela ne. Mož ima pravico, sodnikovo razsodbo kritizirati, dokler se gotove meje drži. Preziranje sodišča je še le tedaj, ako se namenoma proti sodnijskih prepovedi ravna.” John Mitchell pravi v dotični razpravi: “Svoboda državljana je v rokah porote na vsaki način varnejša, kot pa v rokah poj edinca. Posamezni sodnik ne bi smel imeti moč, domačina Zvez. držav zapirati ali pa obsoditi. Frank Duffy, tajnik bratstva tesarjev, pravi: “Če sodnik zakonito pravo ima. nekoga ustmeno in pismeno blatiti, potem, niso več sodniki prosti sumnje, da to pravico vsled predsodkov izvršujejo.’ Jednakih izjav je več v dotič-nem članku. (Op. ur. Kaj poreče slavni glavni odbor S. N. P. J. o tem'?) 8,000 akrov zemlje. Lepa poljedelska zemlja, pod Carey Actom, se bo odprla za naseljevanje. Ta zemlja se nahaja v velikem “Lost River Tract v Snake River Valley Idaho”. Žrebanje bo v Arco, Idaho, v torek dne 14. septembra in čas za registracijo je odločen za šest dni to je od 9 do 14. sept. Kakor se vidi iz vladnih poročil bo vsa potrebna iriga-eija dovršena meseca maja 1910. Pretep radi vere. Boston, 28. ,avg. Na sredini mesta na Oliver pl. se je vršil včeraj dokaj lep in mičen prizor. Kačih 300 Sircev se je zbralo na tem prostoru in mlatili s Čepiči eden po drugem le radi verskega ne-sporazumljena. Policija je bila takoj' na mestu in razgnala prepirljivce, ki so v naglici pozabili na prepir in odnesli svoje žrtve v svoja stanovanja. IZ DELAVSKIH KROGOV. 20,000 PREMOGARJEV BO NAJBRŽ ZASTAVKALO. Pittsburg, Pa. 2, sept. Pričakuje se, da bo najmanj 20,000 pre-mogarjev zastavkalo radi tega, ker j,e vlada prepovedala dosedaj-no rabočrnega smodnika in ’mesto istega vvedla takovega,ki premog ves razbije, da j.e .skoro sam prah. Premogarji pravijo, da vsled tega ne morejo toliko zaslužiti, da bi mogli na zaslužku živeti. Približno 30' premogarskih rovov v Pittsburskem okrožju je prenehalo z delom radi gori navedenega 'vzroka. Premogarji zahtevajo, da se zopei rabi za streljanje prejšni črni smodnik. Pittsburg, Pa. 30. avg. Ko se je po počitnicah javna šola v Pitts-tonu, katera se nahaja v okrožju Pressed Steel Car Company, prijavilo se je samo troje malih o-trok medtem, ko jih je 200 na zaznamku zapisanih. Na nekem brzojavnem drogu pred šolo je bil listek pritrjen, na katerim je bilo z otročjo roko zapisano: “Mi vsi stavkamo.” Mnogo stavbarjev, koji za šolo obvezne otroke imajo, so bili iz komipanijskih stanovanj izgnani in sedaj stanujejo v dragih okrajih, in tisti ki so ostali, se ne brigajo, li njih otroci hodijo v šolo ali ne. Za vsak slučaj bo en učitelj v šoli ostal. Veliko rodbin se sedaj izseljuje iz kompanij-skih hiš: drugač.e je vse mirno v stavbarskim okrožju. Državni policisti še vedno pohajajo po cestah in ulicah. Splošno se sodi, da so se odnošaji me.d stavbarji in policaji nekoliko oblažili. New York, 29. avg. Tikajoč se odhoda “skabov” iz McKees Rocks, se iz Pittsburga sledeče poroča: Današni dan je prinesel značilni preobrat v boju, kateri se bojuje že več tednov med v McKees Rocks nahajajočimi podjetji Pressed ¡Steel Car Co. in pa stavku joči mi delavci. Sedemnajstim hrabrim možem se- je posrečilo danes dopoldne neopaženo čre„ ograje v delavnice priti. Njih besede in nastop je doseglo, da je 470 skabov. kateri so bili za o-grajami ujeti, delo ostavilo in podjetja vzlid grožnji špecijal-policistov zapustili. Podjetje sedaj docela miruje. Nastop, kateri se je odigraval, ko so takozvani “voljni delavci” pred duri prišli, bo neizbrisljiv o-stal v spominu. Osvojeni so zunaj čakajočim roke podali in obljubo' storili: “ Vaša stvar je naša, za to jo hočemo z Vami nadaljevati.” Polu: srda so ta prizor gledali konstab-lerii. V dolrim sprevodu ' ■ bilo teh 470 v Indian Mound vodenih, kjer se je zborovalo in bila nepregledna množica prisotna. Adams, For-ker in drugi socialisti so plamteče2 govore imeli, katere se je živahno odobravalo. Gromečo veselost je povzročilo, ko se je naznanilo da je mizarska unija št. 309 v New Yorku, brez obotavljanja $100 skavkarskemu zakladu podarila in obljubila še nadaljno pomoč. Stavkarji so prišli do spoznanja, da stoje njim na strani zavedno delavstvo, kar iih je znova ojačilo v boju za svoje pravice. B-rza finančna pomoč je potrebna. Sokolski izlet v Chicago. Vkljub temu, da je vremenski doktor nagajal s plohami in takimi in enakimi neprilikami se je vsesokolski izlet v Chicago dobro obnesel. Primanjkuje prostora, da bi vse opisavali, le toliko povemo, da nedeljska parada po češkem Plznu je bila gloriozna. Slovanske in ameriške zastave in razni napisi so krasile skoro ves zapadni del mesta. Parade se je udeležilo čez 5000 oseb, pripadajočih k raznim društvam in klubom. Po ulicah, koder se je pomikala parada pa se je vse gnelo radovednega ljudstva. .. i,. FINCI, NJIH ZBOROVANJE IN ČASOPISJE. Slovenski robotiniki naj bi jemali vzgled od teh delavcev. Iz Hancock, Midi., se poroča, da so imeli finski socijalisti pretekli teden svojo narodno konvencijo, katera je trpela približno tri dni. Glavna točka zborovanja jc bilo njihovo časopisje. Kakor je razvidno iz poročil so pred šestimi leti ustanovili tednik Tyomies. Začetek je bil težak sosebno če ni denarnega sredstva, a imeli so u-panje. Pričela se je živa agitacija in kmalu se je povečal list, izšel dvakrat na teden in nanosled tudi po trikrat. 'Na zborovanju pa so sklenili, da Tyomie ho izhajal od sedaj dnevno. Iz tega se razvidi, kako se Finci zanimajo za svoje časopisje. Kaj pa je z nami Slovenci? Večina nas spi spanje pravičnega. 'Brigamo se le za ječmenove« ir, zabave — Literatura je postranska stvar. Resnica je, da se dobe rojaki ki z vso vnemo agitirajo za list, ali pretežna večina pa se niti ne gane. Dolžnost vsacega delavca pa bi morala biti kar največ razširjati delavsko časopisje. Glas Svobode obstoji sedaj še osem let. V teku tega časa Te toliko napredoval, da izhaja v povečani obliki ter prinaša čitateliem vsaki teden toliko čtiva kot draga dva tednika skupaj, kar na pomeni, da je dvakrat toliko več vreden od dragih. Vsebina lista je tudi vsestransko zadovoljiva, tako se izraža nretežna večina. Nikdo pa se toliko ne zmeni, da 'bi pridobil nove naročnike na list. Celoletna naročnina na list je primeroma zelo nizka in vsakomur pristopna. Jesenski in zimski čas se bližata, dolgi vroči dnovi se umikajo dolgim, hladnim večerom; slovenski delavec se bo začel zanimati za čtivo in iskal bo dobrih časopisov ter poučnih knjig. Naše zastopnike opozarjamo na to, da se sedaj poslužijo pridobiti novih močih, novih naročnikov. ¡Spodbudljivo in zanimivo bo tudi to, da roman “iStrahovalci dveh kron” bo kmalu završen in da imamo zopet novega, še bolj zanimivega na razpolago za tisk. Roman katerega bomo najbrž priobčevali bo sličen vsebini “Žrtev razmer”. Kaj ne roman izza klošterskih sten bo pač marsikaterega zanimal in za to bi že sedaj svetovali, da se vsakdo.na Glas Svobode kar najhitreje naroči, če pa je že star naročnik naj pa isto ponovi, da se mu ne bo lista ustavilo. Poleg tega pa bo list vedno do-prinašal članke o delavstvu kot do sedaj in pa še razna draga raz-motrivanj.a. ■Slovenci! posnemajte drage narode. Podpirajte svoje delavsko glasilo in z združenimi močmi m z vsestransko agitacijo podvojite število naročnikov, da bomo v začetku prihiodnega leta zaceli Glas Svobode izdajati dvakrat na teden. 'Vsak naročnik naj pridobi vsaj enega naročnika in dvakratna izdaja bo zagotovljena. Na -1'>n toraj z agitacijo! Sedaj je čaš. Ameriško. Leviston, Pa. 31. avg. 8 milj od tukaj je neki ropar -ekspresni vlak ustavil, $25.000 oropal pa pobegnil.. Sirote zgorele. New York, 31. avg. St. Mala-chy, katoliški dom pri Rockaway Park na Long Island, je bil v pon-deljek vsled požara razdjan; škoda se ceni na $100.000. Tisoč o-trok je bilo v poslopju, a so tisto v lepim r.edu zapustili, ko je bilo znamenje dano da gori in mislilo se je, da so vsi rešeni. Danes v jutro se je pa našlo sedem otroških trupel, kateri niso bili starejši kot po 5 let. Njih soalnica je bila nad. pralnico in se je na nje pozabilo. Imena otrok niso znana. I POZOR! POZOR! * * Veliki Izlet ¡Picnic I katerega prireli 4* 4 t I Društvo “SLOVENIJA” številka 44 * C. S. B. P. J. 4 4 4 V NEDELJO, DNE 5. SEPTEMBRA 1909, ^ V CENTRAL PARKU. 4* * * * * 4* 4* f?___________________________________ODBOR z 4^ _ 4 4 Začetek točno ob 2 nri 5011. Vstopnina 25c. Dame y premstvn proste 4 Vzemi B ue Island karo do r entral Park Ave., okren: South peš do 31. ulic j do Parka. Za dobro godbo in postrežbo skrbi Strahovalci dveh kron i^~_: _x\i ZGODOVINSKA POVEST. Spisal FRANJO LIPIČ DRUGI DEL. XLIY. Odkiada su Mletci sagrad j eni Nije lipša vojska sakupljena, Št o je vojska dužda mletačkoga, Vrime rata Cipra nesrienoga: Dvi stotine tanenih galija, Dvajiest i pet velikih džemija, Šest od boja silnih galijiea, Ormanica ni kroja se ne zna. Pred njima su sivi sokolovi, Od latinske zemlje vitezovi: Od Mletaka bane Veniere, Od' Gienne Dorija Andrija; A od Španje Iváne genérale, I od Rima Kolona principe; Od lijepe zemlje Sicilije Svitli bane, Kardou genérale. Kapetani, vlastela mletačka, iKavaliri, gospoda maltežka, Od' velika roda i plemena, 'Sve to trče, da Turčima siče. Hrv. narodna. V dnevih največjih bojev na Cipru je v Benetkah umrl po dolgem bolehanju dož Peter Loredan. Obžaloval je to en sam mož in sicer vojni minister Ženo, ki je za vladanja Petra Loredana imel vso oblast v rokah. Nesrečna vojna na Cipru je pripravila Zena polagoma ob vse zaupanje pri merodajnih nobilih beneških, in ko so volili novega doza, so poglavitno gledali na to, da izbero moža, ki ne bo slepo orodje v rokah Zeno-vih. Novi "‘principe della serenissi-ma república,” Luigi/ Mocenigo, je sicer pustil Zena na svojem mestu, kajti Ženo je bil najsposobnejši organizator in diplomat, kar jih je tedaj imela beneška republika, toda odločilnega vpliva ka-or poprej ni zdaj Ženo nič več imel. To se je pokazalo pri/ velikem in odločilnem vprašanju, kaj naj republika stori proti Turkom. Ženo je zastopal mnenje, da naj republika zbere kar mogoče največ ladij in ob enem kar mogoče največ vojaštva in naj potem poskusi zavzeti zopet Ciper. Nasprotno pa je dož Mocenigo zastopal mnenje, da mora republika čim prej premagati turško brodovje, češ. potem že kako ukrene, da si zopet pridobi 'Ciper. Ženo je sodil, da se to ne posreči, ker lastna beneška mornarnica ne bo zadostovala, na zaveznike pa se ni zanesti. Mocenigo- je temu nasproti trdil, da se zavezniki ne bodo izneverili republiki, če se doseže le ena velika zmaga nad turškim brodov-jem. Ženo je svaril republiko, češ, ako ostane Ciper v turških rokah, me bo vojnam prej konca, dokler Turki ne bodo vzeli Benečanom vseh kolonij, Mocenigo pa se je temu posmehoval. Obveljalo je seveda mnenje do-ža Moceniga, tekom sto let pa se je izkazalo, da je imel Ženo prav, zakaj uresničilo se jie vse do pičice, kar je prerokoval. Zgradba novih ladij je hitro napredovala. Republiki se je po Ze-n o vi: spretnosti posrečilo, skleniti zvezo s papežem, s Španijo, s Sicilijo, z republiko Genovo in z Maltezi. Beneška republika je /imela zdaj na razpolaganje velikansko brodovje in vsa Venecija j zdaji vriskala veselja trdno prepričana, da bo ta mogočna mornarnica zanesljivo uničila turško brodovje, toliko bolj ker so bili zapovedniki te mornarnice najslavnejši admirali tiste dobe: Sebastijan Venier, poznejši dož, Andrej Doria in dbn Juan d’ Austria. Po. zavzetju Famaguste je turško brodovje takoj krenilo proti severu. Združilo se je s popolnoma novim brodovjiem, ki je pri-išlo iz Carigrada. Zdaj je štelo to brodovje '250 ladij, ki sta jim zapovedovala admirala Uluzali in Piali. Z brodovjem Piali-paše je hitela od Cipra ozka. lahka jadreni-ca, na kateri so se vozili sami srečni ljudje, vojvodinja Asunta in plemič Kržan, Tomo in Mara, zapovedoval pa je ladji kapetan Desantič. Brod'ovje se je v velikem ovinku ognilo beneški republiki pripadajočega otoka Krete in se obrnilo proti severu, kajti namenjeno je bilo, iti: beneški mornarnici nasproti v Adrijansko morje. Tedaj pa je Desantičeva jadrenica krenila iz vrste turških ladij in za- peljala na desno proti otoku An-tikytira, domovini vojvodinje A-sunte. Močno so zagrmeli njeni: topovi v slovo in z admiralske ladje je zagrmel odgovor. — Težko mi je pri srcu, je rekla vojvodinja Asunta, ko je tur-ša admiralska ladja izginila v daljavi. Spominjam se tistega dne ko sem oblečena kot ciganka bila pripeljana na Pialijevo ladjo. Tedaj mi je povedal Piali, da odrine po zavzetju Famaguste proti severu, da napade Dalmacijo in njene otoke, da poruši in opusto-ši vse, da porobi in pomori vse. To bodo strašni dnevi za tiste ljudi. Piali-paša je svoje grozne obljube le prenatančno izpolnil. Zavzel in o pustošil je Dulcinj, zadnjo beneško postojano v Albaniji, podvrgel Kotor in se pripravljal za napad na Korčulo in na Lošinj, ko je dobil vest, da je brodovje beneške republike in zaveznikov zapustilo pristan in da gre proti turškemu brodovju. Obenem pa je prišla od juga vest, da je kralj Gjačič s svojimi številnimi sicer jako malimi ali: hitrimi in trdnimi ladjami na potu, da napade turško brodovje od južne strani. Turki so sprevideli, da bi lahko prišli med dva ognja in so se vsled tega nemudoma u-maknili proti jugu. Ločivši se od turškega brodov-ja, je Desantičeva jadrenica krenila proti vzhodu. Zgodilo se je to na željo vojvodinje Asunte, ki je hotela izvedeti, kaj je z njenima malima bratoma, katerima se je žrtvovala s tem, da se je poročila. z Ladislavom Gjačičem. Da je oče, stari vojvoda Dali Ferro. še vedno v ječi v Benetkah, to ji je bilo znano, sat ji je to sporočil kapetan Desantič. Kaj je z bratoma. tega ni vedela. .Z obiskom na otoku Antikvtira je imela pa vojvodinja Asunta še drug namen. Hotela si je preskrbeti: sredstev, da poskusi osvoboditi svojega očeta iz beneške ječe. O tej svoji drzni nakani ni govorila doslej z nikomur, niti s Križanom. Hotela je vzeti nase vse nevarnosti, toliko bolj. ker bi Kržana zadele vse drugačne posledice kakor njo, če bi se osvobojenje vojvode Dali Ferro ne posrečilo. Pred vsem je bilo treba izdatnih sredstev in teh ni mogla dobiti drugod, kakor v očetovem gradu. V skriti kleti tiega. mogočnega poslopja je imel vojvoda Dali Ferro shranjene silne zaklade in edino Asunta je vedela, kako priti do njih. Po nekajurni vožnji je Dpsan-tičeva jadrenica dospela v bližino Antikytire. Kako se je razveselila Asunta, ko je zagledala v daljavi obrežje, kako ji je trepetalo srce, ko je začela razločevati posamične stavbe in je ležal pred njo mogočni, uprav kraljevski grad, v katerem je zagledala luč sveta in preživela najsrečnejša leta svojega življenja. Obšla jo je zavest, da je tu doma, da je ta otok njena domovina in to je vzbudilo v njenem srcu silno hrepenenje, da bi mogla ostati tu. Toda spoznala je, da mora to hrepenenje zadušiti, ker se nikdar ne izpolni. Na gradu je vihrala beneška zastava, in Asunta je vedela., da je Benečane le z orožjem pregnati, če so enkrat kje razvili zastavo sv. Marka Desantič je vozil s svojo jadre-nico okrog otoka toliko časa, da se je zmračilo, kajti treba je bilo o-preznosti:, da bi beneški vojaki ne ubranili vojvodinji vstopa v grad. Ko je bila noč. se je odpravila Asunta v grad. Poznala je na o-toku vsako stezo, vsako drevo in vsak kamen, in je torej lahko prišla do paviljona, ki je ležal tik za gradom. Spremljal jo je Kržan. Iz paviljona so vodila posebna vrata v spodnje grajske prostore, kjer je bila na koncu dolgega hodnika tajna klet, ki je ni mogel nihče videti, ker so bila vrata skrita pod tlakom. Kržan je s svojim mečem privzdignil kamen, ki je pokrival ta vrata in ga odvalil. Asunta je i-mela ključ od vrat in jih odklenila. — Daj mi: luč Andrej in ostani tu na straži, “je rekla Asunta, ko je stala na lestvi, vodeči v zakladnico. Kržan je imel pod' plaščem skri- to majhno gorečo svetilko, ki jo je izročil Asunti, katera jo je kar možno hitro skrila in potem odšla po lestvi v klet. Le za trenotek je svetilka vrgla medlo svetlobo po prostornem hodniku, potem je zavladala zopet tema. Z mečem v roki in držeč nogo na kamnu, ki ga je bil odvalil, je stal Kržan na straži. Naenkrat se jie zganil in kri mu je zastala v žilah. Zaslišal je rahel šum. Zdelo se mu je, da sliši tihe korake, kakor hodi žival, kadar za sleduje plen. Kdo more to biti? Kržana je spreletel grozen strah. Ni se bal zase, bal se je za Asun-to. <3e se ji ne posreči, odnesti zakladov njenega očeta, je stari vojvoda izgubljen. A kaj storiti? V prvem hipu je mislil Kržan, da stori najbolje, če zapre v zakladnico vodeča vrata in zvali nanje kamen. A če bi prišlo do boja in bi bil v tem boju ubit? Potem bi Asunta v zakladnici umrla lakote. Groza je pri tej misli stresla Kržana, Ne, si je rekel, izhod iz zakladnice mora ostati odprt. Bolje, da dobe Benečani ta zaklad, kakor da se zgodi Asunti kaka nesreča. Zadržuje sapo, je Kržan prisluškoval. Nekaj trenotkov je bilo vse tiho, potem pa so se zopet začuli rahli koraki. — Naj bo človek ali žival, si je rekel, Kržan nasproti mu moram iti. S previdnimi koraki, stopajoč kar mogoče tiho, je šel po hodniku. Hotel je priti do ovinka, kjer se je hodnik razdelil na vse strani in tam počakati, kdo da pride. Še predno pa se je Kržan do tja priplazil, se je posvetilo na hodniku. V tistem trenutku je tudi že planil velkanski nes proti Kržanu. Na srečo je držal Kržan svoj meč v rokah. N.nt.n T ga je in ga psu, ki ga je hotel zgrabiti za vrat, potisnil v život. Pes je neznansko zaječal in padel na tla. Prav tedaj pa se je na hodni-kovem ovinku prikazal velik mož, držeč v eni roki svetilko, v drugi meč. Cul je. kako je pes zaječal in kako je neka j na llo ob tla in hitrih korakov priskočil blizu. — Vdaj se — meč iz rok, drugače te ubijem! Kržan je bil /n svoj meč potegnil iz psa, ki ga ie bil skoz in skoz predrl. Odstopil :o zn korak in se postavil v bran. V tem hipu je pogledal svojemu nasprotniku v o-braz in v silnem presenečenju vzkliknil: —■ General della Croce ! — Da, jaz sem general della Croce, proveditcr na tem otoku. A kdo si ti? — Prepovem sl, da bi me tikali, je zaklical Kržan. Sicer pa sva stara znanca in imava poravnati star račun. Jaz sem plemič Andrej Kržan. Zdaj je bil presenečen general della Croce. Tako je bil presenečen, da mu je kar sablja omahnila — Ni mogoče, ni mogoče. Vi tu — plemič Kržan. Ne ne! Vendar je pri teh besedah general dvignil svetilko in posvetil na Kržana. Dolgo ga je gledal in zmajeval z glavo. — Res ne vem — lahko da ste, lahko da niste. A kj,e je Vaš spremljevalec? Videl sem spreha-jaje se po vrtu dva. človeka, ki sta se vtihotapila v paviljon. Kaj iščete v nočnem času v tem gradu ? — Ne bojte se, gospod general ; plemič Andrej Kržan ni in ne bo nikdar storil nič nepoštenega. — To mi: ne zadostuje, je osorno vzkliknil general. Jaz sem danes^ gospodar v tem gradu in vedeti hočem, čemu ste se vtihotapili. Sprehajajoč sc po vrtu sem videl dva človeka, ki sta se splazila v paviljon in jima sledil. Kje je Vaš spremljevalec, plemič Kržan? — Stari računi se prej poravnajo kakor novi, je zaklical Kržan, ker si ni vedel drugače pomagati. kajti lagati ni hotel, resnice pa ni smel povedati. Saj se vendar še spominjate, kaj ste mi obljubili v Benetkah. Rekli ste, da mi daste zadoščenje tisti trenotek, ko se prvič srečava. S svojo častno besedo ste mi to obljubili, general della Croce. Iz polnite svojo obljubo, sicer vas moram smatrati za strahopetca, ki ni vreden, da jie general beneške republike. General della Croce se na te besede nekaj hipov ni ganil, kakor bi bil okamenel, potem pa je obesil svetilko na klin v zidu in odložil svoj plašč. — Jaz ali vi — plemič Kržan — eden naju obleži tu, a žal bo ali meni ali vam, krvavo žal. Kržan si teh besedi ni znal tolmačiti in tudi ni: vprašal pojasnila. Postavil se je za boj. Isto je tudi storil general della Croce. Meča sta se prekrižala, — Ena — dve — — Ne — ne — nazaj Andrej — je v tem hipu zadonelo iz ozadja in kakor blazna se je Asunta zapodila med nasprotnika. — Andreji — kaj ne veš, da je to tvoj stric — ali si blazen — in vi general della Croce — kaj' ste že pozabili, da je Kržan vaš ne-t jak ? Pod vtisom nenadnega prihoda, vojvodinje Asunte in njenih klicev, sta general della Croce in Kržan mehanično obrnila svoje meče k tlom. General je bil do skrajnosti presenečen, videvši pred seboj vojvodinjo Asunto, o kateri je mislil, da živi, kdo ve kje s svojim možem Ladislavom Gjačičem, Kržan pa ni vedel jeli prav razumel Asunto ali pa se mu blede. — Asunta, kaj si rekla? jo je vprašal po precej dolgem molku. General della Croee — da je moj stric — jaz, da sem njegov ne-tjak? — Vojvodinja je povedala resnico, se je zdaj oglasil general del la Croce. Toda to sorodstvo nima v sedanjem trenotku nobenega pomena. Dolžan sem Vam, plemič Kržan, zadoščenja, ker sem vas v Benetkah šiloma zadržal z namenom, ločiti vas za vedno od vojvodinje Asunte. Vi pa stie dolžni meni zadoščenje za žalitve, ki ste jih izrekli, ko sva se tukaj dobila, — Ne pustim, da. bi se dvoboje-vala, je zaklicala Asunta in zopet stopila med generala in med Kržana. Jaz sem kriva, da sta se tukaj našla in jaz nočem imeti na vesti nobenega človeškega življenja več. — Kako ste prav za prav semkaj prišli in kaj iščete tod'? — Ne morem vam tega povedati, gospod general, je izjavila A-sunta in je povesila glavo. Verujte mi-. . . — Lahko si mislim, po kaj ste prišli, je menil general della Croce. Pobegnili ste od svojega moža in prišli em iskat svoja brata in —- še kaj drugega. Da. vojvodinja, Prišli ste iskat kdo ve kje v gradu skriti zaklad svojega očeta. Šetajoč po vrtu sem videl dve o-sebi, ki sta se vtihotapili v grad. Mislil sem. da so to kaki uslužbenci. A ko sem na koncu tega hodnika zagledal luč — zasvetila je le za trenotek — me je obšel sum, da se godi kaj posebnega. Tam na koncu hodnika je vhod' v zakladnico vojvode Dali Ferro. Kržan in Asunta sta se zgenila. Mar ve general res. kje je zakladnica? Odgovora na to vprašanje ni bilo treba čakati. — Poznam to zakladnico, vojvodinja, je rekel general della 'Croce in poznam njene zaklade. Beneška republika je vsaj začasno vzela, vašemu očetu vladarstvo, ni mu pa vzela njegovega imetja, Ti zakladi so njegova last in jaz jih zvesto čuvam, zanj in za. njegove otroke. Toda zdaj se teh zakladov ne sme nihče samolastno dotakniti, tudi vi ne, vojvodinja. — Moj oče mi je dal vse pravice do teh zakladov, se je oglasila Asunta. — 'Ne dvomim o tem, a dokler je vojvoda Dali Ferro živ, vam ne smem dovoliti, da bi se dotaknili njegovega imetja. Asunta ni vedela kaj bi storila. Denarja ni imela in Kržan ga tudi ni imel, ne ona ne on nista vedela. kako 'bi si' pomagala, Že je hotela Asunta poskriti s prošnjami omehčati generalovo srce, ko ji je ta sam ponudil svojo pomoč. —če ste v kaki zadregi, vojvodinja Asunta, je rekel general skoro mehko, sem vam' na razpolaganje. Rad vam posodim kar nremorem. Časih sem vas sovražil. Mislil sem. da ste kakor vaš oče, ali zdi se mi, da ste prava hči svoje matere, ne le po lepoti, nego tudi po srcu. — Hvala vam, gospod' general, je rekla Asunta in ponudila starcu svojo drobno belo roko.. Hvala varu za vaše besede in za vašo ponudbo. A sprejeti je ne morem, dokler niste segli v roke — njemu — Andreju plemiču Kržanu, svojemu netjakn. Počasi se je general obrnil od Asunte. Ostri pogled njegov je počival na Kržanu, dolgo časa resno, potem je postajal izraz vse mehkejši in naenkrat je odletel meč iz generalovih rok. — Andrej, moj ljubi Andrej, je vzkliknil staree in je objel Kržana in ga stisnil k sebi. Toreji sva se vendar dobila? Ko bi bil slutil, da me pošlje republika na ta otok, kdaj bi ti bil že povedal, kdo da sem. Toda upal sem, da pridem na Ciper, da ti 'bom tam kot čisto tuj človek mogel pomagati, ti dobiti prilike, da se odlikuješ . . . — Ah, gospod general, vi ne veste kako se je Kržan odlikoval in kaj je vse storil. — To mi morate natančno povedati, vse od kraja — a ne tu, je veselo vzkliknil general. Zdaj spravimo najprej/ zakladnico v red, da je nihče ne izsledi, potem pa se v moji sobi pomenimo o vsem, kar se je zgodilo in kaj nameravata. Vso noč je gorela luč v generalovi sobi, da so se straže začudeno ozirale na okna, v sobi pa so sedeli trije srečni ljudje v živem pogovoru ter se menili o preteklosti in delali načrte za prihodnjost, — Zunaj je že dan in treba je, da se odpočijemo, je končno rekel general della Croce. Ostanita nekaj časa pri meni. Izposlujem si dopust in se popeljem z vama. Že davno hrepenim, da bi zopet zagledal domače kraje. Tam nad Opatijo, kjer ste vi, Asunta, stre-! gli bolnemu Kržanu, tam prebijemo v neskaljeni sreči nekaj tednov. Tista hiša je namreč moja in sezidal sem jo zate, Andrej. Mirno so Asunti in Kržanu tekli dnovi na otoku Antikytira. A-sunta je izvedela, da se je stari grajski duhovnik z njenima bratoma preselil v Retimo na Kreti, kjer sta hodila dečka v šolo k patrom ondotnega samostana. 0-petovano sta Asunta in Kržan na Dešantičevi ladji napravila izlete v Retimo, v tem ko se je general della Croce pripravljal, da nastopi svoj dopust. Tiste dni so v pristan pribegle male grške kupčijske ladje in mornarji so prinesli novico, da jadra mnogoštevilno piratsko brodovje proti severu v Adrijansko morje. Z več kot dvesto četudi le jako majhnimi .iadrenicami' sta bila kralj Gjačič in njegov sin Ladislav dospela v Adrijansko morje. ¡Brodovje se je držalo Albanskega obreža in piratje so bolj' za kratek čas in za zabavo kakor zaradi plena napadali in požigali širomaške albanske vasi ter klali prebivalstvo, v tem1 ko so čakali obvestila svojih vohunov, kdaj naj udarijo na turško brodovje. (Dalje prihodniič.) Listu v podporo. Val. Mažgon 25c; Joe Dobnikar 25c; F. Seme, 50c; F. J. P. 50c; J. Sem 25c. NAŠI ZASTOPNIKI. iSpodaj podajamo imenik naših zastopnikov, na katere se sme slavno občinstvo za točnost poši-ljatve naročnin na Glas Svobode in drugo v tiskarsko stroko pripadajoče stvari zauipno zanesti. Isti so tudi poverjeni sprejemati in pobirati naročnino in drugo. Za Ironwood, Mich. P. Gesehell. Za Alix, Ark. Fr. Krefel. Za Leadville, Colo. John Skala. Za Clinton, Ind. John Albrecht. Za San Francisco, Cal. A. Serjak. Za Bridgeport, Ohio, F. Spendal. Za Indianapolis, Ind. J. Pushnar. Za Thomas, W. Va., J. Merhar. Za Durango, Colo. Mart. Mehle. Za Winterquarters, Utah J. Zajec. Za So. Lorain, Ohio, Fr. Vevar. Za Darragh, Pa. Joe Hauptman. Za E. Butte, Mont. Steve Prešern. Za W. Jordan, Utah, Matt Kolar. Za Conemaugh, Pa. M. Rovanšek. Za Chisholm,, Minn. A -Sterle. Za Aldriae, Mont. J. Kočevar. Za Eveleth, Minn. A. Omrzu. Za Ely, Minn. John Seliškar. Za Broughton, Pa. B. Godec. Za Denver, Colo. John Perko. Za Greenland, Mich. M. Gesehell. Za Milwaukee, Wis. J. Presečnik. Za državo Kansas A>. Rupar. Za St. Louis, Mo. V. Sever. Za Forest City, Pa. Fr. Leben. Za Springfield, 111. L. Pekol. Za Claridge, Pa. J. Batich, Za Huntington. Ark. M. Powetz. Za Sheboygan, Wis. Jos. Malar. Za Stringtown, Colo. Jos. Lenič. Za Moon Run. Pa. J. Arhar. Za McGuire, Colo. A. Lah. Za Yale, Kans. J. Cvetkovič. . Za La Salle, 111. L. Zevnik. Za Lemont Furnace, Pa., J. Gre-gorich. Josip Komar 164 Reed St., Milwaukee,Wis priporoča rojakom svojo lepo urejeno GOSTILNO. Snažno prenočišče se vedno dobi Rojakom, ki potujejo skoz naše mesto se za obisk vdano priporočam. Irgovina s novodobnim obuvalmo Vstanovljena leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah, JOHN KLOFAT 631 Bine Island Ave-, Chicago. Druga vrata od Kasparjeve Banke Edward Paucli ----- gostilničar-- 663 Blue Isiand Avenue CHICAGO. TUKAJ živečim rojakom in onim, ki potujejo skoz Kenosho, priporočam svojo na novo urejeno GOSTILNO v obilen poset. Hrana in stanovanje se vedno dobi pri LOUIS ROBSEL 113 Milwaukee Ave., Kenosha, Wis WELKY’S Restavracija in gostilna, 552 Blue Island Ave. CHICAGO vogal Loomis In 18. ceste. Telefon Canal 1458- G. C. Glaeser FOTOGRAF. Povečanje slilc 323 North 8th Street nasproti pošte SHEBOYGAN, WIS. Phone 295 Green, NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugib neopojnih pijač. 