Spisi in dopisi bo pošiljajo: Uredništvu „Domoljuba*, Ljubljana, Kopitarjeva ulioa. Naročnina, rokiarnacije in in-eerati pa? Upravmštvu „Domoljuba*, — Ljubljana, Kopitarjova nlics —
Izhaja vsaV. četrtek. Cona mu je, 6 K na leto. (Zu Nemčijo 6 K, za Ameriko in druge tujo države 7 K.) — Posamozne številko se prodajajo ■	po 10 vinarjev. -
Štev. 28.	V Ljubljani, dne 11. fnlija 1918.	Leto XXXI.
Ofenziva proti deklaraciji.
Dr. Šusteršič, dr. Lampe in njuni so-drugi so začeli v zadnjem času veliko ofenzivo proti deklaracijski politiki slovenskih strank in poslancev združenih v Jugoslovanskem klubu. Če jim je to naročila vlada, ne vemo, vemo pa, da s svojim početjem krepko podpirajo sedanjo avstrijsko vlado, ki se je postavila na odločno nem-ško-nacionalno stališče, da je namreč treba Slovence odtrgati od drugih Jugoslovanov, jih izročiti popolnoma nemški nad-»blasti, politični in gospodarski, ter tako zidati preko njih nemški most do Adrije, Slovenci M na ta način podlegli počasni, a gotovi narodni smrti.
In v čem obstaja ta dr. Šusteršič-Lam-petova ofenziva proti deklaraciji? Dva velika ofenzivna sunka 3ta, ki hočeta edino rešilno slovensko deklaracijsko politiko slovenskih strank potisniti ob stran ter če le mogoče popolnoma uničiti,
1. Pritisk na slovenske občine.
Svoj čas so se, kakor znano, vse slovenske občine slovesno in navdušeno izjavile za jugoslovansko deklaracijo, in uspeh tega je bil, da si je vlada danes na jasnem, kaj je enoglasna zahteva slovenskega naroda. Vlada bi rada te izjave zabrisala in utajila, da bi potem rekla našim poslancem: »O Jugoslaviji, katero vi zahtevate, vaše ljudstvo neče nič vedeti,« Toda kako to izpeljati? Na pomoč jim pride de želni odbor kranjski; ne vemo, če ma je vlada naročila, ali ne, vemo le lo, da je s tem deželni odbor kranjski izpeljal vladno željo. To pa se je zgodilo tako-le;
Pred nekaj tedni je neki Trumbič, ki ie pred vojsko ubežal k našim sovražnikom in katerega mi Slovenci ne poznatno, ne "iega in še manj njegove politike in je tudi
nečemo nikdar poznati, metal iz aeropla-na letake. V teh je razkladal ta srbski politik svojo jugoslovansko politiko, katero smo mi Slovenci že zdavna odklonili, jo odklanjamo še vedno — in zato ti letaki niso drugega povzročili kot delo ljubljanskim policajem, ki. so letake pobirali in veselje predmestnim otrokom, ki so imeli svojo zabavo s tem, da so lovili te metulje po zraku. Tretji dan o letakih že ni nihče več govoril.
Toda deželni odbor je hotel na vsak način te nezmiselne Trumbičeve letake izkoristiti zase in za svojo ofenzivo proti jugoslovanski deklaraciji. Imel je sejo, v kateri z največjo ogorčenostjo Zavrača nizki poskus veleizdajalca Trumbiča zavajati prebivalstvo naše dežele v veleizdajstvo, In to resolucijo je poslal deželni odbor vsem občinam, s pozivom, da naj se izjavijo zanjo. To je še vse lepo in prav, da odklanjamo Trumbiča, dasi smo ga že vsi preje odklenili, preden je to storil deželni odbor.
Toda ob tej priliki je bila sveta dolžnost slovenske večine deželnega odbora, da bi se tudi določno izjavila za jugoslovansko deklaracijo, ki že sama obsebi najodločneje zavrača vse Trumbičeve poizkuse. Toda tega deželni odbor ni hotel izjaviti kljub stavljenemu predlogu. Naše slovenske občine pa naj bi tako podale politično izjavo, katera o majniški deklaraciji ničesar ne ve, Vlada bi pri tem prišla do zaželjenega uspeha.
Toda občine so bol} zaveune kot deželni odbor. Prihajale so izjave, ki se pač obračajo tudi proti Trumbiču, kar je povsem pravilno, toda obenem so se znova izjavljale za majniško deklaracijo. To pa deželnemu odboru ni všeč, kajti ravno to hoče zabraniti. In sedaj je spisal deželni odbor še dve novi okrožnici, v katerih ukazuje občinam, da se ne smejo za nobeno drugo stvar izjavljati kot za njegovo resolucijo. Torej deželni odbor na vsak na-
čin hoče, da naj občine zataje majniško. deklaracijo. Da se morajo te okrožnice ta* ko razumeti, dokazuje nastop šentviškega župana in načelnika Šusteršičeve stranke, gospoda Belca v nedeljski seji šentviškega občinskega odbora. Ko je hotel klub S. Ц S. staviti še svojo resolucijo za majniškej deklaracijo, je župan ni hotel dati na gla* sovanje, češ da ima ukaz takoj zaključit» sejo, če bi se poleg resolucije deželnega! odbora stavila še kakšna druga.
Prav v zadnjem času pa je deželni od« bor svoja jadra nekoliko obrnil. Ker j«? namreč prihajalo od občih vedno več iz* jav, ki se glase pač proti Trumbiču, ob-! enem pa naglašajo svojo zvestobo do maji niške deklaracije, je deželni odbor uvidel, da postaja njegova ofenziva neuspešna, tedaj so razglasile »Novice«, ki imajo z de« želnim odborom najožje zveze, da se sme« jo občine poleg resolucije proti Trumhiču izražati tudi za majniško deklaracijo, in' da so take izjave »v redu«. Čudno se nam; le zdi, zakaj šentviški župan, ki je eden največjih zaupnikov deželnega odbora* kljub temu razglasu v »Novicah« le ni ho« tel dati izjavo za majniško deklaracijo na glasovanje.
2. Združena Slovenija.
Drugi ofenzivni sunek proti deklaraciji pa so začele »Novice«, nov dnevnik, ki ga izdaja dr. Šusterš!čeva okolica.
1, številka »Novic« pravi, da je biln deklaracija samo »dobra politična poteza«> ki je obrnila pozornost na razmere na ju« gu. Po mnenju »Novic« so torej naši poslanci prišli na Dunaj, tam s svojo deklaracijo zarjuli kot lev v puščavi, in ko soi radi takega vpitja vsi obrnili vanje svoje' oči, tedaj bi se morali prijazno nasmehniti ter reči: »Saj ne mislimo tako hudo, kot vpijemo. Saj se da »zglihali«. Da nam da« ste le »Združeno Slovenijo«, pa smo zado^ voljni, majniška deklaracija pa ostane na# program za bodočnert.«
Najprvo si oglejmo to politiko! Dr. Uistešič in njegova stranka po raznih svo-lh sestankih slovesno izjavlja, da je za majniško deklaracijo, torej za združitev vseh avstro-ogrskih Jugoslovanov v eno državo in dr. Šusteršič se je dvakrat zanjo podpisal, v deželnem odboru je pa ne mara, ravno tako ni zadovoljen, da bi se občine izjavljaje zanjo, na drugi strani pa zopet pravi, da je za Združeno Slovenijo, torej brez Hrvatov in Srbov. Kdo razume to politiko? In kdo jo more smatrati za resno? In laka zmedena politika naj ima kakšen uspeh? Tako politiko, ki koleba semtertja in sama ne ve, kaj hoče, naj kdo na svetu upošteva? Da, 25 let je dr. Šusteršič v narodnem oziru vodil tako politiko kolebanja in glihanja — »Novice« pravijo temu glihanju »podiobno politično delo« — a kaj je bil uspeh? Nemško uradni-štvo je vedno bolj preplavljalo našo zemljo, nemški živelj se je vedno bolj utrjeval in za Slovenca se noben pes ni zmenil, »Jugoslovanski klub« pa je v enem letu dosegel, da je jugoslovansko vprašanje postalo mednarodno vprašanje in danes sc tudi Nemci zavedajo, da bo vendar treba jugoslovansko vprašanje rešiti. Mi smo prepričani: ko bi mi ostali še danes pri dr. Šusteršičevi politiki kravjih kupčij, bi nas Slovence še ravno tako malo poznali kot so nas nekdaj.
Kaj pa »Združena Slovenija?« Lepa misel: deželne meje naj padejo in vse slovenske dežele naj tvorijo eno samo. Tudi mi smo proti deželnim mejam.
Toda če se samo to izpelje, bi ne bilo dosti bolje kot je zdaj. Tudi če dobimc Združeno Slovenijo, bi Nemci svoj pritisk na našo zemljo z nezmanjšanim pritiskom nadaljevali, ker jim je vseeno, ali tvori ta zemlja eno samo deželo ali pet. Združena Slovenija, ki bi bila odtrgana od ostalih Jugoslovanov in po svoji upravi pri-klopljena nemškim deželam, bi morda za hip podaljšala naše darodno umiranje, a smrti ne bi mogla preprečiti. Kajti naš po-'gin niso v prvi vrsti deželne meje, temveč popolnoma v nemškem duhu vojena uprava, in zavoljo tega velikanski politični, kulturni in gospodarski pritisk Nemcev na nas. In tega se moremo le znebili, če se priklopijo slovenske dežele ostalim jugoslovanskim na avstro-ogrskem jugu pod habsburškim žezlom in tako dobijo svojo (astno upravo.