82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405 GOSTILNA!!! JOHN DOBNIK 300 Reed St., Milwaukee, Wis GOSTILNA!!! ED. SIHRA, izdelovalec finih Havana in domačih smodk. Tudi prodajam vse-vrste tobak na débelo in drobno. 612 S. Centre Ave., Chicago, lil. Dobra Unijsfra Gesli! n a, mrzel in gorak pripri- |AC Q Cf^otnir zek. : Pod vodstvom Ql<*OU»y 650 Blue Island Ave. delikt Dvorana za društvene in unijske seje, in-Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave. Frank Gregorič priporoča rolakom-prijateljem svoj fino urejeni SALOON na 101 Main St.. 1A SALLE ILL. SALOON z lepo urejenim k e g! išče m in sveže Schoenhofen pivo priporoča ANTON MLADIČ, 937 Blue Island Ave. Chicago UL VODAK-OVA GOSTILNA 683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl. Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL CANAL 1386 IMPORTIRAN TOBAK, prodajam cigare in cigarete, razne vrste pipe ter izdelujem in popravljam dežnike in pipe. J. VOKOUN, 559 W. 18. St. Reinhold Kroll Izdelovalec in trgovec na veliko s VINOM IN LIKERJI. “GREEN BELL” naše specialiteta. 410 Greenfield Av. Milwaukee Phone 1547 J. Delavec je opravičen do vsega produkta, kar ga saia producira. SuratsKa Kavarna. L. N. Tolstoj. V Sv. Misli. V indijskem, mestu Surat je bila kavarna. In shajali so se v nji popotniki in tujci od' raznih stra-niji in so se pomenkovali. Zašel je tja enkrat tudi učen perzijski bogoslovec. Celo življenje je pne- 'mišlal o bistvu boga, ter čital in pisal o tem knjige. Dolgo je premišljal, čital in pisal o bogu; zmešal se mu razum, vse se mu je v glavi bledlo in prišel je k temu, da je prenehal verovati v boga. Izvedel je o tem kralj, ter ga izgnal iz perzijskega kraljestva. Tako je prevdarjal nesrečni bogoslovec o prvotnem vzroku celo živlenje, da se je zmešal. Namesto, da bi bil izprevidel, da nima več razuma, je mislil, da ni višjega razuma, ki vlada svet. Bogoslovec je imel sužnja iz A-frike, k\ ga je spremljal povsod. Ko je bogoslovec šel v kavarno, j,e ostal zamorec na dvorišču za vratmi in se je vsedel v celi vročini tam na kamen; sedel je in odganjal od sebe muhe. Bogoslovec se je vlegel v kavarni na divan, in si je naročil posodo z opijem. Ko je vse izpil, in je opij začel razgrevati njegov mdzek, se je o-brnil k svojemu sužnju : • “Kaj misliš ti, nizki suženj”, je rekel, “povej, kaj misliš: ali je bog ali gabri?” “To se ve, da je,” je rekel suženj in je takoj vzel izza pasa malega lesenega malika. “To le.” je rekel, “to le je bog, ki me varuje, odkar sem živ na svetu. Ta bog je narejen iz lesa svetega drevesa, ki se mu klanjajo vsi ljudje na naši zemlji.” Zaslišali so ljudje pogovor med bogoslovcem in sužnjem in so. se zelo začudili. Čudili so se vprašanju gospodovemu in še bolj so se čudili sužnjevemu odgovoru. Neki brahmin, ki je bil slišal sužnjeve besede se je obrnil k njemu, t;er rekel: “Nesrečni norec! Kako si moreš misliti, da bi bil bog za pasom kakega človeka. Bog je le eden, to je — Brahma. Brahma je večji nego celi svet, kajti on je ustvaril svet. Brahma je edini, veliki bog. Bog, ki so mu postavljena svetišča na bregovih reke Gange, Bog, ki mu služijo samo njegovi duhovniki — brahmini. Samo ti duhovniki poznajo pravega boga. Minilo je že dvajset tisoč let, in naj so bili na svetu še tako veliki prevrati, ti duhovniki so ostali in ostanejo taki, kakor so bili vedno, kajti Brahma, edini pravi bog, jih varuje.” Tako je rekel brahmin in je mislil, da je prepričal vse; toda prisotni židovski menjalec mu je o-porekal: “Nikdar ne,” je rekel, “svetišče pravega boga ni v Indiji . . . Bog ne varuje kasto brahminov! Pravi bog ni bog brahminov, ampak Bog Abrahamov, Izakov in Jakobov. Bog varuje samo svoje izraelsko ljudstvo. Bog je od začetka sveta brez prestanka ljubil in ljubi samo naš rod. In če je zdaji naš narod razkropljen po vsej zemlji, je to le izkušnja, ampak Bog, kakor je obljubil, bo združil zopet svoj narod v Jeruzalemu, obnovil bo čudež starega veka, jeruzalemski tempelj in bo postavil Izrael kot gospodarja nad vsemi narodi.” Tako je pravil Žid in je zapla-kal. Hotel je še nadaljevati, toda neki Italijan mu je -segrel v bese- • do. “Govorite neresnico,” je rekel Židu, “vi pripisujete bogu nepravičnost. Bog ne more ljubiti en narod bolj nego druge. Nasprotno, če je bog prej varoval Izraelce, tedaj je minilo ž§ 1800 let od onega časa, odkar se je bog nanje razjezil ter jih v znamenje svoje jeze razkropil po svetu, tako da se ta vera ne razširja, ampak le tu in tam drži. Bog nte daje prédno "sti nobenemu narodu, ampak vabi vse, ki se hočejo rešiti v naročje jedine svete rimsko-katoliške cerkve, izven ktere ni rešitve.” Tako je pravil Italijan. Toda prisotni protestanski pastor je po-bledel in je odgovoril katoliškemu misijonarju: “Kako morete reči, da je rešitev mogoča samo v vaši konfesi-ji? Verujte, da bodo rešeni le ti, ki bodo po evangeliju služili Bogu v duhu in resnici po zakonu Jezusa Krista.” Tedaj se je Turek, ki je služil v suratski eelnici, ter je sedel in pušil tobak, s resnim obrazom o-brnil k obema kristjanoma: “Zastonj,” je rekel, “ste tako prepričani o pravosti svoje rimske vere. Vaša vera je bila že pred šeststo leti nadomeščena s pravo Mohamedovo vero. Kakor sami vidite, se prava Mohamedova vera vedno bolj širi po Evropi, Aziji, in celo v svetem Kitaju. Sami priznavate, da so Židje od boga zavrženi in kot dokaz navajate. da so Židje ponižani in da se njih vera ne širi. Priznajte torej, da je Mohamedova vera prava, ker ima večino in se vedno širi. Rešeni bodo le ti. ki verujejo v poslednjega preroka božjega, v Mohameda. In to le potomci in »poznavalci Omarja, ne pa Alija, ker verniki Alija ne verujejo prav.’ Eri teh besedah je hotel perzijski bogoslovec, ki je spadal k A-lijevi’ sekti, nekaj opomniti. Toda v kavami je med tem nastal velik prepir med verniki raznih ver in konfesij. Bili sp tu abesinski kristjanje, indijski lamiti, izrae-titi.in oboževalci ognja. Vsi so se prepirali o bistvu boga in kako se ga mora častiti. Vsak je trdil, da imajo samo v njegovem -kraju pravega boga in cla ga edino oni znajo prav častiti. 'Vsi so se prepirali, kričali, prepričevali . . . Le neki Kitajec, učenec Konfucijev. je sedel mirno, v kotu kavarne in se ni udeležil prepira. Pil je čaj in poslušal, kaj so govorili drugi, toda sam je molčal. Turek ga je med sporom zagledal, okrenil se je k njemu in rekel : ‘ 'Pomagaj mi. dragi Kitajec ! Molčiš, d asi bi mogel reči v.mo jo korist. Vem, da zdaj pri vas na Kitajskem! upeljujejo različne vere. Vaši kupci so mi večkrat pravili, da vaši1 Kitajci od vseh drugih ver smatrajo mohamedansko za najboljšo, ter da jo najrajše sprejemajo. Podpiraj moje besede in povej, kaj misliš o Bogu in njegovem preroku?” “Da, da, povej, kaj ti misliš?” so se obrnili k njemu tudi drugi. Kitajec, učenec Konfucijev, je zaprl oči in se je zamislil. Potem se je ozrl, oprostil je roke iz širokih rokavov svoje obleke, položil jih je na prša in je izprego-voril s tihim, mirnim glasom. “Meni se zdi. gospoda,” je rekel, “da zaljubljenost v samega ¡sebe najbolj ovira, da se ljudje ne morejo zediniti v verskih stvareh. Ako hočete poslušati, pojasnim vam to z vzgledom. Odpeljal sem se iz Kitajskega v Surat na angleškem parniku, ki je na potovanju okoli sveta. Na poti smo pristali na vzhodnem bregu otoka, Sumatra, da bi dobili vode. Opoledne smo stopili na suho- in smo se vsedli na morskem bregu v senci kokosovih palm, nedaleč od vasi domorodcev. Sedelo jie nas tam nekolio oseb iz raznih krajev in dežel. Ko smo tako sedeli, je prišel k nami slepec. Ta človek je oslepel, kakor smo pozneje izvedeli, ker je predolgo in preveč napeto gledal v solnce. Gledal je dolgo in napeto v solnce zato, ker je hotel razumeti, kaj je solnce. Hotel je to vedeti zato, da bi bvladal soln-čno; svetlobo. Trudil se je dolgo. *vzel je na pomoč vso vedo, hotel je ujeti nekoliko solčnih žarkov, zgostiti je in zapreti v steklenico. Dolgo se je trudil, vedno je gledal v solnce, toda ničesar ni dosegel. Le to je dosegel, da so se mu od solnea vnele oči in je oslepel. Tu si je rekel: ‘Solnčna. svetloba ni tekočina, kajti ako bi to bila tekočina, bi jo bilo mogoče prelivati in valovila bi! s,e po vetru' kakor voda. Solčna svetloba tudi ni ogenj, ta bi ugasnil v vodi. Svetloba tudi ni plin, ker jo vidimo, ni to trda tvarina, ker je ne moremo pregi bati. In ker solnčna svetloba ni niti tekočina, niti ogenj, niti plin, niti trda tvarina, zato solnčna svetloba ni nič.’ Tako je mislil in od tega trenutka je izgubil vid in um, ker je bil vedno gledal v solnce, ter o njem premišljal. Kp pa je popolnoma oslepel, je bil tudi popolnoma prepričan, da ni solnea. S tem slepcem je prišel tudi njegov suženj. Posadil je svojega gospoda v senco kokosov, vzel je v roke kokosov oreh, ki je ležal na tleh, iin je začel iz njega delati ponočno svetilko. Naredil je vo- zel iz kokosovega vlakna, iztisnil je iz oreha pije v lupino -in je namočil vozel. — Med tem, ko je suženj delal svetilko, je slepec vzdihnil in mu rekel: ‘No, suženj moj, ali ti nisem resnico povedal, ko sem rekel, da ni solnea? Vidiš, kako je trna? Pravijo — solnce! . . . Kaj pa je solnce?’ ‘Jaz ne vem, -kaj je solnce,’ je rekel suženj. ‘Meni na tem ni ležeče. Ampak tole svetlobo poznam: naredil sem si svetilko, imel bom svetlobo in tudi ^ebi morem z njo sluižiti, ter vse najdem z njo v svoji bajti.’ Suženj- je vzel lupino v roke in je rekel: ‘To je moje solnce’«. . . Sedel je tam tudi hromeč z ber-gljo. 'Zaslišal je to, zasmejal se je nn rekel slepcu: !Ti si najbrže že od rojstva slep. da ne veš. kaj je solnce. Povem ti, kaj je: solnce ‘je goreča kroglja. ta kroglja vzhaja vsak dpn z morja in vsak večer zahaja v gorah našega otoka. To mi vsi vidimo in tudi ti bi videl, ko bi ne bil slep.’ Ribič, ki je' tudi tam sedel, ter slišal te besede, je rekel hromemu: ‘To se vidi, da nisi bil nikdar dalje, nego na svojem otoku. Ko ■bi ne bil hrom in bi se peljal po morju, bi1 'videl, da solnce ne zahajat v gorah našega otoka, ampak: kakor zjutraj vzhaja iz morja. tako zvečer v njem zahaja. Pripovedujem to po resnici, kajti vsak dan vidim to na lastne o-či.’ Zaslišal je to Indijec. ‘čudim, se.’ je rekel, ‘kako more razumen človek govoriti take budalosti. Ali je mogoče, da bi ognjena kroglja padla v vodo in ne ugasnila! Solnce sploh ni o gr njena kroglja, ampak: solnce je božanstvo. To božanstvo se imenuje Deva: To božanstvo se vozi ma vozu po nebu okoli zlate gore (Speruva. — Zgodi se, da hudobne kače Pagu in Katu napadejo De-vo. pičijo ga in naredi se trna. Nariši duhovniki molijo, da bi se božanstvo rešilo, osvobodilo in se osvobodi. Le taki gl-upci, kakor vi, ki se niso peljali nikdar dalje nego na svoj otok. morejo misliti. da sveti solnce le na njihov o-tok.’ Izpregovoril je- na to posestnik egiptovske ladje. ‘Nikakor,’ je rekel, ‘tudi to ni res. Solnce ni božanstvo in ne hodi samo okoli Indije in njene zlate gore. Jaz sem plul mnogo po črnem, morju, ob arabskih bregovih. bil sem tudi na Madagaskarju in na Filipinskih otokih, solnce osvetluje celo zemljo, ne samo Indijo ; ne .hodi okoli ene gore, ampak izhaja pri japonskih otokih in zato se ti1 otoki imenujejo Japen, to je v njih jeziku rojstvo solnica. Zahaja pa daleč, daleč na zahodu za angleškimi otoki. Dobro vem to, ker sem sa.m mnogo videl in sem mnogo slišal od deda. In mo j. ded je plul prav do vseh koncev morja.’ Hotel je še govoriti, toda angleški mornar z naše ladje mu je segel v besedo-: ‘Ni dežele nad-Anglijo’, je rekel. ‘kjer bi boljše vedeli, kako ■hodil solnce. Solnce, to vemo v Angliji vsi. nikjer ne vstaja, nikjer ne zapada. Ampak hodi vedno okoli zemlje. Mi to dobro vemo, ker smo- sami ravnokar obpluli zemljo in nismo nikjer zadeli na solnce-. Povsod je kakor tu : zjutraj se prikaže, zvečer se skrije.’ Anglež je- vzel palco, narisal je v pesku krog in začel razlagati, kako gre slonce po nebu okoli zemlje. Toda ni znal to dobro razložiti, zato je pokazal na -krmarja svoj-e ladje, ter rekel: ‘On je bolj učen, kakor jaz, in vam zlahka všteto razloži.’ Krmar je bil zelo razumen človek in je bil molče poslušal cel razgovor, dokler ga niso vprašali. Toda zdaj, ko so vsi obrnili k njemu, je izpregovoril: ‘Vsi varate drug drugega in sami sebe. Solnce se ne vrti okoli zemlje, ampak zemlja se vrti okoli solnea, in poleg tega se vrti še sama ter obrača k .solncu v teku štiriindvajset ur Japonsko, Filipine, Sumatro, kjer zdaj sedimo, Afriko, Evropo, Azijo in celo množino še drugih deižiel. Solnce ne sveti le za jedno goro. ali za en otok, ali za eno morje. niti sploh le za zemljo, ampak za mnoge take planete, kakor je žehilja. Vse to bi vsak iz vas mogel razumeti, ko bi gledal gor na nebo in ne le sebi pod noge, ter bi ne-mislil, da sveti solnce le ztinj im za njegovo družino.’ Tako je rekel modri krmar, kt je bil že mnogo- sveta prepotoval in se? mnogo oziral po nebu.” * “Da. zmote in prepiri- ljudi j o veri izhajajo iz tega, da so ljudje zaljubljeni sami- v>ase,” je nada-le-val Kitajec, učenec Konfucijev. “Kakor je to s solneem. tako je tudi z 'bogom. Vsak človek hoče imeti svojega posebnega boga. ali vsaj boga svoje rodne zemlje. Vsak narod hoče v svojem- svetišču zapreti tega. ki ga ne more objeti cel svet. Ali je mogoče kako svetišče primerjati s tem, ki ga je bo-g sam- postavil, da bi združil v njem vse ljudi v jedno spoznanje. v eno vero? Vsa človeška svetišča so postavljena po vzoru tega svetišča — po vzoru sveta božjega. V vseh svetiščih so kiopelji, oboki, slike, napisi, knjige zakonov, dari. svetilke, oltarji in duhovniki. Toda v čegavem svetišču je taka kopelj, kakor ocean, tak obok ko nebeški svod. take svetilke, kot je solnce, mesec, zvezde, take slike, kot so živi ljudje, ki se ljubijo in si med seboj- pomagajo? Kje so napisi o božji dobrotljivosti tako razumljivi, kakor dobrote, ki jih vidimo povsod nam v srečo? Kje je knjiga zakona, tako jasna vsakemu, kakor ta. ki je napisana v človeškem srcu? Kje- so dari in žrtve. ki bi bile- j-adnake darom ljubezni. ki jih ljubeča srca prinašalo svojim bližnjim? In kje je oltar, ki bi bil1- jed-na-k sircu dobrega človeka, ma. kt-erem sam bog sprejema svoj' dar? Čim 'bolj bo človek' pojmoval boga. tem boljše ga. bo poznal, čim boljše ga bo: poznal, tem bolj se mu bo približal, posnemal bo njegovo dobroto, milosrčnost in ljubezen do ljudij. Zato- naj ta, ki vidi celo solnčno svetlobo, ki napolnjuje svet, ne obsoja in ne zaničuje praznovernega človeka, ki v svojem®maliku vidi le žarek te svetlobe a nezani-čuje naj niti brezverca, ki je o-slepel in ne vidi svetlobe.” Tako je rekel Kitajec, učenec Konfucijev, in vsi prisotni v kavami so umolknili. Niso se več prepirali o tem, če-gava vera je najboljša. Heuropin Želodečni Grenčec je znašel J. B. Scheuer, v nemškem Jas-suiku na Moravskem, Avstrija v začetku zadnjega stoletja in ga postavil na ameriški trg v letu 1900 Vsakdo priznava, da isti je naiboljši želodečni grenčec v eksistenci! Ta grenčeč je napravljen iz izbra-nik zelišč in Koreninic, vsebujočih medicinske snovi in je gotovo, zanesljivo zdravilo proti kislini v želodcu, zaprtju, želodečnem krču in grižavici. Priporoča se ga za preganjanje plinov iz drobja. Samo en poskus pokaže dobre lastnosti tega grenčeca. J. B. SCHEUER C0., IZDELOVALEC 158 W. Kinzie St., Chicago, Illinois GARANTIRAMO DA ----- JE --- SLOVANSKA KORONA zdravilno grenka vinska TONIKA napravljena izključno le iz starega, čistega kalifornijskega vina. Ista vsebujte najbolj pomagljive snovi za človeški sistem, deluje na črevesa in jetra,, Vam da trdno spanje in Vam ponovi Vaš potrt sistem lepše kot katerokoli drugo zdravilo. Naročila na debelo za te, kakor tudi za žganje, likerje in vina se lahko pošiljajo na Mohor GENERAL AGENT 158 W. Kinzie St. Chicago, lil. ÿJXVlSH CROftiy wW CHICAGO U.S.A. hfjplnipmn obleke po meri iz čisto volnenih, domačih in im-laiClUJCIIIU portiranih tkanin. Prodajamo obleke za delavnik ImamO ve^^° za^0g° trdih in mehkih klobubov. V Zal001 ^mamo ve pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. EDINA VINARNA ki toči najboljša kalifornijska in importirana vina. POZOR! Kedar kupite galon vina, ali več, tedaj Vam pripeljemo isto na dom — brezplačno! Naša kapljica je izvrstna in kdor je pil naše vino, trdi, da-ni še nikdar v svojem življenju pokusil boljše kapljice. Vsi dobro došli! Jos. Bernard, 620 Blue Island Ave. SUSC Missouri! Missouri! I Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel od J. Bovden ah Star Ranch. del posestva to je kos ležeč v Ripley okraju, Mo in obsegajoč 3800 najlepše ravnine in najboljega sveta. Ta zemljišče sedaj vržem na trg med ameriške Slovence in sicer s takimi ugodnimi pogoji, da si lahko vsak omisli lastno ognišče'1 PRIHODNJI BANAT AMERIKE! Cena akru $13.00. Pogoji: $6.00 na aker takoj, ostanek pa kedar hočeš s 6 proč. obrestmi. - Kdor se noče baviti s lesom, ga jaz vzamem v nakup in tedaj plača samo $10.00 aker in sicer $2.00 takoj $8.00 pa na izplačila. - Kedor meni les prepusti, dobi ves rezan les za gradbo poslopij zastonj. Nikdo ne more kupiti več kot 40 akrov iz vžemši če je velika družina, tedaj lahko kupi 80 akrov. - Špekulantom se ne proda niti čevlja zemlje. - Tekom 10 let bo svet vreden po $100 aker. To zemljišče leži približno 1 do 6 milj od slovenske naselbine in ob železnici. - Vse posestne in lastninske pravice dobite takoj. Pišite po natančne informacije F. GRAM, Naylor, Mo. naselnlški zastopnik za državo Missouri Opazka. Nekoj malega se tudi še lahko kupi med slovensko naselbino >*"*"*"*"*"*ll*ll*ll>ll>"#ll>l'#»#ii#n#ii#ii#iie«»#ii#u# #«*#*>#«♦» Vsak slovenski delavec mora citati svoje glasilo t. j. “Glas Svobode!” -1 ste že obnovili naročnii na “Glas Svobode”? Blagovoli to takoj storiti, ako želite da i Vam list redno pošilja! Slovenska Svobodomisel. Podp.Zveza Chicago, *c ’ÿ. c * 0/ \* \fr T Ui *de<£ Illinois. =0’ ' Q=: Vstanovljena dne 1 septembra 1908. Glavni Odbor: ANTON MLADIČ, predsed. ; 2348 Blue Island Av. Chicagc MATH. GAISHEK, podpredsednik; Mt. Olive, 111. t a M^T-Tr . - : 1.. . „ c . a___ __ MA IH. LfAIbHtiK, podpredsednik; mr. unve, iij. JOSIP IVANŠEK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave. Chicago M. V. KONDA, zapisnikar, 1518 W. 20th St., Chicago IVAN KALAN, blagajnik; 341—6th St., Milwaukee, Wis. Nadzorniki: JOSIP BENKO (predsed.), 11212 Fulton Ave., Pullman, 111. JOS. VVERŠČAJ box. 271, Grand Works, 111. LOUIS SKUBIC, 2727 So. 42nd Ct., Chicago, 111. Porotniki: JAKOB ZAJC, (predsednik) bx. 44, Winterquarters, Ut. ANTON DULLER, Gamburg,Mo. JOS. MATKO, Box 481 Claridge, Pa. Pomožni Odbor. A. H. SKUBIC, 2014 Blue Island Ave., Chicago, 111. IVAN MLADIČ, 2256 Blue Island Ave., Chicago, 111. Vsa pisma n vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošilja i na tajnika Jos. Ivanšek, 1517. S. 43rd Ave. Chicago, lil. Denar,.e jošiljatve pa na Ivan Kalan, 341 —6th St., Milwaukee, Wis. Uradno ¿tajilo je "GL-AS JVOBODZ Iz glavnega urada S. S. P. Z. POJASNILO. Na mnoga vprašanja glede pravega naslova, naznanjam, da se naj vse odpošiljatve tičoče se tajnika naslove na Jos. Ivanšeir, 1517 So. 43. Ave. (in ne Str.), Chicago, 111., to pa za to, ker je poleg 43 avenue še tudi 43 Street in tako napačen naslov povzroči, da me nisma ne dobe no tri do štiri dni in se celo tudi lahko zgube. Prosim toraj, da pisma vedno tako kot zgoraj omenjeno naslovite. Bolna podpora se izplačuje vsak teden točno, se ve, ako so zdrav, spričevala in drugo v redu. Društveni tajniki smejo pošiljati vsaki teden listine glede bolniške podpore na glavni urad na kar se bolniške podpore takoj nakažejo in odpošljejo na pristojna mesta. Smrtnina se izplačuje v teku 60 dneh. V slučajih smrti kakega člana se predlože vse potrebne listine pri društveni seji, da se vse potrebno ukrene in potem pošlje cela tvar na glavni odbor, da jo isti reši. Uradnike vseh društev opozarjam na konvenčni sklep, glaseč se: “Vse denarne pošiljatve se naj pošlejo edino le na glavnega blagajnika.” Prosim toraj, da se od sedaj naprej po tem sklepu ravnate, ter da ne pošiljate nobenega denarja na me kot gl. tajnika. Vse stvari, kot slike, itd., koje sem prejel 30. avg. odpošljem na br. delegate v par dnevih. Naša organizacija lepo napreduje. Z veseljem, naznanjam dru-štvam in članom S. S. P. Z., da poleg že priglašenih 28. društev se je zglasilo samo v tem mesecu avgustu še osem (8) novih društev, ter bodejo ko hitro so vse stvari v redu priglašena. Iz tega je razvidno, da napredujemo bolj kot se je kedaj pričakovalo. In zakaj ne bi, saj je to edina slov. podporna organizacija v Ameriki, ki daje svojim članom najboljše ugodnosti. Z vsakim dnem pridejo novi Clinton, Ind. 30. aug. 1909. Tem potom naznanjamo, da je bil pri seji društva (Premogar) št. 16 'S. S. P. Zveze izvoljen sledeči odbor: Vincenc Verhovnik, predsednik, Jožef Tratnik podpredsednik, Rudolf Cesar blagajnik, Victor Zupančič finančni tajnik, Andrej Ladiha, voditelj, m Matija Glolle. reditelj. Na isti seji vršeči se dne 15. avg. se je tudi sklenilo, da društvene seje se vrše vsak prvi pon-deljek v mesecu. Rojake živeče v Clintonu in o-koliei Ta vabimo, da se nam pridružijo ter postanejo elani naše vrlo napredujoče S. S. P. Z. S bratskim pozdravom V. Zupančič, f. tajnik. Moon Run, Pa. 19. avg. 1909. Bratski pozdrav vsim delegatom. drnštvam in članom S. S. P. Zveze! Zahvaljujem se bratu John Mladiču in njegovi soprogi, ker sta me sprejela na prenočišče in hrano za časa konvencije. — člani in pristop istih bom objavil objednim s prijavo novih društev. Toraj potrpljenje. Cenjena društva in člani! Še eno resno besedo ! Neki v Chica-gi, izhajajoči listič, ki se skriva za krinko soeijalizma, predbaciva glavnimi uradnikom in članom S. S. P. Z., da smo pobrali pri ustanovitvi same stare, bolne in nezadovoljne ljudi, ki niso mogli v nobeno' drugo Jednoto pristopiti. Vprašajte se: Je-li to res?! Vidite na tak način nam hoče oni zgagar našo organizacijo oškodovati! Njegovi napadi so zdražbarski, škodoželjni in neutemeljeni. In zakaj ? Vsako >S. S. P. Zvezi podrejeno društvo ima svojega zdravnika, ua čakance preišče in v prošnji poroča svoje mnenje o zdravstvenem stanju prosilca, dotična prošnja se na to odpošlje na "lavni urad in jo pregleda tudi vrhovni zdravnik, kateri priporoča ali pa .odvrne sprejem prosilca v Zvezo. Zgagarjeva pisava o naši vrli Zvez t je lažnjiva, podla in vredna pobijanja, kar se pričakuje od vsaeega člana S. ¡S. P. Z. Vidimo, kako oster vetrič že sedaj razganja komarje, prišel pa bode v kratkem še večji vihar in komarji s podrepnimi muhami bodo zleteli tam, kamor spadajo; z njihovimi gnusnimi napadi bodo morali prenehati. Na cenjena društva in brate člane se pa apeluje, da neustrašeno agitirajo za našo orsranizacijo in glasilo, ne oziraje se na naše sovražnike, katerim že voda sega do vratu. Bratje 'Slovenci in Slovani v obče! Delujte na to, da pristopite v podporno društvo S. S. P. Z., da se otrese nemirov in prepirov drugih jednot, ter se udeležite usro1-nosti, ki vam jo ponuja ta naša Zveza v slučaju bolezni, nesreče in smrti. Bratski nozdrav bratom članom in drnštvam S. S. P. Z. kakor tudi onim. koja so pripravljena stopiti v našo sredo. Jos. Ivanšek, gl. tajnik. Nadalje moram omeniti, da sem čital list, ki se kliče “Proletarec” Ta cunja je zlobno pisala o “Kon-dotovi zvezi”, o konvenciji, kakor tudi o delegatih, kateri smo zborovali na prvi konvenciji S. S. P. Z. Primoran sem omeniti gospodom Proletarčarjem, da na konvenciji se je sklenilo enoglasno da je Zveza vsih članov in tako pač ni Kondova, kakor vi pišete v vaši cunji. Priznavati se pa mora, da je brat Konda s vrlim listom “Glas Svobode” ustvaritelj S. S. P. Z. takisto, kot je bil svo-ječasno stvaritelj S. N. P. J. za kar mu gre vsa zahvala in priznanje. — Vprašam pa vas zdražbarje. pokažite kaj ste vi še koristnega storili za slovenski narod, za nas slovenske delavce? Nič in zopet nič! Vi niste za graditi, nimate zaupanja pri ljudstvu pač pa bi razdirali, če bi kdo vas poslušal. Razumete ?! Bil sem1 od društva št. 10 v Moon Run, Pa. izvoljen delegatom, zato mi je dolžnost, da se 0- primem pisanja (kar ni moje delo) a omeniti moram, kar so Pro-letarčarji namazali v cunji, kako da smo se nespodobno obnašali kot delegati na konvenciji naše Zveze. Vi nesramneži okolo Proletarca, poživljam vas, da dokažete, kar ste mazali v vaši cunji, sicer vas proglasim kot lopovske laž-njivce in nizkotne obrekovalce ! Zdi se mi prenizkotno, da bi obširneje odgovarjal, takim puh-loglavežem, kot so okolo Proletarca, zatoraj zaključujem. Naše rojake pa poživljam, da pristopate k naši S. S. P. Z. katera vam nudi pomoč v vsaki nesreči in bolezni. Pozdravljam vse brate S. S. P. Z. in čitatelje “Glas Svobode”. John Arhar. Milwaukee, Wis. 23. avg. 1909. Cenjeni rojaki Slovenci širom Amerike ! Le redkokdaj se, čita kakšno poročilo iz Milwaukee, a-koravno je tukaj skoraj ena največjih slovenskih naselbin. Zatoraj naj mi bo dovoljeno malo sporočiti v spodbujo vsakega Slovenca — Mibvaučana —• do večje edinosti in napredka. Na 22. avgusta imel je “Oester-reichische-Ungarische Militär-Verein” svoj “Picnic” in razvitje svoje zastave za katero je sam cesar Fran Josip I. podaril 500 k. a v. vel j. V paradi je bilo 23 različnih društev z zastavami med temi tudi “'Slovs.asko Narodni Podporni Društvi Sloga in Zvon”, kakor tudi mnogo drugih društev Slovanske narodnosti. Vsako društvo je imelo pravico po en žrebelj v zastavo zabiti, zakar tudi dr. “Sloga” in “Zvon” nisti zaostale. Parada se je začela pomikati od City Hall ob 1:30 uri proti Schlitz parku. Na vsaki ulici bilo je vse polno občinstva. Nekaj kar je napravilo na vsakega vtis, je bila Slovenska zastava dr. ‘“Sloga”, katera je nad-kriljevala vse druge — kar se tiče narodne barve — in o kateri se je mnogo Nemcev in Angležev povoljno izrazilo s ploskanjem, tako da bi se res moral reči narodnih izrek: Slovenska kri, nikoli “fali.” Vsaki Slovenec je moral biti ponosen na njo, posebno pa člani dr. “Sloga”, ker zastava je pričala, da tudi med Sloven-ei živi in vlada duh združenosti in napredka. Ponosni bodimo toraj Slovenci, kateri se zbiramo pod zastavo Slovensko! Ali kedaj bode prišel čas, ko bo zamogla vsa slovenska naselbina gledati na' zastavo, pod katero bode združena? Zatoraj 'Slovenci, zdramimo se in pričnimo z delom. Spomnimo se na resnične besede Karl Marxa, ki pravi: “Delavci sveta združite se, zgubiti ne morete druzCga kot verige, a pridobite si pa lahko celi svet.” Za nas Slovence pa naj velja, ko zakličem : Slovenci združimo se, zgubiti nemoremo druzega, kot zaničevanje od drugih narodov ; a z združenjem si lahko pridobimo spoštovanje in vso Slovenstvo. bode ponosno na svojo milo zastavo. Živela slovenska naselbina v Milwaukee, katera se navdušeno zbira pod svojo zastavo ! Žjvela !!! J. E. Ohisholm, Minn. 24. avg. 1909. Spremite teh par vrstic v predale nam ljubega lista “Glas .Svobode”. Najprvo imam za sporočiti, da tukajšne delavske razmere so še vedno slabe; dela se še doti, samo malo se zasluži. Nadalje vam sporočim dragi mi sobrati Slovani. da smo se tukaj v Chisholmu tudi enkrat prebudili iz duševnega spanja. Morebit si bo kdo mislil, no kaj bo pa zopet novega; toda ker je zanimiva stvar, za to vam želim sporočita kako tukaj dobro napredujemo. V dobrih par mesecih smo ustanovili “Narodno podporno društvo” in potem pa še Jugo-iSlovansko društvo “Prosveta”. Društvo Jugo-slovanski klub, bo za nas delavee-trpine silno koristen, zatoraj rojaki Slovenci in Hrvati pristopajte v našo vrsto, da bodete pomogli nam in sami sebi, da se združimo v naši napredni organizaciji, ker tu bo moč. ki bo prodrla kapitalistično moč in da se rešimo suženjstva na našem delavskem polju. Zatoraj dragi sobrati pristopajte k našem Jugo-slovanskem dru- štvu “Prosveta”, katero bo prvo za napredek našega delavstva. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu, a pristopnina stane samo 25c. Vse podrobneje se izve pri sejah. K obilnem obisku vabi Odbor: M. Sostarish, predsednik. A. Sterle, George Ohrep, tajnika. Indianapolis, Ind. konec Avg. 09. Kar se tiče dela, se je tukaj v Indianapolisu že precej zboljšalo in sicer po tovarnah se dela s polnim številom delavstva in tudi oni stari stroji, kateri so skozi vso krizo počivali, so sedaj vposleni, tako da staro in mlado dela. Samo plača se še ni vzdignila in še vedno tiči v svoji nemili krizi. No pa' vendar tu pa tam se že zapoje ona stara: “Stoji, stoji L jubij anca”... in druge domače pesmice, kar pomenijo izboljšanje sedajnosti. Tu pa tam se pripovedujejo pravlice in stare uganke, kakor na primer iz knjige “stare in nove domišljije”, kjer se čita vsakovrstne stvari : o prerokovanju starih modro-umov, a zvezdogledih (sternku-karjih) in t. d. Eden vpraša koliko dlak ima osel, drugi trdi, da en milijoni in tako gre to naprej Neki govori o zvezdi repatici, a drugi pravi da je luna manjša od zemlje. Halo, John! To se reče mesec; ja mesec pa ne oni ki stanuje na King Ave. Ja to ti je pravi mesec, kateri je tudi tatnik pri društvu “Frane Prešern" št. 34; tisti ki nosi dolge lase kot kakšen znamenit francoski slikar. Saj ga dobro poznajo Slovenci v Indianapolisu, še posebno ker je večkrat agitiral, da se nriredi ples za novo društveno zastavo, pa je vendar letos na dan sv. 'Trojice, ko je bila parada po Haughvilah nosil neko starpirsko zastavo s pomočjo predsednika in par druzih elanov. Ja, to je modra glava, umi tudi angleški, saj vemo kako je prid’-goval ob volilnim času in skrbel za “njegovo” stranko. Pa tudi br. Luka Faletič je pomagal ček “za-stapat”, — ja vidiš to je “šniart” glavica. In pa še ko mu ie mama Pugel nekaj zašepetala na -uho, je hitro skrbel kod dober tajnik, da je br. Andrej Gabrijelčiču ustavil bolniško podporo in sklical izvan-redno sejo brez da bi bil obtoženca na zagovor poklical, marveč je sam' sodil in izrekel obsodbo s pomočjo zvestega prijatelja Mavriča. (?!) Ja, to ti je res modra bulica; a-ko kak član, kateri mu ni vestno kimal in ž njim stopal, — to se ve, da po pravilih, katere sam po svoje opravlja tako, da ako n. pr kak član društva “France Prešern” vzame prestopni list in plača za določen čas vse društvene prispevke, ter pristopi k društvu št. 105 se ga takoj suspendira, in potem ko ga gl. tajnik posvari da v bodoče ne sme takih članov suspendirat, tedaj še le popravi kozla v drugi štev. jednotnega glasila, ter piše pomotoma je bil John Šekli suspendiran, a potem še le pridejo na vrsto mesto enega, kar štirji. Ja “kšajt” pa je ta človek ! ¡Saj je bil tudi delegatom izvoljen in sicer soglasno, toda to potem, ko so vsi drugi odklonili kandidaturo. Ali sedaj je prišlo na dnevnino za čas konvencije; sklenilo se je po $3.00 na dan in to z ozirom1 na to, da se nekaj ni-kelnov potrebuje za spoznanje z drugimi delegati. (??) Predsednik ie hotel nekaj odbiti, toda g. delegat se je odrezal: “Tam je treba “tretat!” Toraj pozor, da ga dobite v roke, “tretal” bo! Ta modroumi bi bil eden prvih v pomoč tistim cajtengarjem v Chicagi tam za fencom ala Zaver-tan, Kaker & Co.; ta bi jih gotovo oživil iz duševnega spanja, ker to je Mesec — ne luna —, samo morali bi ga najprvo ostriči in postaviti na poldansko solnce, da bi si ogrel butico, potem bi bilo “plenty bizinesa” z njihovim Prokle-tarceml 'Samo da zvedo zanj, bo še businessa ; le hitro ponj ! Toliko za danes, a pridem še. Član. S. N. P. J. Girard, Kans., 26. avg. 1909. Vam moram naznaniti, da se nas tukaj v 'County-Prisonu, po-domače v zanoru nahaja nekaj rojakov a med njimi tudi Italijani. Nemci, Francozi, 1 Hrvat in 4 Nigri, tako da število znaša dose-daj 31 članov. Toda ne, da bi kateri čitateljev mislil, da smo kakšna roparska banda, marveč smo sami poštenjaki, ki smo prodajali svež ječmenovec, dobro vinsko ka-plieo in pa beraško korajžo, kakor tukaj nazivljajo whisky in brandy, a Kansas je v temperenč-nih rokah in je vsak zavoljo prestopka kaznovan z denarno globo in zaporom; koliko sem /‘fasal”, bom zamolčal. Mislim da se bodemo tukaj1 za dvojnim mrežami že spokorili in da ne bodo sberiffi letali za nami, kakor bivši predsednik T. Roosevelt v Afriki leta za medvedi in levi. Da bi se bila ta gonja popred začela, bi si bil Roosevelt lepo svoto prihranil ter prišel v Kansas po nas. Iz “Gajbe” pozdravljam vse rojake in rojakinje ter posebno čitatelje oziroma naročnike “Glas 'Svobode.” Za “prison”: I. Bedina, F. Božič, (tajnik) (blagajnik) Janez Kruschitz, (predsednik). Agitirajte za “G-las Svobode”. 'Delavci na prostem' izpostavljeni mrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehanju zareumatizmom in neuralgijo, ako rabijo Dr. RICHTERJEV Sidro Pain8 Expeller, ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 let. V vseh lekarnah, 25 in 50 centov, ali pa pri izdelovalcu. F. AD. RICHTER & CO., 215 Pearl St., New York. Mal položi dar na pisateljev altar. Ali si že pristopil k S. S. P. Z.? Še danes pojdi k društvenemu tajniku in izpolni prošnjo za sprejem. n >nfr«>«iSn>n>ii>naiiaii0ii0n0ii 0,|0,| |n|ii GV^S Sœ.°5°% 597 West 20th St., Chicago, 111. OBVESTILO! Vsem društvam, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje Vsakovrstnih Tiskovin kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi društvena pravila in prevode iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno, lista “Glas Svobode” Naročnikom dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko I za 2c se naj priloži za odgovor. AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA. v NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO V /žšt PARNIKI PLUJEJO IZ NEW YORKA: Argentina......I. sept. 1909 Laura.........15. sept 1909 M. Washington, 25. sept. 1909 Alice,..........6. okt. 1909 ‘‘Laura in ‘‘Alice” sta nova parnika na dva vijaka. ‘‘Francesca’’ in ‘‘Sofie Hohenberg” sta ravnokar zapustila ladjodelnico ter sta najnovejša in jako elegantno opremljena. Naša pristanišča so: Za Avstrijo-TRST, za Ogrsko-REKA Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje sev SLOVENSKEM JEZIKU Phelp Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. GLAVNI ZASTOP ZA AMERIKO Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence..........30.000 HP La Lorraine...........22.000 HP La Savoie............22.000 HP La Touraine...........20.000 HP Chicago, nov parnik.......9500 HP Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na pajnikih 1 Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila družbe Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111. Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A, C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave, Chicago, 111. AAAAAAA* ALI SE BRIJETE DOMA? svojemu namenu, in ki navadno prodaja za $4.00 in više. Ta ponudba, kakor pričakujemo bo prinesla stotine novih odjemalcev našeh britev na katerih se čita ime: Jos. K ral in katerih se je prodalo že tisoče v 33 letih, t. j. od 1. 1876 Mi samo poskušali dobiti boljše britve pa prišli smo do prepričanja, da ravno te naše britve imajo najboljše lastnosti. Vse naše britve so popolno jamčene in jih z veseljem zamenjamo v vsakem event slučaju. Še celo brivci ne morejo rači sodbe o britvi dokler je ne pošknšajo, loda mi damo garancijo z vsako britvijo v ceni od $2.00 ali več. CENA $2.00. Pošiljatve izven mesta se sprejmejo. Brusimo britve za 25c od komada. Delo jamčeno. Za naročnine izvan Chicago pošljite še 5c posebej za poštnino. ZALOGA POHIŠTVA. Tel. Canal 728 \ \ JOS. KRAL \ 417-419-421-423 W. 18th St., Chicago. 111. £ Ustanovljeno leta 1875. DOPISI. Človeške garje (garjevce) zaničujejo oošteni delodajalci in delavci. Vsak delavec ki deluje proti bratu delavcu in pomaga kaziti stavko je v resnici garja na člo-večanstvu. Debeluhar, s napolnjenim želodcem, okamnelem srcem in sebično krvjo ima prenapete načine in pota za poravnanje vprašanj, kater ih ne razume. Število mož se zbere in organizira, da si zboljša svoj položaj. Zakon jim noče, pomagati — ker isti vsebuje samo točke o zahtevi, množini in praViei posestva. Ljudsko mnenje jim nekoliko pomaga, a ne veliko. Morajo stavkati in pri tem se smejo zanašati le n® lastno “korajžo” in lojalnost kakor tudi spodobnost drugih delavcev. Žrtvujejo se za svoje drage, žene, otroke, stariše in sorodnike. Vsakokrat kedar stavkajo in se bore, se jim prikaže nasprotnik v podobi drugih delavcev. Vsakokrat kedar se možje, tako težko izžemanj postavijo po robu in zahtevajo poboljška in svojih pravic se pokažejo na bojišču trdosrčne, neusmiljene, sebične kreature, da zavzamejo mesta teh za obstanek in poboljšek se borečih delavcev. ¡Kaj si misli o takem skabu ljudstvo „ki z delavstvom simpatizi ra? Govori vsakojake nesmiselnosti “o pravici delavca, da sme delati kjer hoče”, itd. itd. Bosi in postava pa vpijejo: “Sveto pravo, služiti si življenje se ne sme kršiti. Naj se zgodi k'ar hoče, zapomnite si, da vsak delavec sme prodati svoje delo komur in kjer hoče in delati kar hoče.” Kedar se pa, recimo narod bori z drugim narodom, ali dovolimo kateremukoli naših mož, da bi prodal “svoje delo” onemu drugemu nam nasprotnemu narodu? Nikakor ne, kaj tacega se nobe^ nemu ne dovoli, in če bi to storil proti volji svojega naroda, bi ga t!a narod zaničeval, kakor ga tudi zaničuje narod, kateremu je svoje izdajalsko delo prodal. V slučaju pa, da ga bi njegov narod ulovil, bi ga obesili po kratki obsodbi z največjo sramoto in zaničevanjem. Garjevee, skab je takov izdajalec v delavski armadi in je ničvreden, lopovski renegad. Vsi pošteni delavci ga črte, kakor tudi njegovi delodajalci, po vrhu pa še sam sebe črti, če ima le količkaj poštene vesti in sramu v sebi. Noben navaden človek nima pravice, da bi vzel postavo v svoje roke, to je da bi zvršil kazen, ki jo zakon diktirazato je pa tudi napačno, kriminalno in nevredno, da se bi fizično kaznovalo najhujšega skaba. Zasramuje se ga naj in zaničuje. Delodajalce se za to da vposli-jo skabe ne sme kriviti, ker boj je boj in ker vsaka vojska rada vzame priložnost vslužbiti deser-terje nasprotne vojske. Ampak delodajalci naj ne bi smeli braniti skabov, ker sami v svojih vrstah ne marajo skabov. Ge premožen človek, ki ima vse kar rabi, — tudi v času stavke — sovraži skaba v svoiem razredu, tedaj se naj ne čudi, zakaj sovražijo delavci skaba v svojem razredu. Tak garjevee vidi profit v tem, da njegov sodelavec trpi na pomanjkanju; on dela. dobro vedoč, da s tem povzroča glad stotinam otrokom in ženam bratov delavcev. Samo :za mal dobiček izda svoj razred, ga tlači k tlom, sebi pa vije venec smradu, sramote in zaničevanja. Zgodovina kaže. da kapital po-všod, ,kjer je le mogoče, tiranično triumfira in zato se nam — delavcem — ni treba bati, da se delodajalcu slabo godi, da se ga iz-žema ali kaj tacega. Delavec se bi moral zavedati, da delodajalci njegov razred teptajo in izkoriščajo do kosti, da bi moral porabiti vsak vpliv ali moč v prid^svoje-ga ■— delavskega razreda, če vidi da je potrebno naj se priduši in priseže na svoje moštvo, da ne bo nikoli skabal ali vzel mesta onemu bratu' ki si ga je s trdim delom in več letno skušnjo pridobil. “Ne želi bratu, kar sam ne bi rad, da se tebi zgodi” je geslo, ki ga naj bi vsak delavec imel vedno pred očmi. LETA 1950. Slika. Bilo je spomladi leta 1950 ko sta nek odvetnik in njegov ožj; prijatelj sedela pri mizi in med pogovotom o raznih rečeh, ki so se že godile in ki še imajo priti, počasi pila krepčilno kalifornijsko kapljico. Večer pred tem sestankom je odvetnik iskal po starih dokumentih svojega očeta, neke važnostne podatke, kateri bi mu služili prav dobro pri zapuščinski razpravi po umrlem X. N., a pri tem je pa naletel na izrezek iz nekega časopisa, ki je imel datum : 25. decembra 1908. Tega jê vtaknil v žep in ko sta s prijateljem tako pri mizi. sedela, se je zmislil. na izrezek, in meneč, da bo prijatelja vsebina istega prav zanimala, mu ga pokaže, s ponudbo, da mu prebere vsebino. Prijatelj je bil začuden in na to je zaprosil odvetnika, da čita. Odvetnik čita: Neki slabo oblečeni, a precej respektiran človek je včeraj zbudil malo senzacije na magistratu ko je zaprosil za svet. Tu podajamo pogovor dobesedno: “Vaša čast, ali vas smem nekaj vprašati?” “Če je vprašanje tako, da ga lahko odgovorim, se ve, da.” “Vprašanje je to: Sem li živ? Povejte mi!” “Poberite se!” “Vaša čast, mislim resno, kar sem vas vprašal. Jaz sem po stanu kovač, in stvar, za katero sem A'as vprašal je zelo važna.” “Ali ste pri zdravi pameti?” “Vaša čast, pri popolni, zdravi pameti !” “Kaj pa hodite potem sem in me vprašujete take neumnosti.” “Vaša čast, brez delà sem.” “In kaj irnia: to s tem opraviti?” “Vaša čast. stvar je taka. Brez dela sem že dva meseca in ni moja krivda. Sami veste, da je da-našni dan stotisoče delavcev brez dela.” “Nadaljujte !” “Vidite jaz ne spadam k nobeni uniji, ker za mojo stroko še ni