Če se torej Šusteršič zadovoljuje z Združeno Slovenijo in razglaša deklaracijo samo za dober program za bodočnost, potem moramo reči, da v tej bodočnosti Slovencev sploh več ne bo, ker bodo preje umrli pod piloti nemškega mostu do Adrije.
In kdor se danes zadovoljuje samo z Združeno Slovenijo, in odklada majniško deklaracijo na bodočnost, ta na smrt obsoja slovenski narod, kakor so ga obsodili nemški nacionalci.
Naša rešitev je edino: uresničenje majniške deklaracije. Druge rešitve ni. Zato se bomo odločno bili zanjo do zadnjega diha in odklanjamo vsak poskus, ki bi nas počasi in neopaženo zapletel v nemške mreže.
Svetovna vojska.
Na francoskem bojišču je pričakovati novih velikih dogodkov. Na obeh straneh se vrše ogromne priprave, vmes se pa neprestano bojujejo. Nemški napori streme po Parizu, kamor bodo menda Nemci iz-kušali priti. Iz Pariza heži prebivalstvo, katerega se je polotila panika. Na laškem bojišču je naša ofenziva našla veliko zapreko ob izredni poplavi reke Piave, katero so naše čete prekoračile, pa so se morale umakniti nazaj na levi breg reke, kjer so stale pred ofenzivo. Ni bilo mogoče dovažati novih čet, ker je n&rastla reka odnesla mostove, vsled česar je bilo tudi nemogoče preskrbovati čete na desnem bregu z živili, V ogrskem parlamentu je povedal ministrski predsednik Wekerle, da znašajo naše izgube stotisoč mož mrtvih, bolnih in ranjenih, ujetih pa da je bilo naših 12.000. Laške izgube cenijo na 150 tisoč mož. Italijani so zopet začeli s proti-ofenzivo, ker bi radi oprostili Benečijo naših čet, zaletavajo se z vse silo v naše pozicije, pa le slabo napredujejo vsled junaštva in žilave vstrajnosti naših čet. Boji so zelo krvavi, toda ni dvoma, da bo laška ofenziva obtičala v pesku in se Lahom načrti ne posrečijo.
Za mir.
Boj za mir se nadaljuje, želja po miru je tako močna in splošna, da jo mogotci le s težavo tišče k tlom, posebno francoski in nemški državniki so zadnji čas dobili od strani delavstva resen opomin, da naj ne skušajo še dalj zapirati svoje uho mirovnim razgovorom. Francoska splošna delavska zveza je naslovila na francosko vlado odprto pisme, v katerem izvaja: »Večkrat smo že zahtevali, da nam vlada naznani svoje vojne smotre in mirovne pogoje, toda dosedaj jih še nismo čuli ali pa vsaj nejasne. A sedaj odločno zahtevamo, da čuj eno resnično in pravično besedo, v imenu milijonov francoskih delavcev hočemo, da vlada ne zavrača mirovnih ponudb, naj pridejo od koderkoli, temveč da trezno in pametno o njih razmišlja. Cel narod naj vodi kontrolo nad mirovnim gibanjem, da se ne zamudi nobena prilika /.a mir. Le tako se Irancoski narod obvaruje katastrofe in približa miru na podlagi Wilsonovih načel.« Res možate, odločne besede francoskih delavcev, neprijetne pač državnikom, a všeč trpečim narodom, radovedni smo na odgovor francoske vlade. Podoben opomin je dal nemški vladi vodja nemških socialnih demokratov Šajdeman, ko ji je zaklical: »Konec vojske v časti, toda konec!« V ljudstvu vlada nejevolja, ne samo pri delavcih, temveč v vseh stanovih. Z vojaškimi uspehi ne pridemo do konca, treba je iskati potov do medsebojnega sporazuma.« Čudovito se prenavlja svet. Socialna demokracija na Nemškem je doslej slepo drla za nemškimi vladami, dovoljevala brezpogojno vojne kredite, a sedaj ta odločna, čisto druga beseda njenega voditelja. Da, nov duh prihaja v trpeče narode, ki bi po štiriletni vojni vendar le radi znali, za kaj se borijo. Dvomimo, da se bodo vla-
de mogle dolgo ustavljati splošnemu inte. resnemu stremljenju. (Francoska in Nemčija sta že čuli zahteve delavstva, ki čakajo nujno odgovora. Le želimo, da tri tudi naši državniki trezno razmišljali o njih, da ne bo prepozno.
Onstran Oceana se je zopet oglasil Wilson ter je na grobu Wašingtona — prvega ameriškega predsednika — razglasil znova vojne smotre Amerike; »Stremimo po gospodstvu pravice, ki temelji na pri^ trdilu vladanih. Velikih smotrov ne bodemo dosegli če razpravljamo o njih z državniki, treba je doseči soglasje med željami in hrepenenjem narodov,«
Politični obzornik.
Samoodločba nastopa zmagoslavno pot.
Kar je za nas majniška deklaracija, to je za Irce »homerule«, Irci že od nekdaj zahtevajo »domačo vlado« — to namreč pomeni angleška beseda homerule — zahtevajo svoje ministre, svoj državni zbor, svojo vero, ki je katoliška, edino angleški kralj v Londonu naj ostane še njihov gospod.
Angleški lordi, grofi in bogataši so kar besneli radi tega zoper Irce in le Bog ve, koliko dela, koliko mož in koliko krvi so žrtvovali Irci za to svojo versko in narodno zahtevo. Menda nima zlepa kak narod toliko narodnih rnučenikov kot ravno Irci. Nasprotno pa so prišli Angleži pred svetom na glas najkrutejših zatiralcev narodov. In ko so se začeli tekom sedanje vojske angleški državniki pod vplivom Rusije in Amerike, kjer je samoodločba žc doma, vnemati za samoodločbo, se jim je ves svet smejal, rekoč: »Najprej sami svetite z dobrim zgledom in sami dajte svojim narodom pravico samoodločbe, potem šele jo priporočajte tudi drugim!«
Pa česar nismo pričakovali, se je zgodilo, Najzagrizenejši angleški državniki od Balfourja pa do Georgea so pokazali, da imajo včasih glavo na pravem koncu, in četudi morda neradi, se vendar pripravljajo, da preurede ogromno angl. cesarstvo v smislu samoodločbe narodov. Vedo namreč, da edino s tem svoje narode umirč in zadovoljijo, državo pa utrdijo. »Slovenec« piše: Danes ne vprašuje Velika Britanija, ali je zgodovinsko-pravno utemeljena samoupravna pravica Irske, Škotske in Walesa. Za vodilne državnike Anglije zadostuje dejstvo, da obstoje med posameznimi angleškimi deželami različni nazori in da nočejo biti dežele prenovljene (in vladanej potom centralistične zakonodaje. in Anglija je razumela veliki moment sedanje dobe. Vojska je zahtevala od narodov toliko žrtev za državo, a država daje narodom njihove pravice.
Vsa angleška država se preosnuje v zvezno državo kot Združene države Velike Britanije. Irska postane samostojna država, ravnotako Škotska in Waleška. Pa tudi angleške kolonije pridejo do besede in dobe na eni strani večjo samostojnost v domači deželi, na drugi strani pa svojo besedo in vpliv pri skupni državni vladi v Londonu.
Sprijaznila se je s samoodločbo tista država, ki ima tehtno besedo v svetovni politiki, in sicer se je sprijaznila ne samo z lepimi besedami, temveč tudi v dejanju. Tako pričenja samoodločba svojo zmagoslavno pot po svetu, in noben vrag je ne bo ustavil. Tudi v Avstrijo bo prišla. Tedaj nam prinese zvezno Avstrijo in svobodna Jugoslavija bo njena zvesta dru-iica.
Na žarečem oglju!
»Jej, kaj bo, kaj bo, parlament je pred durmi!« Tako zdihujejo in letajo ministri od načelnika do načelnika raznih parlamentarnih klubov, da bi vsaj nekoliko zvedeli, kaj jih čaka oni usodni torek, ko bo treba stopiti pred poslance. Na večino menda ne upajo več. No, poslanci pa se drže tokrat silno moško in puste ubogega Seidlerja lepo čakati in upati, Fred kratkim je potrkal pl. Seidler tudi pri dr, Korošcu. Vprašal ga je, ali bodo jugoslovanski poslanci zelo hudi 16. julija. Dr. Korošec je odgovoril, da še ne ve, ker bodo o tem sklepali šele zadnji dan pred parlamentom.
Drugače se pa poslanci pridno posvetujejo, kako bodo nastopili v zbornici. Čehi in Jugoslovani so imeli celo vrsto tozadevnih sej posebej in skupno. Češki socialni demokratje so pri tem predlagali, naj se z nujnimi vprašanji na ministre izzovejo do razgovora o prehrani, o poglobitvi zveze z Nemčijo, naj se vloži tožba zoper Seidlerja in njegove ministre, ker so protipostavno razglasili okrožja na Češkem itd. Kaj so v resnici sklenili, ostane seveda tajno. Gotovo je, da bodo ostro nastopili radi Seidlerjevih preganjanj proti Čehom in Jugoslovanom.
Poljaki se sedaj še trdno drže. Upanje je, da se to pot ne bodo spakedrali. Vse Seidlerjeve prošnje najdejo gluha ušesa, Poleg drugih Seidlerjevih kozlov je posebno razdražila Poljake vest, da sta Cernin in dr. Seidler pri zadnjem ukrajinskem miru poleg holmskega ozemlja na skrivaj obljubila Ukrajincem povrh še, da bosta razdelila Galicijo v dva dela med Poljake in avstrijske Ukrajince.