nobene unije ustanovljene.” “Da. da.” “Pred tremi tedni porabil sem zadnji penny in ves čas sem se trudil, da bi delo dobil, pa ni sem imel te sreče.” “ Ali ste se oglasili pri “distres komiteju” vašega distrikta?” “Da, sem, vaša čast, ampak tam je vse prenapolnjeno.” “Ali ste bili pri župnijski o-bla-sti?” “Da bil sem in celo župnika sem prosil za pomoč, pa je nisem dobil.” “Ali nimate sorodnikov, ki Vam bi pomagali?” “’Vaša čast, polovica jih je v istem položaju kot sem sam, a drugo polovico sem pa že do mozga izčrpal.” “Kaj ste —?” “Pravim, vaša čast, da iz druge polovice sem dobil vse kar so imeli in da so oni sedaj na istem stališču kot jaz.” “Ali imate ženo in otroke?” “¡Ne! Kako naj še bi ženil, ko še sam sebe ue morem preživljati!” “Well, well! AÎi ue veste, da imamo sirotninski zakon, sirotiši-nice? — Imate pravo —” “Vaša čast,” ga prekine, “bil sem sinoči v dveh teh zavodih in prosil prenočišča, pa me so z par ducati 'drugih meni enakih odpo-dili, češ, da jef vse napolnjeno. Vaša čast, jaz sem lačen; imam li pravico delati?!” ‘‘'Zdi se mi, da ne.” “Vaša čast, glejte že omagujem od gladu, ali mi dovolite, da beračim na ulici?” “Ne, ne; ne morem. To veste, da tega ne smem dovoliti.” “Well, ali smem krasti?” “Sedaj se pa pazite! Ne tratite časa. sodišče ima še veliko opravila.” “Ali, vaša čast, ta zadeva je za me vendar zelo resna. V resnici lačen sem, da ne morem več prestajati. Ali mi dovolite, da prodam svojo suknjo ali hlače -odpevši si suknjo je pokazal gole prsi — “ker druzega nimam kot —” “Nagi vendar ne morete okoli hoditi. Da bi pa dovolil nekaj, kar postava prepoveduje, pa ne smem.” “Gospod, dajte mi vsaj pravico, da smem spati na prostem, da me ne bodo stražaji zapirali radi potepuštva. ” “Sem že povedal, da nimam ta-kove oblasti, da vam bi dal tako-vo dovoljenje.” “Kaj naj tedaj storim? Povedal sem vam golo resnico, želim pa da ne kršim postave. Ali mi zamorete dati svet, kako naj živim brez hrane?” “Škoda, da vam ne morem dati sveta.” “Well, gospod vprašam vas še: Ali sploh še živim v očigledu postave ? ’ ’ “To je zopet vprašanje, na katero vam ne morem odgovoriti. Zgleda, da ste še živi, ako se pregrešite zoper postavo, drugače pa ne. V resnici, pomilujem vas, nate tu imate šiling. Next case!” Odvetnik je končal. “Da”, pravi prijatelj, “to je zelo interesantno.; v resnici zelo singularno. Kaj ne zelo čudne so bile takratne razmere.” — John Galsworthy, London Nation. SKRAJNA ZLORABA SV. VERE. “Gorenjec” poroča: “Slove- nec” piše z dne 27. m. m. 1. 1909 o prihodu štajerskih romarjev na božjo pot v Brezje sledeče: “Včeraj in danes se mude na Kranjskem mili naši štajerski somišljeniki in soborilci. Izvojevali so letos zmago proti nasprotnikom krščanskih načel. Svojo zmago zdaj štajersko krščansko ljudstvo dostojno slavi in se zahvaljuje zanjo na Brezjah čudapolni Devici, prosi pa tudi nadaljnje zaščite vsemogočno Devico v bojih krščanskega ljudstva proti tistim temnim silam, ki hočejo izruvati našemu ljudstvu tisto svetinjo, ki jo nežno hrani, a tudi odločno brani proti vsem domačim in tujim nasprotnikom, ki bi jo tako radi oplenili poštenemu ljudstvu v svoje mračne namene. “Marija k Tebi”, je donelo včeraj in danes na Brezjah in v raju kranjske dežele na Bledu”. — Ako ni to višek zlorabe verske pobožnosti našega verskega ljudstva, potem sploh ne vemo, kako bi imenovali ta nestvor v “Slovencu”. Priliko smo imeli osebno govoriti z mnogimi izmed teh romarjev, a vsakdo je priznal, da ga je prignalo neko notranje hrepenenje, ogledati si osebno to znamenito božjo pot in se osebno prepričati o krasoti našega blejskega raja. In da bi te stare sključene ženice, ti od dela sklonjeni možje in ti naivni otroci prišli radi političnih ozirov na B-rezje in na Bled — no, o tem ni prepričan- najomejenejši kaplan zadnje gorske vasi. — Gospodje, le tako naprej! Ogenj, ki ga netite, vas bo požgal tako temeljito in tako hitro, da niti ne sanjate o “N. L.” tem. 9 UREDNIKOVIH ZAPOVEDI ZA DOPISNIKE. 1. Poročaj' o vsakem dogodku hitro in pošlji dopis takoj. 2. Piši kratko, štedi s časom za sebe in za — urednika. Načelo ti naj bo r dejstva — in nič praznega besedičenja. 3. Bodi jasen, ne piši s svinčnikom, ampak s črnilom in čitljivo, posebno imena in številke ; .delaj kratke stavke! 4. Ne piši v poročilih “včeraj” “danes”, “jutri” itd., ampak napiši vedno datum. 5. Ne popravljaj besed; napačno besedo prečrtaj in napiši nad njo ali poleg nje pravilno. '6j Ne "piši nikdar na obe strani lista. Ge je kak daljši dopis, ga je včasi treba v tiskarni dati dvema stavcema in se mora list razdeliti; če pa je popisan na obeh straneh, je to nempgoee. 7. Pripiši vedno svoje ime in bivališče; to je le za uredništvo in ne izve tega nihče; dopisi brez podpisa se ne sprejemajo — romajo v koš. 8. Osebne napade se ne sprejema, izvzemši, če dopisnik prevzame vso odgovornost na se. 9. Ne jezi se, če dopis ni takoj pri občen, potrpi, vse gre po redu, ker prednosti se n^ daje nikomur. Spopad ob bosensko-čmogorski ¡meji. “Ma'gyar HMap” poroča, Ida je prekoračilo 19. m. m-, črnogorska patrulja v bližini Gjurgje-!viea bosensko mejo. Črnogorce je 'ustavila! avstrijska patrulja, ki je ipričela streljati na Črnogorce, ker «e miso hoteli vrniti- v Črnogoro. ¡En Črnogorec je bil smrtno nevarno ranjen. Kako zamorete dolgo živeti. Kako ohraniti trdno zdravje. Kako zadobiti zdravje, ako abolite. ZASTONJ ! Pošljite takoj za 15 cen- tov postnih znamk i mi 7fiQTnN.I I Vam takoj odpsljemo v 1 V/I1W • popolnoma gladkem zavitku brez našega naslova ČLOVEK, NJEGOVO ŽIVLJENJE IN ZDRAVJE Dr. E. C. COLLINS»OVO imenitno podu = eno knjigo suje ' celokupno sestavo človeškega telesa. V njej najdete natanko opisane vzroke in posledice vsake bolezni in kako najhitreje izgubljeno zdravje nazaj zadobi. ; • * V. love K, ¡vjtcova 'il j 'ViKiürtSkj2MÍ¡n súcje nyvecje, bcoa ., ti' dnoZdmyjt| he o-dks&jíí X | zdravljenjem, ianveé j aJioieTiüb'dizävA^ ' D'ECCOLUNS 1 UólcLfiOVliclj i j j CotWXv: mail c alíníMbfaT inj rečni Aedái se. Irez, j invnuvu.jectijč _____ Oàlooa.obmiiëSem/iAi \ hMpeddiZ^oiotf, J goOuiZñzgjcno pomoč . tiskano v Slo- [ venskem jeziku in bogato okrašeno z lepimi podučnimi slikami, katera je delo slavnega me dicinskega zdrav nika Dr. E. C. Collins-a in katera natanko opi- Collins N. Y. Medical institute, 140 W. 34th St., New York. JSfajboljči zdrcL'OniK. na st>etu in zdravnik, na katerega se bodete obrnili Vi v slučaju da ste bolni sami, ali kateri Vaše družine ako hočete hitro dobiti sigurno pomoč, je gotovo oni, kateri Vam zamore GARANTIRATI, DA VAS BODE OZDRAVIL. Slavni prefesorji COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTA so v zadnjih 12 letih na tisoče naših rojakov ozdravili in sicer v takih slučajih kjer nobeden drugi zdravnik ni mogel več pomagati Ako toraj potrebujete zdravniške pomoči pišite takoj in edino le na COLLINS N.Y. MEDICAL INSTITUTE, 140 W. 34th St., NEW YORK, N. Y. Jg@“ kjer bodete najhitreje in najsigurneje zadobili izgubljeno zdrajve in zadovoljnost “@8 Uradne ure: od 10 do 1, od 2 do 5. Ob nedeljah in praznikih od 10 do 1. V torek in petek tudi od 7 do 8 zvečer. Dr. .1. J. McGLADE, Dr. J. F. COYLE, zdravniška ravnatelja. NAVARNO ZNAMENJE Jako malo ljudi postanejo žrtve, takojšnjih nevarnih bolezni. Navadno neka nejevolja se počuti pred napadom, ali vsako ostane neopaženo, ali se ga prezre. Taka nejevolja je navarno znamenje narave. Marebiti je bodlaj, slabost, zabasanost, onemoglost ali skoraj vedno je POKVARJEN APETIT kar nas opozarja na dejstvo, da tukaj nekaj ni v redu. Moder človek nikdar ne prezre opomine, vedoč provdobro, da bi iz tega lahko postala nevarna bolezen. Mogoče, da bi prošlo brez zdravil. Mi Vam želimo, da bi bili na varnem, to pa zamorete biti le ako vživate TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO To zdravilo deluje hitro. Ojačuje želodec njega žleze in okrepčuje živce k rednemu delovanju, in ako so rane v želodečnih žlezah jih ozdravi v najkrajšem času. Storilo Vam bode, kar nobeno drugo zdravilo na svetu ne učine. Vam bode JOSEPH TErNEE’8 rtER v/J REGISTERED pospešilo dober tek, popolno prebavljenje, mirno spanje, ojačilo mišice in živce, očistilo kri, dalo zdravo barvo, energijo, korajžo in popolno zdravje. Vzdrževalo Vam bode Vašo družino močno in zdravo, zato ker se lahko daje otrokom kakor odrašenim. Koristi vsakem želodcu, naj bo bolan ali zdrav. Orejuje njega delovanje in je edino želodečno zdravilo. UPRAŠANJE. Ali ste že kedaj opazili, da so Vas nekteri trgovci prevarili, ko so Vam dajali ponarejeno “grenko vino” na mesto TRINER-JEVEGA, katero je EDINO GRENKO VINO? Bodite previdni in zavrnite vse ponarejeno. Ako potrebujete zdravilni nasvet, pišite nam in naš zdravnik Vam ga bode dal brezplačno. Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vseh notranjih želodečnih boleznih, Na prodaj v lekarnah, v dobrih gostilnah in pri izdelovatelju JOS. TRINER, 1333-1339 So- Asland Ave., Chicago, II!. i t V l i i l i i MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA PREŠERNOVE ULICE ŠT. 3 nf'a*it, dne 30. aprila 1909. V poj as ni lo. Naši ameriški rojaki pošiljajo denar v staro domovino največ po Frank Sakserju v Novem Yorku, nekateri pa to store sami ali naravnost po pošti. Kdor poš i 1 j a denar (vloge) v Mestno hranilnico ljubljansko s posredovanjem Franka Sakserja, dobi v kakih 25 dneh uložno knjižico, ker se po s 1 o vanj e med Frankom Saks er jem in Mestno hranilnico ljubljansko jako točno izvršuje. Kdor pa poši1j a sam i denar, zavleče se stvar večkrat za več mesecev, in sicer zato, ker stranka zajedno ne obvešča hranilnice, kaj naj se stori s pos lanim zneskom, ali pa svoj nas lov tako netočno naznani, da se ji ne more knjižica poslati. Gospod Frank Sakser j e naš zaupnik v Združenih državah že več let, jez nami v zvezi in zato je naj bolje, da se ameriški rojaki naravnost do nj ega obračaj o. On gotovo vsakomur točno, hitro in zanesljivo ustreže. V Ljubljani, dne 30. aprila 1909. Mestna hranilr.ica ljubljanska. Št. 1005. - Jamčeno po tvrdki W. F. Severa Co., v smislu kongresnega sklepa o hrani in zdravilnih z dne 30. junija 1906. Dolgotrajen revmatizem, hromo pleče, trpel vrat, ledvena bol, ¡zvinjeni členki vsakovrstme otekline, uljesa, rane, odr-ge, mišične bolečine in krči — se lečijo s tem, da se nadeva, SEVEROVO OLJE SV. GOTHARDA. na prizadete dele. To zmanjša vnetje, prežene bolečino in ustavi nevarnost, zastrupljenja, krvi vsled kakršnekoli poškodbe. Za razno rabo je to mazilo ter od posebne vrednosti za f poskusil Severovega Olja sv. Gotharda, ki mi je rešilo vse bolečine.” < < Ant. Zenčina Westville, 111. S Na prodaj pri vseh lekarnikih. Vprašaj za Severov in ne vzemi nadomestila. Želodčne neprelike nastajajo navadno sled nedostatne prebave použiti hrane. Pojavlja se zapeka težka prebava neprebavnost občutek za bljuvanje gore-čicaitd. V seh tacih slučajih se je izakazal Severov Življenski balzam za n jboljše z 'ravilo ki ol i jša in uteši zboljša inokrep bolnika. Mlado mač, donaša okre-vancem in zelo po naga poživljati stare ljudi. Najboljei lekza pokvarjena prebavila. Cena75c Čuvajte se! Zdravniški nasveti zastonj. i i I ? ? ? ? ! l l I ? ? i * V teh dneh ko fe vreme tako hitro izpreminja se ljudje v obče, premalo, čuvajo. Vsledtega se n ilohno prehlade, da nekol ko pokašlj vajo a seveda, jim to ni, trnovo, mar. Svarimo vas in vam svetujemo da preženete kašelj. Severov Balzam za pljuča ? l l 1 jeozdravil ti očere ljudi takih slučajev. Popolnoma neškodljiv je in se je izkazal dragoce nega pri vsakovrstnih pljučnih boleznih. Naj boljše zdravilo za oslovski kašelj in olajšalo za dalgotrajni kašelj. Cena 25 in 50 centov. J RAZNO IN DRUGO] Trdovraten samomorilec. V sredo 4. m. m. se je slednjič vendar posrečilo znanemu samomorilcu Al. Železniku iz Radovljice, da si je ugasnil luč tega sveta. Po kosilu se je odpravil proti pokopališču, tam je poiskal kozolec posestnika Vurnika, na to pa je slekel havelok in suknjič, slednjič Zavratnik in* zavratnico, vse to je zložil lepo na kup, pokril s klobukom in hajd, eukrov motvoz za vrat in obvisel je med nebom in zemljo. Sicer ga je omenjeni posestnik takoj našel, mu prerezal motvoz, a bela smrt ga je že odvedla v svoj regiment. Pokopali so ga v petek brez zvonenja in blagoslova — prav po domače. Strela je ubila dne 10. avgusta Jožefa Črnologarja* iz Zasipa, ko je kosil na pašnikih pod Bregom -ob Savi v brezniški župniji. Tudi v zvonik na Breznici je udarila strela ; škode ni naredila. Toče ni. bilo kljub temu, da je nevihta tako hudo razsajala. Utonil je v Savi pri Mojstrani žganjar Jernej Podrekar, delavec iz 'Naklega, star 48 let; ko so ga svarili, je rekel, da žganje za celi svet ne pusti, v po ud el jek večer pa so mrtvega iz vode potegnili, pol ure daleč pod vasjo. Strela je ubila, dne 10. avgusta popoldne ob pol 4. uri na travniku Iv. Prešerna z Brega. 431-etne-ga Jožefa Črnologarja. p. d. Biš-kotarjevega iz Zasipa, ko se je vračal domov od košnji'. Nesel je koso na rami. 