Največ trpe sedaj pred Seidlerjem nemški socialni demokratje. Nastavil jim jim je to-le past: pri proračunu bo dal na glasovanje vojno posojilo posebej, druge državne potrebščine pa posebej, v katere je vtaknil tudi one stroške, ki jih bodo požrle zvišane plače v prid delavstva. In sedaj računa: za vojna posojila socialni demokratje ne bodo glasovali, a bodo glasovali ali se vsaj odstranili Poljaki; za druge potrebščine pa ne bodo glasovali Poljaki iz |eze do Seidlerja, a bodo morali glasovati socialni demokratje, ker drugače ne bo zvišanih plač, katere so zahtevali ravno socialni demokratje. No, sedaj se bodo socialni demokratje lahko pokazali, ali so res možje, katerih beseda v časopisih kaj drži, ali pa so samo navadne šleve.
Nemci počasi -obupujejo nad Seidler-i"n\. Že pišejo zdaj tu, zdaj tam, da je Seid-lerjevo stališče vendarle »nevzdržljivo«, da jim pravzaprav ni toliko za Seidlerievo osebo, ampak za Nemcem prijazno vladanje itd.
<m
Tako gre sleherna stranka svojo jasno začrtano pot, ki jo hoče hoditi v parlamentu, le pl. Seidler ne ve, kje in pri čem da je. Zato tudi najbrž ne bo prišel v parlament. Tako sodijo dalekovidni politiki, mi pa želimo!
Treba pogledati tudi drugo plat!
Pantz, Teufel, Hummer! Ali si morete misliti bolj gorečih poslancev za »močno« Avstrijo in za njenega »rešitelja« Seidlerja, To so cvet med vsenemškimi poslanci in vsi Seidlerjevi protislovanski ukrepi, ki naj »rešijo« Avstrijo, so sad njihovega uma! Res, če bi sodili po nemških časopisih, bi morali reci: »Avstrija mora biti hvaležna tem nesebičnim junakom na vekomaj!«
Če pa pogledamo bolj od blizu po drugi plati, oh, kako razočaranje! Pantz grmi zoper »izdajalske« Čehe in Jugoslovane, zraven pa šepeta dr. Seidlerju: »Veš kaj, zastonj pa ne bom vpil!« In brž dobi dovoljenje za »Poljedelsko banko« z zagotovilom, da postane predsednik te banke z lepimi tisočaki na leto. Teufel »grunta in grunta«, kako bi zasigural tudi zanaprej Nemcem staro nadvlado nad »upornimi« Slovani, a mimogrede večkrat namigne svojemu prijatelju Seidlerju: »Saj razumeš, kako je, samo z gruntanjem se ne da živeti.« In pobotala sta se tudi za eno banko. Seidler da dovoljenje zanjo, Teufel pa postane njen »velezaslužen« predsednik. In Hummer Gustav, ta neugnani delavec v načelstvu nemškonacionalne stranke ter neustrašeni branitelj »zatiranih« fabrikan-tov pred Seidlerjem, jc dobil za svoje »požrtvovalno« delo od svojih fabrikantov »majhno« nagrado štirih milijonov kron, da ustanovi posebni urad »Hug«, ki bo pošiljal nemškim časopisom po deželi najnovejše novice. Tako bo še večkrat prilika za razne nagrade, ki mu jih bodo pošiljali hvaležni fabrikanti in trgovci za njim ugodne vesti.
Kajne, ti razumejo »realno« politiko! Ni čuda, da točijo Seidlerjem obupno solze. In takih politikov naj se Jugoslavija boji?
Tedenske novice«
SHODI.
Krajevni odbor S. L. S. se je 30. junija ustanovil v Naklem. Ob tej priliki je na sestanku somišljenikov S. L. S. — shod je bil prepovedan — govoril poslanec Jarc, dalje urednik Smodej, gdč. Cilka Krekova in kaplan Komljancc.
Shod v Št. Juriju ob južni že!, je bil sicer prepovedan, vendar se je zbralo do 3000 ljudi, ki so zahtevali od navzočih poslancev dr, Korošca, Verstovška in Piska, naj, govore. Ker pa vladni zastopnik nikakor ni dovolil, so se ljudje razšli, pevajoč rodoljubne pesmi.
DROBNE POLITIČNE VESTI.
Darujte za »Sklad S. L, S.« Če hočemo da bo naša stranka rnočno organizirana, bo morala imeti obširno osrednjo pisarno, ki bo morala biti vE£,ii somišljenikom S. L, S, v strankinih pa tudi gospodarskih zade-
vah na razpolago. Zato je pa treba denarja. Ker naša sranka ni vpeljala stranki--nega davka, kakor ga imata ostali dve slovenski stranki, zato je potrebno, da se zbirajo prostovoljni doneski. Naj krajevni odbori to pojasne somišljenikom.
Dalmatinske stranke so imele dn 2. t, m. narodni zbor v Splitu, kjer so se i2 javile za zedinjenje vseh avstro-ogrskii Jugoslovanov po načelu samoodločbe na rodov. Da bi se tozadevna politika vodila smotreno in enotno, so izvolile stranke skupen odbor, ki šteje 16 članov.
Strup. »Resnica« brizga na vse strani. Sedaj očitno obrekuje, da je naše časopisje navdušeno za Trumbiča in njegove letake^ in kaže s tisoč prsti na nas, da smo vele» izdajalci. Tako globoko ni poleg »nemšku-tarskega« »Štajerca« padel še noben list na Slovenskem, Svoje lastne brate dolži po krivici, vedoma po krivici veleizdaje in prijateljstva s Trumbičem, dasi mi ved-no poudarjamo, da stojimo strogo na stališču majniške deklaracije. In ta majniška deklaracija je vendar v popolnem na« sprotju s Trumbičevimi sanjami, ki zalite-: vajo Veliko Srbijo brez Habsburžanov, Ko bi danes vse voditelje S. L. S. in urednike njenih časopisom pobesili, bi se »Resnica«1 globoko oddahnila.
»Novice« se imenuje novi dnevnih Šusteršičeve stranke. Pisane so popolnoma v duhu »Resnice« in bodo konkurirale Štajercu in vsenemškim listom. Zaveden Slovenec, ki resnično hoče dobro svojemu narodu, tega lista ne bo podpiral.
Ustanovno zborovanje Jugoslovanske demokratske Stranke, Dosedanja narodno^ napredna (liberalna) stranka se je preosno-vala v Jugoslovansko demokratično strani ko. Na ustanovnem zborovanju, ki se je vršilo 29. in 30. junija, je bil izvoljen iz 66 članov obstoječ strankin izvrševalni odbor. Načelnik stranke je dr. Ivan Tavčar,
Izjava. Z Blok. Podpisani vaščani pre-' klicujemo s tem svoje podpise, ki smo jih dali, zavedeni po zaupnikih J, D. S., in obenem slovesno izjavljamo, da smo in ostanemo pristaši in somišljeniki S, L, S. Studenec, 30. junija 1918. Anton Hribar, Matija Lah, Janez Marolt, Jernej Štrukl, ,anez Rot, Helena Bartol, Katarina Kra-šavec, Brigita Muha, Franc Purek, Ivana Zakrajšek, Janez Anzelc, Janez Benčina.: Barbara Milavec, Janez Surk, And, Kra-šavic, Terezija Marolt, Jurij Paulič, Marija Gregorič, Franc Žorga. Runarsko, 30,: junija 1918. Andrej Milavec, Matija Pau» čie, Uršula Ponikvar, Marjeta Praznik, Frančiška Žerjav.
Dvojna mera, Slovencem so vsi shodi prepovedani, ljubljanski Nemci pa so z dovoljenjem policijskega ravnateljstva imeli shod v kazini. Zato pa postaja naš klic po svobodni Jugoslaviji, kjer ne bodo veČ imeli prve besede nemški komandanti, vedno glasnejši.
Državni zbor se snide dne 16. julija. Istotako gosposka zbornica,
Tirolski deželn- zbor zboruje, ne si-' per uradno sklican, a vendar predseduje deželni glavar, se posvetujejo in sklepajo. Kako potrebno bi bilo tudi na Kranjskem sklicati poslance, da se posvetujejo o gospodarskih potrebah, toda deželni odbor nima bolj nujnega dela kot boriti se proti »slabemu« časopisju, ki menda jemlje ugled »najvišji samoupravni oblasti« v deželi.
Vsenemški pohlep. Grof Koon, eden prvakov pruske gosposke zbornice in vodja nemške vojne stranke, priobčuje v nemških listih te-le zahteve Nemčije: 1. Nobenega premirja, nobenega prekinjenja podmorske vojske, odbijanje vsakega poskusa za sporazum, dokler se le tn oborožen Anglež nahaja na francoskih ali belgijskih tleh in dokier ne pridemo mi v Pariz ali predenj. 2, Združenje belgijske države Lako, da poleg samostojne notranje uprave ostane pod nemško vojaško in gospodarsko upravo. Odstopi tev flandrijske in francoske obali doli do Calaisa Nemčiji. 3, Odstopitev francoskih rudnikov Briey in Longwy Nemčiji. 4. Francoska nadalje odstopi trdnjave Belfort, Tour in Verdun in vse ozemlje, ki leži zapadno od njih. 5. Povrnitev vseh nemških kolonij, ki so pred vojsko pripadale Nemčiji, vštevši Kiaučau. 6. Da'se ustanovi svoboda morja, da odstopi Angleška one dele mornarice in postaje premoga Nemčiji, katere ta zahteva. Gibraltar izroče Angleži Španski. 7, Angleška izroči vso svojo vojno mornarico Nemčiji. 8. Angleška odstopi Egipet s Sueškim prekopom vred Turčiji. 9. Razdelitev Srbije in Črne gore med Avstrijo in Bolgarsko po natančnem dogovoru. JO. Skupne naše vojne stroške 180 milijard mark plačajo Amerika, Angleška in Francoska.
V	Rusiji vedno bolj vre. Boljševiki ('večinoma Judje), kateri so zvezani z Nemci, vedno bolj zgubljajo na vplivu in se drže le še z vojaško silo. Kakor se vidi, ljudstvo ni zadovoljno z boljševiškim mirom. Nastopil je tudi veliki knez Mihael, ki se tavzema za obnovitev prejšnje ruske moči. Čeho-Slovaki, ki zasedajo mesta v Sibiriji, dobivajo vedno več opere od domačih in zaveznikov.
DOMAČE NOVICE.
Doplačila za 2. polletje »Domoluba« v
:nesku 1 K 50 vin. že prav pridno prihajajo, ker naši cenj. čitatelji sami uvidevajo, da se pri vedno rastoči draginji ne more izhajati z tneskom 5 kron. Prvim plačnikom bodo vsled tega kmalu sledili tudi drugi. Da se pa pri-, hrani draga poštnina, se lahko pošlje denar obenem za več naročnikov skupaj, toda na odrezku morajo biti zapisani naslovi vseh naročnikov.
Častni občan občin Št. Janž na Dolenjskem, Koroške Bele in Bohinjske Bistrice je postal presvetli knezoškof dr. A. B. Jeglič.
Gorski strelski polk štev. 2, ki je bil
iz Ljubljane prestavljen v Enns, tamkaj ni bil prijazno sprejet. Nemci so prepričani, da so prišli sami veleizdajalci.
V	Idriji štrajkajo rudarski delavci, ker jim rudniško ravnateljstvo ne preskrbi zadostne aprovizacije in ker so za sedanje razmere prenizko plačani. Ravnatelj ie vsenein-žkega mišljenja in nima za slovenske delavce nobenega srca.
Prireditev. Marijina družba ш izobraževalno društvo na Dobrovi uprizorita v nedeljo, dne 14. julija, po popoldanskem cerkvenem opravilu dve kratki igri z deklamacijo. Ker bodo denarni prispevki v prid invalidov domače fare, se vabijo okoličani, da pridejo v velikem številu. Dne 21, julija se ves spored ponovi.
Novo odvetniško pisarno je otvoril v Ljubljani, Sodna ulica 6, II. nadstropje, g. dr. JuroAdlešič.
Poštni promet vojnih ujetnikov z Rusijo.
Navadna pisma, dopisnice in pošiljke z darili se smejo avstro-ogrskim vojnim ujetnikom v Rusiji pošiljati odslej čez Nemčijo. Iste vrste vojno-ujetniških pošiljk so pripuščene tudi v prometu iz Rusije.
Španska bolezen, ki je podobna influenci, se je pojavila tudi v Ljubljani. Traja 4 do 5 dni. Njeni znaki so rahla mrzlica, glavobol, bolečine v gilu in močen katar.
Tatvina. Posestnici Uršuli Rebolj iz Žva-rulj so neznani tatovi v noči od 18. na 19. junij ukradli iz hleva tri ovce v skupni vrednosti 1000 K.
Najpad v mlinu. V Vilfanov mlin v Bistrici pri Tržiču sta prišla 1. t. m. ob 7. uri zjutraj dva moža, eden izmed njiju v vojaški obleki ce je klatil že več dni po Bistrici. Mlinarica, ki je bila tedaj sama v mlinu, je postregla neznancu z zajtrkom. Po tem je pričel nenadoma 72 let staro gospodinjo tolči po glavi, do jo omami, na to se zgrudi ženica na bližnjo skrinjo in kliče na pomoč. Ropar ji zaveže oči in zahteva denarja od nje. Med tem dejanjem je drugi ropar, ki je bil zunaj, odšel v zgornje stanovanje in tam preirkaval po omarah. Prvi je vlekel prestrašeno ženo po stopnjicah v gornjo sobo in z zavezanimi očmi je morala iskati denarja po omari. Videia je preje, da je imel ropar sekiro pri sebi. Povezal ji je z vrvjo nogi in navezai roki križem na hrbtu ter jo vrgel v klet in jo zaprl, fudi usta ji je bil zamašil. Zavese pri oknu sta bila roparja zategnila ter zaprla Jlišo, potem ko sta odnesla več stvari in nekaj malega moke, V take stanu jo je dobil fant Podrekar, ki je pred u bro uro preje videl ene^a izmed roparjev v mlinu v pogovoru z ženo. Mlinari ca, kateri je starejši sin padel v vojni, ima samo še enega sina, ki je tudi na ironli. Mlin stoji v samoti pod sv. Jurijem.
Požsir .na Robu je pretekli teden uničil vsa gosoodf.rska poslopja trgovcu Janezu Us-nik. Zgorel je skedenj, kolarnica, vozovi, konjska oprava. Najhujša škoda pa. je, da je zgorelo 1052 škafov, ki jih je imel spravljene v skednju in baš pripravljene za oddajo. Zgorela je tudi detelja in nekaj živil. Škoda se ceni do 30 tisoč kron. Vzrok požara še ni pojasnjen.
Izgubil se je 13 letni deček Jakob Ražen in sicer na veliki petek letošnje leto. Imel je še nove čevlje, zašite hlače in je počasnega govorjenja. Sporočila naj se pošljejo Mariji Ražen, Dovje, Gorenjsko. Stroški se povrnejo.
Bivše vojne ujetnike prosimo, naj sporo-čc, če kaj vedo: 1. o Jožetu Zveržiiia iz Stotnika pri Kamniku. Sporoči naj se Benediktu Zveržina, Stolnik 14, p. Kamnik, Kranjsko. — 2, o Janezu Žontar iz Škofje Loke, Sporoči naj se Mariji Žontar, Ljublana, Breg 8, — 3. o rrancetu Cegnar, ki se je nahajal dali časa v Hular Rubaskin, pošta Bokowsku, Don-ska oblast. Naj se sporoči Ivani Cegnar, stolno župnišče v Ljubljani. — 4. o Janezu He-gler, F. J, Baon 20, 5, R I. MK„ vojna pošta 201, Pogreša se že od leta 1914. Sporočite Janezu Heglar, Sela 5, Mirna peč, — 5, o Jožefu Brlogar, I. R. 17, 22, Feldk., vojna pošta 30, Pogreša se žc od leta 1914. Sporočite J. Brlogar, Golobinjek, Mirna peč. — 6. o Jakobu Zevnik, pešpolk 17, 8. stot., iz Mavčič. Zadnjikrat je pisal aprila 1915. Naj se sporoči Marjani Zevnik, Mav-čiče 44, pošta Stražišče pri Kranju.
Kdor ima prodati srednje veliko železno peč, naj blagovoli naznaniti našemu uredništvu.
RAZNE VESTI.
Polnočmco je obhajal sv. Oče ob polnoči k prazniku sv. Petra in Pavla, Sv, maša se je brala za mir.
Dar cesarice Cite. Cesarica je podarila 10.000 kron za obnovo cerkve sv. Ignacija v Gorici.
Stavka je izbruhnila ned delavci v Mo-žicah na Koroškem. Vzrok: pomanjkanje živil in prenizka plača.
Na pomorski šoli v Dubrovniku se bo od. slej učilo v hrvaškem jeziku namesto v italijanskem.
Turški sultan Mehmed Rašid ie- dne 3. julija umrl. Novi sultan Mehmed VI. je star 57 let.
Neprijetna presenečenja. Iz Rusije se vračajo vojni ujetniki. Nekateri izmed njih p= so si tamkaj poiskali družic, se poženili in sedaj se vračajo z družino v domovino. Kjer je stvar v redu, pošljejo družino v moževo domovinsko občino, mnogokrat pa se izkaže, da ima mož tudi že v Avstriji svojo ženo. Iu v takem slučaju se mora ruska žena vrniti zopet v svojo domovino.
629.000 vojnih pohabljencev je dosedaj v Nemčiji, med temi 70,000 težko pohabljenih in 1950 slepcev.
Vojska kosi tudi za fronto. Na Dunaju je v enem samem tednu meseca aprila umrlo 1020 ljudi, torej na vsakih tisoč 20, rodilo se jih je pa na vsakih tisoč 6, medtem ko se jih je še leta 1909. rodilo na vsakih tisoč Ti.
Nad 100.000 oseb je na Hrvatskem bolnih na spolnih boleznih. Kaj nam pomaga Ju-oslavija, če se ljudstvo ne bo varovalo te ugel
Novo mesto bodo sezidali ooleg Dunaja in sicer za 30.000 do 50.000 družin. S tem bodo odpoinogli pomanjkanju stanovanj «a Dunaju.
V	Benečiji ne bodo jemali zvonov, ker je sv. oče posredoval v ta ramen pri avstrijskem cesarju.
V	papirju bodo pokepavali v Monakovem mrliče. Druga obleka je prepovedana.
Zračna pošta Dnnaj-Budimpešta. Ta teden začne delovati zračna pošta Dunaj-Bu-dimpešta. Letalu odide iz Budimpešte ob 4, uri 55 minut popoldne. Odhod z Dunaja se določi tako, da bo mogla pošta prihajati v Budimpešto ob 7. uri zjutraj.