'Nekaj korakov spredaj sta šli istočasno domov tudi dve ženski. Kar trešči^v Cr-nologarja, ki obleži mrtev. Ženski sta čutili samo nekoliko smradu po streli. Rajnki zapušča ženo in več otrok, ki ga bodo zelo pogrešali, ker je -bil jako priden. Prepeljali so ga v mrtvašnico v Zasip. Obsojen duhovnik. Anton Sok, kurat v Dol. Trebuši, je bil obsojen na globo 30 K, ker je pravil okrog, da mu odpira tamošnji poštar. Anton Klemenčič, njegova pisma. Obesil se je v Kostrivnici na Štajerskem Blaž Ogrisek, ker bi bil moral nastopiti šestmesečni zapor v Ljubnem. Obsojen župnik. V Št! Lovrencu imajo župnika, ki je v večnem boju z žu pijani. Piše se za Oblaka. In res je to hudourni in jeznoriti oblak. Bolj kot župnik je trgovec in politik. Vse prekup-i: jajca, maslo, fižol, z eno besedo, vse in prodaja za lep dobiček naprej. Politika mu je slast. Pa tudi oblastev ne priznava. Letos se je uprl cestarju in mu med njegovim stanovskim opravilom žugal z revolverjem. To je pa hudodelstvo javne nasilnosti. Radi tega hudodelstva je bil obsojen pri. c. kr. sodišču v No verni mestu dne 31. julija t. 1. na 14 dni teš-ke ječe. Bog ve, če bodo Šentlovrenčani zdaj marali hudodelca za župnika? Iz Št. Lovrenca. Mati šentlo-vrenskega župnika Oblaka ¡e, kakor se govori po naši dolini, tudi v sodni preiskavi. Pač lep farovž to! Najstarejše društvo na svetu. V Kotopu v Dalmaciji bo obhajalo društvo “Bokeljsha mornarica” enajsto stoletnico svoj ga obstanka. L. 809. se je to društvo ustanovilo o priliki prenesitve kosti sv. Tripuna v Kotor kot pogrebno društvo, pozneje se je izpremenilo v prevožno in družabno društvo. O priliki velike procesije, ki je zaključila v nedeljo evharistični kongres v Koloniji, se je 493 oseb onesvestilo, 10 otrok je bilo povoženih, dve osebi ste umrli vsled šolncarice in 30 -oseb je bilo ranjenih v vlakih. 6000 oseb broječa množica se je hotela maščevati pri pogrebu Winterja, ki je v Šopronju na O-grskem umoril tri svoje otroke in sebe, nad mrličem. Otrok ni pustila množica pokopati z očetom v skupen grob. V Premyslu v Galiciji se je v sodni dvorani ustrelil sodnijski u-radnik Jurij Gustay radi diferenc s svoiim, šefom. Zapušča vdovo in 9 otrok. V Parizu se je vršilo po desetih letih prvo obglavljenje. Obglavili so morilca Duchemin, ki je umoril svojo mater, da je prišel do 100 fr. Na Francoskem se vrši obglavljenje javno. Vse polno občinstva se nabere na prostoru. Dvomljivo je. da bi vplival pogled na to u-smrč-enje vzgojevalno. Roparski umor. V Eperjesu na Oerskem so oropali in umorili neznani lopovi udovo Gliicka, lastnico prodajalne draguljev. Roparji so si osvojili 6 verižic in 380 prstanov v skupni vrednosti 78.-000 kron. “Kolera” na Ogrskem. V občini B-eznye je zbolelo 38 oseb na 'Cholera nostras. Občinarji so -mislili. da je to Cholera asiatica, zato so bili vsi preplašeni. Zdravniki so jih že potolažili. Knjigovodja, Alfred Stiegnitz, na Dunaju je pobegnil, potem ko je poneveril svoji tvrdki 32.000 K. V Nevianu v Parmi je bil obsojen pred 10 leti grof Porcelli, ker je umoril nekega pastirja, na 10 let ječe. Sedaj se je izkazalo, da je sedel grof po nedolžnem 10 let v ječi, ker je dečka umoril neki Savina z vilami. V tem času je propadlo lep-o premoženje grofa, njegova žena se- je že kdaj tolažila z drugim. V par dneh se bo vršila zopet obravnava. Madžarsko nasilje. Madžarski naučni minister grof Apponyi je izdal naredbo, da bode- moral od 1. septembra naprej vsak rumuri-ski katehet, ki poučuje kršč. nauk na drž. šolah, poučevati v madžarskem jeziku. Duhovnikom, ki tega ne bodo storili, bo odvzeta kongrna. Škofi so izdali na duhovnike poziv, da ne smejo izvršiti naredbe. Rumunsko časopisje agitira zelo živahno proti naredbi in poživlja škofe, da ne smejo odnehati. Mož s petimi ženami. Ogrska policija zasleduje nekega trg. potnika Geberta, ki ima v 5 različnih kraiih na Ogrskem stanovanja in povsod po eno ženo. S štirimi ima otroke. Gebert je izginil. Iz Gornjega grada. Bilo je križev teden. Ljudje so šli v procesiji -k Novištifti. Nazaj grede pogovarjale so se ženice s hribov o letini in drugih takih stvareh, ki najbolj zanimajo našega kmeta. Nazadnje je prešla govorica tudi na šolo v Šokatu. Tu začne ena izmed mamic pripovedovati, kakšni so gospod kaplan, da so njeno hčerko kar na roke vzeli in po šoli nosili, kakor jej je dekle pripovedovalo, in slednjič še pristavila. To pa se mi od njih prav nič ne dopade. K tej povesti ni treba nobenega komentarja tistemu, ki kaplan Berka in njegove manire pozna. Pribijemo samo to, da cerkven« oblasti proti kaplanu Berku ne ganejo mezinca in pustijo, da pripravlja on za birmo otroke, katerim so že različni kaplanovi “šp-a-seteljni” dobro znani. Mariborskemu konzistoriju pa častita-mo, da ima takega duhovnika. “N. L.” Ljubljana je imela dne 1. avgusta 1899 vsega skupaj 194 ulic, cesta in trgov s 1059 hišami. Dne 1. avgusta 1909 šteje pa 224 ulic, cesta in trgov s 1886 hišami. V desetih letih se je torej po regulaciji mesta število ulic. cesta in trgov pomnožilo za 27, število hiš pa je naraslo za 296. Iz Gornjega grada. Pri nas se bo vršila meseca septembra birma. Otroke pa pripravlja za birmo znani kaplan Berk, ki je svoj čas ter vsled javnega pohujšanja pod nekim kozolcem v Rajheiiburgu prišel s kazensko sodnijo v konflikt, o čemur pričajo akti pri c. kr. okrožnem sodišču v Celju. Iz teh se razvidi, da je' kaplan Berk vsled dejanja javnega pohujšanja bil obsojen v večdnevni zapor. Odkar je ta mož v Gornjemgradu, se j« začelo sovraštvo in prepir med1 tržani. Tržka občina je morala glede kaplana pri škofu storiti primerne korake. Da pa bodo stariši uvideli, kak človek pripravlja njihovo deco za zakrament sv. birme, hočemo v prihodnjih številkah priobčili nekaj člankov, v katerih bomo osvetlili vso katoliško moralo tega duhovnika. “N. L.” Poskušeni beg Abdul Hamida. Eks-sultan Abdul Hamid se nič kaj dobro ne -počuti v svojem za-ooru v Solunu, zato poskuša, ne bi li na prinraven način in ob pravem času zbežal iz vile Alatine. Naenkrat je odpustil dve svoje.ženi, baje zaradi tega, ker so se zmi-raj prepirale in mu nagajale. Ko so pa stražarji preiskali te “prepirljive” ženske, so našli pri njih pisma na različne osebe, ki bi naj pomagale suftanu iz zapora. Za takrat mu ‘e torej spodletelo. Aretiran trgovec z dekleti. Na Reki so prijeli 47 let starega Jožefa Stanzerja iz Maribora, ki je bil zadnji čas v Trstu za čevljarja in hišnika. Pri njem so dobili 20-letno Julijo Zupane iz Zidanega mosta, katero je hotel prodati na 'Reki. Ustrelil se je v Celju trgovski pomočnik Anton Žagar iz strahu pred vojaško službo. Pri vasovanju. Ponoči na 2. avgusta je prišel 261etni Anton Če-lofiga, posestniški sin iz Gorice na Požeg vasovat. Tamkajšnji fantje so ga opazili in neki fant iz Frama ga je ustrelil s samokresom v prsi. Težko ranjenega so drugi dan pripeljali v bolnišnico. Upor v Sibiriji. V Arkangjelu v Sibiriji se je prebivalstvo uprlo in porušilo do tal mnogo hiš, med njimi mnogo uradnih. Množica je zažgala mnogo hiš na raznih delih mesta. Bati se je bilo, da pogori celo mesto ter ladje v luki. Mesto Arkangjel je sedaj tako, kakor bi bilo bombardirano. Vojno sodišče v Kursku je radi teroristiške akcije obsodilo v Kursku na smrt Tjanisa, ki je bil član druge dume. 'Na smrt je obsojen tudi neki duhovnik, 25 oseb, med njimi član druge dume Merkulov, je pa obsojenih na prisilno delo. 20 oseb je izgnanih, 20 oproščenih. Oče zabodel sina radi krompirja. V vasi Škilčev pri Zlatarn na ■Hrvaškem se je že dolgo časa kregal s svojimi sinovi stari Tomo 'Prlaj. Ko je v nedeljo zjutraj njegov sin ‘Stjepan, ki je nameščen v trgovini Janka Galtza mi. v Zlatam, prišel domov, da nakoplje nekaj krompirja, mu je oče to prepovedal. Sin se za očetovo prepoved ni brigal in kopal krompir dalje, češ, da žena mora jesti. 'Starec se je radi tega silno razsrdil, tekel je domov in priletel nazaj z dolgim nožem, katerega je zabodel sinu v srce. Sin je bil takoj mrtev. Zaklad v železniškem vagonu. Neki delavec v Beneventu je našel pri popravljanju starega vagona skrinjico 1.700 tisočakov lir. Ker ni izgubil nobeden v Italiji take svote, se misli, da je skrinjica iz Mesine in da je njen lastnik n mrl o priliki zadn j ega potresa koncem lanskega leta. — Koralsko brodovje je prišlo blizu otoka Tofa na Japonskem v hud vihar ter se pogreznilo. Potopilo se je 100 ladjic, in utonilo je 400 ribičev. Mačjo muziko je prirejala 1600 ljudi j broječa množica v vasi Hin-gene na Nizozemskem že 10 večerov poročeni ženi, o kateri se je vedelo, da občuje intimno s hlapcem svojega moža. Orožništvo je posredovalo, m,oralo se je posluži-ti pušk, vsled česar je šest oseb težko ranjenih; dve osebi sta že umrli. 149.455 šnopsarij je v naši državni polovici. Plačano posebnega davka 2,280.000 K. Žganje prinaša skupno državi 90,332.000 kron. 'Spilo se je žganja lani 97,600.000 litrov, 20,461.700 litrov več kakor leta 1879, ko se ga je spilo 77,148.300 litrov. Lani je prišlo na vsakega prebivalca naše državne polovice 3.70 litra žganja. Žalostne številke! Dva postopača sta oropala v Nezabudicu na Češkem neko sli-karico, in jo vrgla v reko. Vanek, eden morilcev, se je sam naznanil, ker mu je njegov prijatelj, vte-kel s celim plenom 35 mark. Hakim Bei, turški generalni konzul v Hamburgu, je izginil, ker ima na vesti velike zločine proti nravnosti. , Vredno poskušnje. Veliko je stvari' na tem' svetu, kii niso vredne, da se bi jih poskusilo, vkljub temu da se jih zelo hvali in mnogo oglašuje. Če pa 'kaka. stvar da popolno' zadovoljnost potem pa jei v resnici vredno, da se jo poskusi. Zakaj ljudstvo rabi kvinin v tropičn-ih, mrzličnih ozir. vročinskih krajih? Ker rezultat istega je povoljen. Ravno vsled istega vzroka se rabi Trinerjevo ameriško zdravilno grenko' vino: za vse želočne nerede iin nerede droba, za pomanjkanje krvi in živčni nered. Izplača se poskusiti ga v takih slučajih. Vedno misleč na to, da zdrav prebavni sistemi pomenja zdravje celega telesa in za to bodi. vaš cilj, da se z istimi ognete vsakemu neredu. Ko hitro poneha vaš 'apetit ali je prebava, prepočasna rabite Trinerjevo ameriško grenko vino. Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos. Triu er, 1333 — 1339 'S. Ashland Ave., Chicago, IM. Prilika. Pričnite s hranilno vlogo pri nas. Mi plačamo obresti od I, julija za vse svote, depo-sitirane do 12. julija. 3% obresti. ndustrial Savings Bank 652 Blue Island Ave. Odprto od 6 do 8 večer vsako soboto večer. >*©«• »*•♦*«* “Austrian Club” GOSTILNA JOE LENIČ, lastnik !ST&ra predmestje Leadville, Colorado Potniki dobro dožli! Zastopnik Glas Svobodo VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c ako pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropinovec in novi “Sporty Gin”, prodajam skoro polovico ceneje. — A Horwat, Joliet. 111. Schlitz pivo na čepu. Louis Bergant SALOON 257 First Ave., na ogalu Park St MILWAUKEE, WIS. Biljar na razpolago. ITALIJA EGIPT in Adrijansko obrežje, potom Azorov In Madeiro. Stara zanesljiva CUNARD LINIJA Ustanovljena I. 1840 Velikanski, hitri NOV parnik ČARMANI A""" '"""'J Največji parnik na morju CARONIA^vavijaka) Oba merita 677 čevljev. 20.000ton in sta največja na svetu. Car mania zapusti New York, 6. nov., 22. jan., 5. marca. Caronia pa 27. nov., 8. jan. m 19. febr. CUNARD Ogrsko-Ameriška Linija New York v Reko čez Gibraltar, Genovo, Neapelj in Trst. Novi moderni parniki na 2 vijaka CARPATHIA.13000 tonov P (VNNONIA.10000 tonov ULTONIA...10400 tbnov Za daljše poizvedbe obrnite se na: CUNARD STEAMSHIP CO , Ltd- F.G. Whiting, Mgr. Western Dept. S. E. Cor. Dearborn & Randolph Sts., CHICAGO, ILL. ali na lokalne agente vseposvod Im 17 JEWELED RAILROAD WATCH Patentiran navijalnik, za možke ali ženske 18k SOLID GOLD filled z lepo Okrašenim dvojnim pokrovom, derži vedno korektni čas. primerne \dela vcem na železnicah. JAMČENA ZA 20 let. Za prihodnjih 60 dni pošljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za $5,75 in vozne troške, na pregled, in ako ni, kot ,, se tu reprezetira NE PLAČAJ NITI EN CENT. Pomisli pa, da lahko plačaš $35.00 za ravno takšno uro ako 10 kupiš od domačega zlatarja. Posebno dobro 14k pozlaeeno verižico in nrivezek daruiemo z vsako uro. EXCELSIOR WATCH Co 505 ATHEN7EUNI B’LD’G, Chicago Krist irj rim. keit. cerkev. Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, lil. tooi PERU PIVO. PERU BEER COMPANV, Peni, III. Podpirajte krajevno obrt! Kašparjeva Državna Banka, --------vogal Blue Island Ave. & 19. ul.- VLOGE $2,500,000.00 GLAVNICA . $200,000.00 PREBITEK . . $100,000.00 Prva Iti edina češka državna banka v Chicagi. Plačuje po 3% od vloženega denarja na obresti, imamo tildi hranilne predale. Pošiljamo denar na vse dele ^ sveta; prodajamo šifkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police. pmu pustiš od nevednih zobo-^zdravnikov izdirati svcie, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND AYE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. P L ATLAS BREWING CO. sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. | LAQER | MAGNET | GRANAT fl Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. Ne trpite radi sramežljivosti. Ko se lahko ozdravite zanesljivo v kratkem času. Vse bolezni, možkih, ženskih in otrok ozdravimo gotovo hitro in zanesljivo. Za-strupljenje krvi, plučne in prsne ter očesne bolezni, nadalje revmatizem, ledvice kakor tudi vse tajne bolezni. Zdravniki, specijalisti, uradujejo celi dan in zvečer. Pridite si po nasvet C. G. Fonček, že 2 2 let lekarnar 586 S. Centre Ave. vogal 18. ceste. Velika zaloga evropskih zdravil, recepti zdrav nikov se hitro In točno izvršujejo. V zalogi imamo tudi razno zelišča in korenine. Pošiljamo denar v domovino po ameriškim poštnem povzetju, prodajamo tudi šifkarte VIII. BOŽJE ZAPOVEDI. 