Bel kruh v Budimpešti. Iz Budimpešte poročajo, da je sedaj na razpolago več bele moke kakor krušne moke in je magistrat radi tega dovolil pekom, da smejo peči odslej tudi bel kruh. Cena 1 K 40 vin. za kilogram.
Demonstracije bosih v Sofiji. »Balkan Zeitung« javlja, da so 21. junija letos bile v Sofiji velike demonstracije srednješolske nila-deži. Vsi učenci so bili bosi. Bila naj bi to demonstracija za »primernost te vrste obutvi«, kakor pravi nemški list. Dijak: so hoteli pred kraljevi dvorec, pa so jim zabranili.
Judje v svetovni vojski. Pruski vojni minister je hotel nedavno poizvedeti, koliko Judov je v ozadju in koliko jih je na fronti. Ko so Judje zvedeli, kaj namerava vojni minister, je v judovskem časopisju nastal strašen vrišč, tako da je dobra namera ministrova morala pasti v vodo. Izračunali pa so, da pride pri enakem številu Nemcev in Judov na deset padlih Nemcev samo en Jud. Ako bi torej izmed 100 Nemcev padlo 10 mož, bi izmed 100 Judov padel samo eden. Iz lega se 6& lahko sklepati, koliko Judov se nahaja na fronti. Pri nas se He-brejci vojaški službi odtegujejo še bolj kakor na Nemškem, in bi lahko z lučjo iskali Jude na fronti, pa bi jih malo našli. Kakor vžigalice v škatlici so pa natlačeni v vojaških pisarnah, kjer ni nobene nevarnosti pred granatami in strojnimi puškami. Tisoči ia tisoči sploh ne izvršujejo nobene vojaške službe, ampak so na varnem in dobrem v raznih centralah. Tam J'idov kar mrgoli in kristjanov najdemo v centralah ravno tako malo, kakor na fronti Judov, Ker so zaposleni v centralah, so oproščeni vo-
taške službe in ne nosijo niti najmanjših vojnih >remen; nasprotno, v centralah imajo najlepšo priliko, da napravljajo sijajne kupčije in s tem na lahek način močno bogate. Ali so pa res samo Judje zmožni za delo v centralah ? ta seveda, ravno v tem je vsa nesreča Avstrije, da puste Judom povsod piosto roko in se povsod svobodno šopirijo. Če se ne no s prav veliko metlo temeljito pometlo z Judi v našem državnem gospodarstvu, v Avstriji ne bo nikdar boliše, ampak še vedno slabše.
Dopisi.
Iz Mošenj. Tako praznične Mošnje že davno niso bile kakor 21. in 22. junija, ko so gledale najslavnejšega svojih občanov, presvetlega škofa. Birmancev je bilo 140. Vsi mlaji so še stali, ko je županov konj na ovenčanem vozu 1. julija pripeljal našega rojaka Ivana Prešerna, ki je 28. junija padel kot triintrideseti naših junakov za ljubljenega cesarja in drago domovino. Gotovo ni .-.nislil, da ga pred dopolnitvijo 26. leta objame nevesta smrt. — Ženini in neveste so odlašali poroko. Zdaj so se naveličali. Na Brezjah je bilo letos več porok v četrtini leta kakor lani celo leto. Je draginja. A kdaj bo manjša? Bojimo se večje.
Kranjska gora. Prve dni julija smo imeli v gorenjski dolini birmovanje. Hrepeneče so pričakovali teh dni otročiči, enako težko smo jih pričakovali tudi vsi ostali prebivalci. Neka iskra je tlela v srcih prebivalcev te lepe gorenjske doline in te dni je vzplamtela v plamen. Te dni naj se namreč pokaže prisrčna vdanost pristnega gorenjskega ljudstva do duhovnega nadpastiria in te dni naj pokaže svojo ljubezen vodniku, ki neustrašeno dela za vero iu narod. V prisrčnih nagovorih so ga pozdravljale različne Marijine družbe: mlade-niške, dekliške in ženske in odkritosrčno je apiavdiralo ljudstvo, ko so njegovi zastopniki, občinski odbori presvetlega g. knezoškofa na Dovjem, v Kranjski gori in v Radečah imenovali po soglasnih sklepih častnim občanom zavoljo njegovih zaslug za vero in narod. Tako smo doživeli še eno odkrito deklaracijo za vero, cesarja, domovino in jezik in lepi mlaji ter slavoloki govore o iijej. Da, vrlo gorenjsko ljudstvo, le nikjer in nikoli ne pozabi teh dni in zvesto ter verno se drži prelepih naukov, ki so ti jih dali v prelepih nagovorih prevzv. vladika, da ostane njihov blagoslov stalno nad tabo.
Kočevski okraj. Pri nas je razširjeno mnenje, da kdor ima podporo po svojcu, ki ie v vojski, ne more dobiti podpore po svojcu, ki je v Ameriki, češ, dve podpori niste dovoljeni; to pa ni res. Obe se lahko dobita, ako že ena ni prisojena v zakoniti višini, to je 1 K 60 vin. na osebo. Lah4o se zaprosite obe. — Glede dajatve sena, ki je pri nas določena v nemogoči izmeri, so se za naš okraj napravili takoj koraki pri deželni vladi in pri vojnem kot tudi domobranskem ministrstvu. Koliko nam je mrve segnilo, koliko smo že letošnje izkrmili, se )e pojasnilo tudi kot drugi vzrok slabe letošnje košnje. — Kar je žp deloma »Domoljub« v zadnji številki nrinesel žlede usnja, se še bolj pojasni prihodnjič za naš okraj. — K. Š.
Vojaška pisma.
Zopet r planinski koč.',,' (V. ž. M. šk.) IV.
Med tem, ko so bili moji črnovojniki po večini možje, družinski očetje, sem naletel pri 17tih ponajveč na naše mlade fante iz vseh oglov in kotov naše ožje domovine. Bivali so "a visoki laški planini, .v smrekovem" gozdu, v lesenih kočah in pod šatori. Vadili so se v metanju ročnih granat in v uporabi drugega mo-'ilnega orožja. Ko sem prišel med nje, so se mi 'deli nekako boječi in pluhi. Vzrok temu bo inenda, ker imajo največ tuje častnike, ki jih ne iinejo iti oni ne njih. Čakaite! Bomo kmalu domači in prijatelji! Praznik sv. Reš. Telesa je bil a i?.u. Sklenii sem kolikor možno slovesno ga dohajati. Predložim načrt polkovniku. »Ne bo nič. Je že določena vaja!« Da bi se pa fantje na 'a sveti dan potili in kleli, namesto peli in se yeselili, to pa ne bo šlo. In vrtal sem toliko časa gor do tretje komande, da se je ta lepi dan
Toda v čisto drugi: kajti komaj sc mi je amajala roka za pisanje, že pride povelj«, da »am takoj oditi zopet na fronto, in sicer past luSc naših junakov pri česal jevičevem 17, polku. ^Ot pokoren moi sem vzel svojo robo in oriko-akal proti jugu.
pripoznal za praznik. V pokopališki kapelici v varstvu visokih smrek te bila sv. maša, med katero je igrala polkovna godba, ki je prav izvrstna. Kratka procesija z Najsvetejšim, katero spremlja paradna stotnija in častniški zbor. Potem pa smo iz celega srca, z mogočnimi glasovi molili in peli: »Kuge, lakote, vojske, neprevi-dene smrti — reši nas, o Gospod! Varuj našega cesarja ... Daj vsemu krščanskemu ljudstvu mir in edinost — prosimo te, usliši nas!
In Gospod Jezus je v obili meri razlil svoj blagoslov čez to hrabro četo vojnikov; kajti v osmini in na praznik presv. Srca Jezusovega sem razdelil čez 900 sv. obhajil. In ravno prav; kajti na večer smo že odkorakali proti sovražniku. Nekaj veličastnega je bila tudi generalna odveza. Tretji bataljon je bi! že več dni v postojankah, zato S2 nismo še poznali. Ker sem slutil, da se nekaj pripravlja, sem fante obiskal in jih pripravil na najhujše.
V.
Na sv. V:da dan ob 2. uri zjutraj so začeli grmeti topovi z visočin severno in z vbočin južno od nas. Infanterijske postojanke so boli v nižini. Mi smo iskali kritja v globoki grapi. Nekaj strašno-mogočnega je tak topniški hoj, ko se granate srečavajo nad glavo in se razpoka-vajo na skalnati zemlji, Ako sam ne vidiš, ne veruješ, kako granata odbije najdebelejšo smreko, za katero si se varno skril. Zjutraj jo naši junak- uderejo iz strelnih jarkov nasproti sovražniku, ki ni bil Lah, ampak Anglež. S takim navdušenjem in s tako kranjsko korajžo so se vrgli na sovražnika, da je po kratkem boju izpraznil utrjene prve postojanke in se začel urno umikati. Do večera so ga že daleč nazaj porinili. Seveda smo mi na obvezovališču imeli dela cel dun in celo noč polne roke. Kljub temu nismo pozabili na tovariše spredaj in ugibali, kdaj jo udarimo za njimi. Ora-nate so udarjale tudi okoli nas, pa nam sicer prizanesle, videč, da opravljamo le delo ljubezni. Drugi dan pa so se morali tudi 17ti podati nazaj v prvotne postojanke, ker sosedje na levem krilu niso sploh prišli naprej. Da imajo Angleži opraviti samo s takimi junaki, kot so cesarjevičeva garda, bi bili že v lom-bardski ravnini.
Maj varnejša
zastava miru
je
popolen uspeh
8. vojnega posojila
Oospodarski del.
Dva izvrstna dobavitelja mesa.
Nobenega dvoma ni, da bodo pretekla lepa leta, predno izpolnimo v naši govedoreji vrzeli, ki nam jih je vsekala vojska, pa naj bi bile letine za kfrno po vrsti še tako dobre. Silno bomo morali štediti pri uporabi goveda za meso, če hočemo, da dobimo nazaj ne le nekdanje število živine, ampak tudi tieto množino mesa, ki sme jo imeli v svojih hlevih pred vojsko.
Zabiti ne smemo, da se bo izvršila ta izpopolnitev v govedoreji le zelo počasi, kajti govedo potrebuje za svoj razvoj, da je godno za pleme, celih 21 mesecev (630 dni); velika napaka je namreč, če govedo prezgodaj puščamo po plemenu. Tele potrebuje za svoj razvoj v kravi 280 do 290 dni in če ga nočemo zaklati, ko je staro štiri do šest tednov, moramo čakati še na-daljnih 540 do 730 dni, da dobimo blago, ki je sposobno za zakol.
Ves razvoj teličice, ki naj nam da mladiča sposobnega za klanje, traja tedaj 1450 do 1650 dni.
Nikar si ne delajmo upov, da dobimo živine ali mesa iz dežela, ki so z nami zvezane; saj so tam razmere ravno tako kilave kakor pri nas. Poleg tega nam zanikrna valuta (vrednost papirnatega denarja) tudi ne bo napravila mesa cene-j e g a , ampak ga bodo visoki prevozni stroški, zvišani davki in pa židovska pre-kupčija še znatno podražili.
Obmimo malo pozornost na one male živali, ki so v primeri z govedom mnogo skromnejše glede krme, zato pa mnogo rodovitnejše in mnogo hitreje r a s t o.
V	času, ko se število goveda samo podvoji, se te male živali poosmerijo, zato bodo igrale v prehodnem času po vojski zelo važno vlogo kot dobaviteljice mesa.
V	prvi vrsti štejemo sem prašiča in raco. Dočim smo na prešičjerejo že davno obračali veliko pozornosti, je pa reja rac pri nas v Jugoslaviji Se mnogo premalo znana.
Primerjajmo nekoliko obe živali iz gospodarskega stališča in našli bomo nadvse zanimiva dejstva. Ako se držimo pravilnih načel svinjereje, pripuščamo svinje šele čez 9 mesecev k mrjascu, 4 mesece nosi in povprečno računamo na vsako svinjo po sedem mladičev, če pa je krma slaba, pa manj. Pujski morejo, ako jih primerno krmimo, doseči v sedmih mesecih vsak dan po 35 do 45 dek, povprečno po 37i/£ dek prirastka na živi teži, v sedmih mesecih znese to 78-7 do 84 kg žive teže. Pri sedmih pujskih smemo torej v celoti pričakovati 551 do 588 kg žive teže; svinja potrebuje v ta namen od dneva svojega rojstva pa do godnosti svojih mladičev za zakol okrog 600 dni.
Da to dosežemo, je treba, kakor uči skušnja, vsak dan pokladati krme, ki ima 3525 kalorij. (Kako je to umeti, glej v opombi na koncu tega članka.)
Torej je treba za svinjo od dneva njenega rojstva pa do dneva ubrejitve (270 dni) 816.750 kalorij, v času brejosti (120 dni) 363.000 kalorij, za enega pujska do sedem mesecev starega (210 dni) 635.250 kalorij, skupaj 1,815.000 kalorij; zraven pride še šest pujskov (635.250 X 6) 3,811.500 kalorij, vsega skupaj tedaj 5,626.500 kalorij, ali za v s a k k i 1 o g r a m žive teže je treba 9888 kalorij.
Vse drugačne so proizvajalne možnosti pri racah. Že čez šest do sedem mesecev počno nesti in zneso z malimi presledki skozi celo jesen in zimo do junija po 70 do 90, povprečno 80 jajec, ki tehtajo vsako po 7 do 8 dek; raca pričenja torej že po 180 do 210 dneh dajati pre-važno hrano za vsakdanjo rabo,
Zdaj pa recimo, da bi dali vseh teh 80 jajec valiti; kaj bi dosegli? — Vzemimo, 'da je oplojenih 75% (od sto), da bi se po 28dnevnem valjenju od oplojenih srečno izleglo 70% in da bi se od teh poizgubilo .vsled raznih nezgod še 20%. Ostalo bi nam še 34 mladih rac, ki bi čez deset tednov tehtale po 2 kg 30 dek, skupaj torej dale 78 kg 20 dek mesa, torej ravno toliko kot en prešič; če pa si oskr-bimo osem plemenskih rac, dobimo od njih 272 mladičev, ki narede 625 kg mesa žive teže, torej isto množino kot svinja s svojimi sedmimi pujski.
Raca nam da torej v 308 dneh (210 dni rasti po rojstvu, 28 dni valitve, 70 dni razvoja mladih rac za zakol) znatno množino mesa ali jajec in potrebuje zato vsak dan po 671 kalorij piče, skupno torej potrebuje stara raca 206.668 kalorij, k temu pride še za ostalih 33 rac v 70 dneh po 671 kalorij na dan = 46.970X33, torej •1,550.010 kalorij, tako da je treba potrošiti 1,756.678 kalorij, da dobimo pri racah 78 kg in 20 dek mesa žive teže, kar znaša za vsak kilogram mesa 22.464 kalorij.
Za osem plemenskih rac in njihov zarod bi bilo treba 14,053.424 kalorij krme; v tem oziru ima torej prašič odločno prednost, ker dano krmo mnogo bolje izkoristi nego raca, zato pa da raca meso mnogo preje. Z eno besedo: 1 prašič naredi v 210 dneh 78 kg 70 dek žive teže s krmo, ki ima 635.250 kalorij, 34 zgodnjih rac (pekinških) pa napravi že v 70 dneh 78 kg 20 dek žive teže, a šele, ako jim damo v piči 1,596.980 kalorij.
Raca nam da meso trikrat hitreje nego prašič, zato pa potrebuje 2l/£krat več ki-me od ščetinarja. Za rejo rac govori tudi to, ker jo je tako lahko oskrbovati in hraniti, posebno če je na razpolago kaka kaluža ali drugačna voda. Tudi proti mrazu in bo!eznim so race zelo utrjene; zato jih priporočajo za pridobivanje jajec tudi y goratih krajih, kjer kokoši zavoljo ostrega podnebja morda le malo neso. S pomočjo umetnih valilnic je mogoče pridobivati celo leto mlade račice, ki jih je mnogo laže spraviti na noge, nego mlade piščance. Prešiča ne more rediti vsakdo, nekaj rac pa more prehraniti vsakdo, ki ima le majhen vrtec ali pa kosec drugačnega prostora na dvorišču na razpolago.
Tudi drugo perutnino, kokoši, gosi in purane, bi kazalo umetno valiti v velikem slogu in nameravajo menda po vseh deželah napraviti posebne valilne centrale, kjer bodo valili perutnino v velikanskih valil-nih strojih.
Opomba; Beljakovine, tolšča in ogljen-Čevi vodani (škrob, sladkor) so snovi v krmi, ki nam ohranijo živino ne le živo in ssdravo, ampak jo tudi usposobijo, da nam more dajati mleko in meso, mladiče in delavno moč. Imenovane tri snovi se v krmi lahko deloma nadomestujejo. A pomisliti Jnoramo, da so med njimi beljakovine mno-jžo dražje nego tolšče ali celo škrobovina. tTudi je proizvajalna moč n, pr. oljnatih tropin drugačna nego otrobov, drugače učinkujejo pesni zrezki nego krompir, drugače Ičitno zrnje nego odpadki raznih tehničnih ibbrti (pivovarn, oljaren, sladkornih tova-ten), posebno pa slama in seno vse dru-6»
gače nego ostala krmila. Če hočemo torej živino pravilno krmiti, ji moramo dajati pravo množino krme ne samo po teži v kilogramih, ampak tudi po kakovosti ali dobroti krme. Kako pa naj izrazimo to dobroto krme? Pota za to so različna: Najbolj priljubljeno je izražati produktivno vrednost krmil v takozvani škrobovi vrednosti; pri tem je treba preračunati vrednost tolšče in ogljenčevih vodanov tako. kot da bi jih bili nadomestili s samim škrobom. V pojasnilo zgled: S poskusi so dokazali, da je napravil vol iz 100 kg po-krmljenih oljnatih tropin 19 kg telesne masti in mesa; kolikšna bi bila v tem slučaju škrobna vrednost oljnatih tropin? — Brezštevilni poskusi so dokazali, da zamore 1 kg škroba narediti v živalskem telesu okroglo 1 četrt kilograma tolšče. Ako torej gorenjih 19 kg pomnožim s 4, dobim škrobno vrednost oljnatih tropin, namreč 76 kg. S 76 kg škroba dosežem torej v krmi toliko kot s 100 kg oljnatih tropin. Nekaj drugih šltrobnih vrednosti bi bilo zanimivo vedeti.