1. zapoved se glasi: “Veruj v enega samega Boga!” V katekizmu se pa učimo, da so tri božje osebe: Bog oče, Bog sin in Bog sv. Duh, vse tri osebe so pa en sam Bog. Kedo to razume ? Nikdo im tudi eerkev sama ne. Če nam pa cerkev ini papeži, ki trde, da so nezmotljivi, toraj ysevednl ne morejo razložiti in raztolmačiti na kak način je samo en Bog in na kak način so v tem enem Bogu tri osebe, kot oče, sim in duh, tedaj ldako' si naj: verni tolmačijo ta uk, ko so1 vendar zmotljivi, toraj ne vsevedni. V zgodbah sv. pisma citatno o prvem1 grehu Adama, in Eve, kako ju je Bog iz raja izgnal in obljubil odrešenika čez 4000 1. V življenju (?) Krista pa zopet čitamo o pošilatvi sv. Duha, ravno tako tudi kako je angelj Mariji naznanil, da je, spočela, od sv. Duha. Ko je pai Moaes peljal Izraelce v obljubljeno deželo mu je Bog dal na .gori Sinaj 10. zapovedi, od katerih, se prva, glasi: Veruj v e-nega samega Boga ! Vprašanje nastane: kateri je pravi Bog? Ali oni Bog. ki je iz-podil Adama in Evo iz raja in ki je obljubil odrešenika, dal Moze-sui 10 zapovedi, pokončal svet s vesoljnim1 potopom, ali pa obljubljeni odrešenik — Mesija, ki je prišel čez 4000.let na. svet, da ga odreši, ali pa sv. duh, ki je ob-senčil Marijo, ter prišel nad zbrane apostolje v podobi gorečih je zilkov ? Če je samo en Bog, tedaj ne morejo biti tri osebe in če so tri osebe tedaj so trije Bogovi. Tako nam pravi raizum, največji božji dar. — Zakaj- katoliške vere ne razlo-žijo te misterije in zakaj so tako nedosledne?1 V zgodbah se tudi čita. da je Bog ustvaril ves svet. vse kar je, leze in hodi v 6 dneh. a sedmi dan je pa počival. Še dobro se spominjam male dogodbe, ki se je pripetila na novomeški gimnaziji v mojem raz redu ravno pri v e roma uku. Predmet študije je 'bili stvarjenje sve ta. Reči moram: odkritosrčno, da. že takrat- se nam je v možganih svitalo1 iin marsikateri je dvomil o razlagah našega profesorja Dra. M. ker iste se niso vjemale s razlagami' drugih profesorjev pri drugih učnih predmetih kot naravoslovju, zemljepisju, fiziki itd. Profesor Dr. bogoslovja nam je rekel, da Bog je v st v« ril svet itd. v šestih dneh. a sedmi dan pa je počival, na to je dijak Z---- — r vstal in prašal dra. bogoslovja. kako on to tolmači, ker on tega. ne z.apouade. Vsekako profesor veronaukia je bil v zadregi in naposled mu je odgovoril, da en dan pomenja. dobo miljon in mi-l.jon let. Iz tega je razvidno, da bog le ni vstaril sveta kar v trenutku kot je cerkev prej učila in še danes uči- po raznih gorjancih, Bog je rekel in bila je svetloba itd ('Op. stavca. Če je Bog v resnici z besedami ustvarjal svet kakor sv pismo in zgodbe uče potem se 'mu je v teh 6 dneh, to je miljardo let ali vsaj tako približno po razlagi profesorja Dra bogoslovja, jezik posušil ali vsaj od neprestanega govoričenja in zapovedovanja tako otekel, da že drugi dan ni mo gel več govoriti). Zakaj je pa to raj Boga, ki je vse ga mogočen vzelo 'miljon let. da je ustvaril svetlobo, zopet miljon let, da je ustvaril zemljo, morja, ptice in živali, ter nazadnje miljon let, da je ustvaril človeka po svoji po dobi ? Brez dvoma je, da je katoliška, vera prej učila in še uči, da je Bog ustvaril svet itd. v enem ted nu. nikakor pa ne v dolgoletni dobi, kakor že sedaj nče nekaler bogoslovci. Človek, ki prebira naravoslovne spise in knjige, se zanima za fiziko, gjeografijo, zgodovino in evolucijo, je obiskal muzeume, kjer je videl okostja prazgodovinskih živali, katere so ležale po 35.000 let v zemlji itd. se nikakor ne more strinjati s sv. pisemsko bajko o početju sveta. Verske sekte po njih vladarjih se morajo s časom duha modernizirati akoprem so nasprotne vsakemu napredku. In zakaj so nas- protne napredku? Iz popolnoma jednostavn-ega vzroka. Ko bi jadrale naprej s časom duha, podpirale napredek napravile bi samomor, ker napredek odpira oči in kar je napačnega zgine in tako bi tudi zginile vere in verski kšeft. Darwinova preiskavanja, razkritja in spisi so dovolj jasen dokaz, da zemlja obstoji že več sto miljonov let. Neki londonski na-avoslovec je dokazal potom raznih rudnin, kot radija itd., da zemlja obstoji že najmanj 240 miljonov let. Po bibliji pa. bi svet obstojal samo 5908 let in nekaj mesecev. To je pač nemogoče. Kedo je citai evolucijo ta je prišel do prepričanja, da prvotni človek ni bil tak kot je sedaj, da konj, pred; 30.000 Leti je imel na nogah pet prstov, ter, da je bil tolik kot je danes mesarski pes. Nadalje suhe zemlje ni bilo pred 120 tisoč let toliko kot jo je sedaj itd. Da je svet do tega prišel se i-mamo zahvaliti tiskarski umetnosti. 'S iznajdbo tiska se je začela širiti literatura, nauk v samospo: znanju in naravi: tisk pa je tudi početek verskega propada. S citatnem se je svet izobrazil, pričel spoznavati samega- sebe, okolico in svet. Napajal se je v studencu znanosti in razkritij, razočaranje je prišlo in ker vede in znanstva ne ugonobi nobena sila, morale so se tudi razne, vere in nje raz-širjevalci modernizirati, popravljati svoj nauk v smislu razkritij, katere se niso dale ovreči. Na ta način je prišlo tudi do tega. da se je modernizirala katoliška vera, a pribito pa je dejstvo, d® vere vseh denominacij škodeželno škilijo po napredku. Zato pa se pogosto sliši iz ust kakega oznanjevalca vere, da Darvvin in njegovi somišljeniki trde. da je človek iz opice ; se ve da, to trde le s namenom, da nevedno ljudstvo odvračajo od Dar winisma; pa poglejmo kaj pravi Svobodna Misel pod: “Kdo si “hujše” izmišljuje? Duhovnik: Darwinist! so hoteli ponižati človeka tako globoko, da so govorili. da izhaja iz opice. Mi, duhov niki, pa pravimo nasprotno, da izhaja iz ... blata.” Bog-'Cnarava) je dal človeku razum in mu velel, da ga rabi. Tekom časa je človek prišel na marsikaj, kar mu je dalo povod globoko misliti in preiskavati. 50% zemeljskega prebivalstva je danes prepričanja, da svet obstoji več kot 60001 let. l’a vrnimo se n®zaj k predmetu. o katerem smo v začetku raz-mol rivali. Od kod pride katoliška vera do tega, da trdi da so tri o-sebe in en sam bog? Kakor že rečeno, človeškemu razumu je to nemogoče rešiti in je misterija, katere ne bo nikoli živ krst rešil. Če pa čitamo zgodbe pa najdemo. Judje so verovali samo v e-nega boga Jehova. Poznali niso nobene trojice, pač pa so pričakovali, da jim bog pošlje odrešenika, in še danes ga pričakujejo. Po njihovem 'mnenju odrešenik še ni prišel. Katoliška vera trdi, da je Krist obljubljeni Mesija, da je isti sin pravega boga in ta božji sin pa je poslal sv. duha. Toraj tri osebe, ustvarjene na tri različne načine in ne istodobno, a vse skupaj pa tvorijo enega boga. Zakaj pa ni judovsko ljudstvo o teh ničesar vedelo. Kako pa zopet pridejo Muslemani (Mohameda-ni) do tega da trde, da Mohamed je pravi in zadhji prerok, ter pobijajo nauk kat. vere in kat. vera pa. zopet pobija njihovo trditev. Cela stvar pa je taka: Tisti bog, katerega pozna. ( ?) kat. vera ni ustvaril neba in zemlje, tudi ni dal Mozesu 10 zapovedi. Bajka o početku sveta, o bogovih in o prejetju 10. zapovedi je izmišljena. Bog se ni nikoli pokazal Mozesu in mu ui dal nobenih zapovedi, za to naj služi sledeče: Krščanska vera kakor tudi judovska trdi da je Bog Mojzesu dal na gori Sinaj deset zapovedi, katere je potem “izvoljeno ljudstvo verovalo. Zgodovinar R. Bernstein je pa dokazal da temu ni tako temvef da so te zapovedi že 2000 let pred Mojzesom obstojale. V tistem času je živel kralj v Egiptu, katerega uki so nam zgodovinsko izročeni. Njegovi .nauki obstojijo iz 44 poglavij, ter v 9., 11. in 12. pogllaviji se čita: “Veliki duh je naš gospod, kajti on je ustvaril človeka, kakor nebo in zemljo itd. Ljubi duha bolj kot sam* sebe, ker on je gospod čez življenje in smrt itd. Ne gledi tvojega bližnjega, kateri je tu, za to, kar si sam bil. marveč ravnaj ž njim kot s sam seboj.” Poglavje 11. in 12. je bilo učeno od princa Beni-Hassa, naslednika kralja Ptap-Betep, in pozneje v Babilonu, še predno -so Pharaoni živeli, iz nekega groba izkopano v granik vrezano, se glasi sledeče : Jaz, kot kralj, ukažem mojemu ljudstvu, da ima po moji smrti mojim zgledom slediti: Nobenemu sinu nižjega moža (stanu) nisem krivico storil, nobeno vdovo n(sem preganjal. nobenega, poljedelca nisem motil med njegovim .delom, nobenega pastirja nisem odpodii, ko me je za pomoč prosil, nobenih nesrečnih ni bilo za mojega časa, ko sem bil1 jaz kralj, jaz sem ljubil svojega Miznega/ kot sam sebe, pomagal sem vdovam in sirotam. Zatiranim in revnim po moji moči, in nisem grešnika proklel, marveč vedno če možno.sem odpustil, nisem nikoli žene svojega bližnega želel, in nikdo ni bil gladen za mojim časom, in če so nastopila leta lakote, potem sem dal orati vso moje polje od gora Muas in Mah do moie južne meje in severne mej« Mizraim (to je Egipt), jaz sem preživel moje prebivalce iz moje dežele brez razločka, prijatelje in sovražnike, jaz sem dal vdovi jed-nako1 kot ženi kakega moža, jaz nisem visokemu dajal prednost pred nižjem pri vsem. kar sem delil itd. Žrtvovanje ljudi je bilo m mojega časa strogo prepovedano. Ne želi nikdar svojega bližnega deklo, hčer. žene. ne njegovega denarja itd.” Premislimo, da se je ta uk že 2000 let pred Mojzesom učil. S tem vidimo, da ni “Jehova” Mojzesu dal te zapovedi, temveč da jih je Mojzes iz Egipta sprejel, a li pa iz egiptovskega uka posnel. Če pa je bil Mojzes sploh kedaj v eksistenci ni dokazano oziroma je dvomljivo in nekateri učenjaki trde, da so Judje pobrali zapiske zgodovine o Mozesu iz Baccha. Tako piše Voltaire v svoiem delu pod: Pisma Amabedova, katera sedaj priobčuje 'Svobodna Misel, pod opombo sledeče: “Brezdvomno je, da so bile bajke o Bacchu zelo razširjene v A-rabiji in na Grškem, davno pred tem. ko so narodi zvedeli, ali imajo Judje zgodovin©1 ali ne. Jožef* sam pravi, da sd Judje vedno skrivali svoje knjige pred sosedi. Bacchos se je častil v Egiptu, A-rabiji, na Grškem davno pred tem, ko je prodrlo ime Mojzes v te pokrajine. Starodavni orficki verzi nazivajo Baccha z imenom Miša ali Mosa. Bil je vzgojen na gori Nisa, kar je gotovo gora Si-nai; ubežal je čez Rdeče morje, nabral armado in šel skozi to morje po suhem. Vstavil je solnce in mesec. Njegov pes ga- je spremljal na vseh njegovih potih in ime nekega thebrejskega obleganca, Cal*eb znači psa. Učenjaki so se dolgo prepirali in niso še edini, ali je bil Mojzes pred Bacchom, ali Bacchos pred Mojzesom. Oba sta bila velika moža: ampak ko je Mojzes vdaril po skali s svojo palico, je napravil, da je pritekla voda; dočim je B-acchos, ko je vdaril po zemlji s svojim šopkom, povzročil, da je brizgnilo vino. Zato je tudi to, da slavijo vse god ovne pesmi le Baccha, in da niso niti dve pesmi v slavo Mojzesu.” Glede Krista pa mnogi učenjaki trde, da on ni sploh nikdar eksistiral, in od njega nimamo tudi nobenega pismenega potrdila, kar bi spričevalo, da je res živel. V tistem času so že poznali pisavo in modrijan, za kakoršnega ga cerkev smatra bi moral pač pisati znati. Vse to na ni moj predmet raz-motrivanja, edino za kar se gre je to ali so papeži in eerkev zmotljivi ali ne. V desetih zapovedih se ¡zapoveduje vera v enega samega; boga, a v krščanskem nauku se pa čita, da so tri božje osebe,* Bog oče, Bog sin*in Bog sv. duh. Kaj je pravo in kaj ie napačno. Da bi tri osebe tvorile eno osebo je fizično nemogoče, kakor je tudi fizično nemogoče, da bi bile v eni osebi zapopadene tri osebe. ZDRUŽENJE PREMOGARSKIH UNIJ. Vedno smo pričakovali, da bo edini socijalistični slovenski Ust v Ameriki kaj' poročal o sklepih konvencije Zapadne Premogarske Zveze, ki se je vršila v Denver, Colo. in to pa radi tega ker vedno vpije, da je edini slov. list, ki zastopa delavske interese. Do sedaj ni še ničesar o teh sklepih, kateri so :zai naše rojake zelo važni prinesel, pač pa še je'sramotilno zaganjal ob S. S. P. Zvezo1 in njene delegate. Naj toraj mi, namesto edinega soc. in del. slovenskega tednika priobčimo sledeče: Konvencija Zapadne Premogarske Zveze je sprejela predlog s 338 glasovi proti 6, za unijsko konferenco vseh organizacij1 v premogovnih distriktih. Ta akcija je prvi korak proti združenju ali približanju mejsebojn^i razmer med Zapadino Premogarsko Zvezo in Združenimi Rudarji v Ameriki in takimi organizacijami. Vprašanje in debata, če se naj taka. konferenca skliče je trajala celi dan. /Sprejel se je na zapisnik predlog delegata McCabe, da se h konferenci me pokliče takih unij, ki stoje za checik-off sistem, imajo pogodbe s delodajalci' ali ki so kontrolirane od kapitalističnih institucij kot je n. pr. American Federation of Labor. Sprejeti načrt za združenje s Združenimi Rudarji v Ameriki (United Mine Workers of America) pod delavsko pogodbo, ma podlagi katere te dve federaciji združeno stavke vprizore im se združiti v političnem naziranju, 1 bo zdelan od 'komiteja 14 mož zbranih iz obeh federacij. Največji dobiček, (katerega bo vživa-la W. F. o‘f M. od te združitve s U. M. W. of A., kakor je izjavil predsednik Moyer, bo mužnost u-staviti kok (coke) topilnicam v slučaju stavke v topilnicah. Frank Hayes, finančni tajnik U. M. W. za Illinois je v daljšem govoru na konvenciji govoril v prilog te združitve in 'ko je 'končal, sprejel se je skoro soglasno gori omenjeni načrt. Kakor zgleda ne bo dolgo, ko bodete W. F. of M. im U. M. W. of A. ena in ista organizacja, do sedaj se razlikujete in ločite le še po imenu; bistvo in princip pa je eden in isti. Poboj. V Seru go vem vinotoču v 'Kicarju pri Ptuju je nastal minu-j lo nedeljo pretep, v katerem je! neki Kovačič tako hudo udaril posestnikovega sina Alojza Goloba z motiko'po glavi, da je padel na tla in za nekai minut umrl. * INlajbrže je to Jožef Flavij, vodja rimske utrdbe Jotapata v Judeji, ki je za cesarja Vespazi-jana napisal v latinskem jeziku zgodovino vpora tedanjih Judov proti Rimljlanom. Opomba prev. lovensko Narodno Samostojno j Društvo V RAVENSDALE, WASH. Ustanovljeno 25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: JOHN ARKO, Ravensdale, Wash. Tajnik: CIRIL ERMENC, B o x 9, Ravensdale, Wash. Blagajnik: MIKE FERLICH, Ravensdale, Wash. Društvena seja vsako zadno nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georgtotvn pri Frank Lud\vig-u v prvem nadstropju/ NEKAJ NOVEGA Jed. V zalogi imamo krasne pozlačene gumbe za manšete z znakom: Kdor želi par takovih gumbov, naj nam pošlje 75c v znamkah in pri večjem odjemu pa naj piše po ceno. Pišite tudi po cenik razne zlatnine, kot ur, verižic, uhanov itd. Vsak član S. N. P. J. naj bi imel par tak. gumbov. Dergance, Widetich & Co. 1622 Arapahoe St., DENVER . COLORADO