Sladka trava v cvetju sveža ima 13.7 kilograma škrobne vrednosti (100 kg trave zaleže toliko kot 13.7 kg škroba; sveža detelja v cvetju ima 9.7 kg škrobne vrednosti; slabo seno ima 18.9 kg; dobro 31 kg; izvrstno 40.6 kg; dobra nemška detelja suha ima 22.4 kg; ječmenova slama ima 10.7 kg; ovsena slama ima 17 kg; pše-nična slama 10.9 kg škrobne vrednosti itd.
Drugi pa preračunavajo vso korist, ki nam jo daje živina od krme v t. zv, t o-p 1 o t n e vrednote, ki jih izražajo v kalorijah. Ti računi pa so malo priročni in nam dajo opraviti z zelo visokimi števili, kakor nam kaže naš zgled gori s prešiči in racami. Le s par besedami naj zadevo pojasnim. Vsaka krma proizvaja v živalskem telesu tudi toploto, ki mora ostati leto in dan močno enaka, ako naj ostane žival živa in zdrava. S poskusi so dokazali, koliko toplote da proizvede posamezna krmila. Tako vemo, da more dati 1 gram suhega škroba 4182 malih ali 4.182 velikih kalorij, to se pravi: gorkota, ki nastane ako popolnoma zgori 1 gram škroba, zamore segreti 1 gram vode za 4182 stopinj Celzija ali pa 1 kg vode za 4-182 stopinj Celzija. Toplina, ki zviša toplino 1 grama vode za 1 stopinjo Celzija, je mala kalorija, ona pa, ki zviša temperaturo 1 kg (ali litra) vode za 1 stopinjo Celzija, pa je velika kalorija. S tem merilom (namreč v kalorijah) zamoremo izraziti tudi potrebo krmil pri različnih živalih. Tako pravimo na primer 600 kg težka goved potrebuje samo zato, da ostane še živa, vsak dan 12.780 velikih kalorij. Seveda pa v živini zgori sam en del krme, ki je potreben za dihanje, delo itd., ostali del pa se spremeni v mleko, meso, tolščo itd. Beljakovine, ki jih pokladamo živini v krmi, imajo povprečno toplotno vrednost 5711 kalorij (malih). Tolšča suhega sena ima 8322 kalorij, tolšča zemeljskega oreha (arašid) 8821 kalorij v vsakem gramu. Za škrob smo že gori omenili, da vsebuje 1 gram 4182 kalorij produktivne zmožnosti. Upam, da sem s tem vsaj nekoliko osvetlil, kaj da pomeni stavek: Prešič potrebuje povprečno na dan piče s 3025 kalorijami, raca oa s 671 kalorijami.
GOSPODARSKA OBVESTILA.
Nakup krompirja. Krompir sme nakupo. vati edino le vojno-žitni zavod, ker je ves pod zaporo. Kmetovalci, ki že imajo zgodnji krompir, naj ga ponudijo vojno-žitnemu zavodu, ki plačuje do dne 17. julija po 100 K za 100 kg, pozneje se vsakih 12 dni zniža cena za 16 K pri 100 kg. Krompir, ki bi ga kdo prodal komu drugemu, bo zaplenjen, plačalo se bo zanj le 12 K za 100 kg. poleg tega bo dotični še kaznovan.
Novo nemško vojno posojilo. Vlada je redložila nemškemu državnemu zboru za-onski načrt o novem vojnem posojilu. Vlada zahteva za leto 1918. naknadni kredit 15 milijard mark.
Nakup konj za vojno upravo. Posestniki konj, ki hočejo prodati svoje konje vojni uprai vi, naj naznanijo njih ceno in število pismeno evidenčnemu častniku za konje v Ljubljani (k. u. k. Pferdeevidenzoffizier in Laibach). Nakupovali se bodo konji le v starosti od 4. do 12. leta.
Delavska moč peša. Minister za javna dela vit. pl. Homann je pretekli teden obiskal severozapadne premogovnike na Češkem. Konstatiral je, da je v premogovnikih vedno več delavcev zaposlenih, kljub temu pa da pada produkcija. Preteklo leto se je izkopalo v Avstriji tekom prvih 5 mesecev 69 letos pa samo 62 miljonov centov kamenega premoga. Ako pojde celo leto tako naprej bodemo letos izkopali 80 do 90 miljonov centov premoga manj kakor v zadnji dobi pred vojsko. Dokler se aprovizačne razmere ne iz. premene, ni mogoče pričakovati zboljšanja, kajti rovi v premogovnikih so docela zasedeni, delavci pa so vsled hrane prešibki in ne morejo toliko izkopati kakor nekdaj.
Nove cene za žito. Pšenica, rž in nira 55 kron, ječmen, oves, proso, koruza 50 K, ajda 100 K, grah 120 K, leča 150 K, jedilni fižol 100 K, konjski bob 90 K, zadnje žito 50 K, koruzni stroki 15 K, krmilni grah 60 K za 100 kg. Nagrada za do dne 15. julija oddanih 100 kg 25 K, do dne 31. julija 20 K, do 1. oktobra 10 K, do 20. decembra 5 K.
Na Rumunskem ni ničesar več. Nemški državni zbot je prejšnji četrtek nadaljeval posvetovanje o gospodarskih odnošajih v deželah, ki so sklenile mir. Razni govorniki zahtevajo, da se osigura iz Rumunske krma za živino, jajca itd. Poslanec Gothein Irdi, da so po prihodu nemške vojske v Rumunijo čakali mnogo mesecev na strokovnjake, ali namesto njih so poslali doslužene generale, ki so delali brez načrta in cilja. Vladni zastopnik je zagovarjal vlado. Letošnja žetev na Rumunskem da je izredno slaba. Zastopnik Roesicke pravi, da danes na Rumunskem ni ničesar več. Riimunska sama je navezana na uvoz iz Besarabije. Socijalist Noske pripominja, da je vlada delala na Rumunskem strahovite napake. Vobče je bila vsa debata izraz hudega razočaranja nemških poslancev, ki na Rumunskem niti izdal eka niso našli tega, česar so pričakovali. Rumunska sama mora uvažati iz Besarabije. To so posledice vojnega pusto-šenja.
Promet z bankovci im Ogrska. Ker je Avstrija prisiljena, pri avstro-ogrski banki najeti več posojila kot Ogrska, so nastale na Ogrskem tez'ave. Seveda je zelo neprijetno, če se promet z bankovci ne more omejiti in postanejo posledice vsled tega težavne. O tem se je pred kratkim govorilo. Poslanec Kraft je finančnega ministra vprašal, koliko so pogajanja finančne uprave z Ogrsko napredovala, da bi se zanaprej promet z bankovci omejil. Do 24. maja je bila Avstrija dolžna:
avstro-ogrski banki . K 16.209,186.180 avstrijskemu konsorciju » 8.234,039.017 inozemstvu ....■-> 3.233,766.734 pri vojnih posojilih . . » 29.374,603.300
K 57.051,595.231 obresti znašajo . . . » 2.205,975.112
K 59.257,570.343 V prometu je bankovcev za okoli 22 miljard kron. Poslane« Kraft pravi v pismu: Ker sc bankovci vedno bolj množe in blaga vedno bolj primanjkuje, so cene blagu vedno višje.
Za stalno plačane, penzioniste in rentirje je . položaj nevzdržliiv, kar je tudi državi zelo nevarno. Ogrska dela Avstrijo za te slabe socialne razmere odgovorno, ker sama manj potrebuje in je manj kriva, da se bankovci tako množe. Vendar se mora pomisliti; če potrebuje Avstrija več denarja, je tega predvsem Ogrska kriva. Ogrska daje ostanke poljskih pridelkov predvsem armadi in so ji dovoljene višje cene kot Avstriji. Ogrska je razven tega dosegla, da one industrijske produkte, ki jih sama nič ali nezadostno izdela ali za katere mora dobiti blago iz Avstrije, ceneje plačuje. In tudi za vojne stroške plačuje Avstrija 63.6 odstotkov, Ogiska pa le 36.4 odstotkov. Medtem ko Ogrska bogati na stroške Avstrije, mora Avstrija več plačevati.
Pritožbe na Ogrskem zoper Avstrijo niso utemeljene. Mi smo imeli vojsko v deželi, v Galiciji in Bukovini, medtem ko jo ie imela Ogrska samo v Sedmograški. Da bi se te dežele na skupne stroške zopet zgradile, hoče Ogrska odkloniti, kar bi bilo seveda zanjo dobro.
Miljarde vržene skozi okno. Koroški poslanec dr. Steinwender je letos povedal v državnem zboru zanimive stvari iz našega državnega gospodarstva. Veliki kapital v rokah bogatih zasebnih podjetij je zabranil državi, da ai storila tega, kar se je na Angleškem in tudi v Ameriki ob izbruhu vojske talfoj zgodilo, namreč, da ni sama prevzela vsa vojna podjetja v lastno upravo. Pri nas daje država vojnim podjetjem vse: surovine, deiavce in tudi ob-aroženo silo, ki naganja delavce k delu, tako ia podjetniki nimajo drugega dela, kot da vodijo račune in spravljajo denar. Pa nikar ne mislimo, da so ti prislflžki pošten dobiček. Če se podjetnikom dä vse, imajo potem le malo skrbi. Ravnatelje pri podjetjih naj bi res dobro plačali; toda akciionarji pa nimajo pri podjetju nič dela, torej tudi ne pravicc, da bi si iz vojske delali premoženje. Nadalje je država izročila privatnemu kapitalu tudi vojne centrale. Posamezne banke so sc združile in tako so nastale razne centrale, ki imajo veljavo in moč državne naprave; so navidezno občekoristne naprave, vendar jim vedno kaj ostane. Šest-odstotno obresiovanie vloženega kapitala še ni vse, kar zaslužijo. Veliko več zaslužijo z raznimi plačili, ki odpadejo na vplivne osebe in, kar tudi ni majhna dobrota, oproščeni so vojaške službe. To vse se je zgodilo pod vlado zasebnega kapitala. K temu pride še to, da vojno ministrstvo zlasti v začetku ni kupovalo ne-
§osredno pri proizvajalcih, ampak vse po do-ro plačanih agentih. Na ta način so vrgli miljarde skozi okno že itak bogatim podjetnikom in brezvestnim agentom, cene vseh pridelkov in izdelkov so strašno poskočile in veliki dolgovi teže državo.
Vpeljava zlate valute na Španskem. Veliko presenečenje je vzbudil višek španske valute, kateri nasproti imajo angleški funt, ame-rikanski dolar, francoski frank in italijanska lira precejšnjo razliko. Španska ni mogla preje toliko zlata skupaj spraviti, da bi v inozemstvu dolgove plačala. Leta 19)4. je bilo še 145 milijonov peset izgube, v naslednjih letih pa je naraščal prebitek. Leta 1916. je znašal pol miljarde peset. Španska je že velik del dolga poplačala, katerega hoče sedaj izpremeniti v notranji dolg. Iz Züricha se poroča sledeče: Španski finančni minister je predložil državnemu zboru zakonski načrt o vpeljavi zlate valute, ki nai se 1. junija 1919 uveljavi. Vsa plačila črez 50 peset bi se morala na ta način v zlatu izplačevati. Obenem bo zunanji dolg v notranjega iz-premenjen.
Izobrazbi.
»»Modre so se imenovali, in so neumni b?li".
(Rim. 1, 22.)
Pred menoj na mizi leži učenjaška knjiga, v njej se baha brezverni profesor prava na visoki šoli berolinski sledeče: »Prišel je čas, še bolj pa pride, ko bomo varni pred zločinci
kot nismo bili nikdar poprej. Kajti vsa novodobna tehnika je priskočila pravici na pomoč. Kemični preparati povedo sodnikom, ali je človeška ali živalska kri. Fotografija jim pojasni, v koliko je kaka listina ponarejena. Daljno- in drobnogledi ti razodenejo, ali so na poškodovanih predmetih odtisi ene ali več rok. Telefon in brezžični brzojav odkrijeta zločinca sredi morja. Sploh se mu ni mogoče nikjer več skriti. Kajti države so si dale med seboj besedo, da izročajo druga drugi vse — izvzemši edinole politične zločince... Varstveni uradi in naznanilni zvončki, čuvaji in pomnoženi policijski organi, vse nam jamči, da je zločin takorekoč izločen iz našega življenja.«
Tako piše učeni profesor in človek poto-lažen zapre njegovo knjigo, pa si misli: »Resi hvala novodobnemu napredku. Kakšna čuda! Gotovo najdem mošnjo cekinov jutri zjutraj
nedotaknjeno, če jo nocoj položim sredi ceste.«
• • • «
Pa glej ga spaka! Spet sedim in berem V roki imam dnevne časopise. Pa kaj vidim med noticami? ...Tatvine se množe. Berolinsko društvo za straženje in zapiranje izjavlja, da se je samo na odškodninah vsled tatvin izplačalo 4,400.060 mark, proti 1,600.000 leta 1914. Tatvine na ladjah in železnicah so poskočile od 4,200.000 mark leta 1914. na 57,000.000 mark leta 1917. itd. Goljufija raste. Tako je imel neki budimpeštanski I trgovec leta 1915. pod 20.000 K po svoji izjavi, leta 1916. že 48.000 K in 1917. leta celo 90.000 kron. Toda preiskava trgovskih knjig, ki io je izvršila merodajna oblast vsled navijanja cen, je dognala, da ta trgovec ni leta 1915. nič mani zaslužil kakor 280.000 K, 1. 1916. že 1,800.000 krcn in 1. 1917. pa velikansko vsoto 3,700.000 kron itd. ...Odrtija je očividna. Tovarna za usnje Bergmann in sin je v preteklem letu zaslužila 1,278.824 K. to je skoraj toliko, kolikor ima vsega premoženja, in izplačuje 30-odstotno dividendo. Ogrska iekstilna industrija v Roszahegy izkazuje pri glavnici 12 milijonov kron celih 4,111.126 K čiste-ga dobička (lansko leto skoraj ravno toliko). Tako bi lahko našteval cel dan. Večina teh podjetij je taka, da v štirih ali petih letih zasluži toliko kot ima premoženja sploh. . . . Zanemarjanje stanovskih dolžnosti postaja vedno večje. Na nekem shodu v Beljaku so dognali, da je minulo zimo stalo na belja-škem kolodvoru skozi 22 dni 36 železniških voz krompirja v najhujšem mrazu. Toliko časa namreč niso mogli dognati, da spada v belja-ško vojaško oskrbovališče. ...Število umorov in ubojev raste. Kdor more umeti, naj razume to-le: Še v 17. stoletju je prebivalstvo Francoske znašalo eno četrtino vsega evropejskega prebivalstva, danes pa le še eno desetino. Dočim je število rojstev znašalo še let? 1880. 25-4 na 1000 prebivalcev, je padlo isto število že leta 1911. na 18-7. Isto-tako je pE.dlo število rojstev v istem času na Angleškem od 35-4 na 24-4, v Italiji od 36-8 na 31-5, na Nemškem od 39-2 na 28-6 na 1000 prebivalcev. Kaj pa se godi šele sedaj ob voj: ski, to nam priča vsakdanje življenje ... Zlasti raste število vsakovrstnih mladostnih zločincev. Dunajski sodni zakonodajalci resno mislijjo, da bi zajezili reko hudobije s tem, da preustvarijo porotna sodišča ... In tako dalje in tako dalie. Slične notice opažam teden za tednom, ko berem časopise, in vselej si mislim: »Čudno pa čudno! Znanost trdi s tako gotovostjo, da so z 1 9 -čine omejili, vsakdanje življenje
pa priča ravno nasprotno...« * • •
Spet sedim pri svoji pisalni mizi. Zopet je knjiga pred menoj. Ni pisana iz poslednjih časov. Njeni prvi početki so stari že nad dva tisoč let. Tudi ni pisana po človeški volil, ampak po božjem navdihnjenju. Saj nosi naslov: Sveto pismo. Odprem in jamem listati v oddelku psalmov. In kaj berem?
»Nespametnež je rekel v svojem srcu: Ni Boga. Ljudje so pa postali izprijeni in ostudna so njih dela; nikogar ni, ki bi etelai dobro ni ga- niti enega , . . Vsi so zablodili, vSi skupaj so se pokazili; nikogar ni, ki bi delal dobro, nikogar, niti enega,,,.
Kletve in grenkobe so njih usta polna; njih noge hite, da prelijo kri. Zatiranje in nesreča je na njih potih, in poti miru ne poznajo: »ni strahu božjega pred njih očmi.« (Ps. XIII. 1—7.) In zopet: »Rekli so v srcu — ves njih rod obenem: »Odpravimo z t zemlje vse praznike božje!« Znamenj naših nismo videli, preroka ni nobenega, in Bog nas več ne spozna. ...Požgali so z ognjem tvoje svetišče, do tal so oskrunili šotor tvojega imena .. . Zato sem jih pustil po željah njih srca, da so hodili po svojih naklepih. Tvoje ljudstvo, o Gospod, tlačijo in tvojo dedino razdirajo. Davijo vdove in ptujce in morž sirote. In reko »Saj ga ni Gospoda in Bog Jakobov ne opazi, in oskrunjena je s krvjo dežela in ognusena je z njih deli.« (Ps. 73, 80, 93, 105.)
Ko tako berem, se mi jasni v glavi. Še obrnem list za listom in zopet berem: »Zakaj, ko so bili spoznali Boga, ga niso kakor Boga častili, ali ga hvalili; temveč so se zgubili v svojih mislih in otemnelo je njih srce. Zavoljo tega jih je Bog prepustil željam njih srca, ... da delajo, kar se ne spodobi, da so polni vse krivice, hudobije, nečisto-vanja, lakomnosti, napačnosti, polni nevoščlji-vosti, ubijanja, krega, goliufije, hudodelnosti, podpihovanja, zasramovanja .. . pievzetni, na-puhnjeni, izmišljevavci hudobij, staršem nepo-korni, razuzdani, brez ljubezni, brez zvestobe, brez usmiljenja.« (Rom. I. 21—32.)
Zaprem knjigo. V srcu pa vzdahnem: »Gospod, uči me tvoje postave, pa ne le mene, ampak tudi naše ljudstvo, učene in preproste, bogate in revnt, poglavarje in podložne, da srečno hodimo po poti pravice.«
Stoletnice in druge obletnice
Nabral V. S.
(Dalje.)
Ignacij Holcapfel,
ki je umrl 1868, je zagledal luč sveta v Tržiču 15. julija 1799. V mašnika posvečen leta 1823, je služil kot kaplan v Kamniku, v Mengšu, pri Sv. Jakobu v Ljubljani, kot župnik v Črnomlju, naposled kot dekan v Ribnici, kjer je dne 21 .januarja 1868 umil. Holcapfel je znan kot pesnik in pisatelj. Nekaj njegovih pesmic je objavila »Krajnska Čbelica« v I, zvezku z znakom H. Sodeloval je tudi pri II. 'zvezku. Leta 1838. je izdal poleg francoskega izvirnika prirejen molitvenik »Venic nedolžnosti« s 728 stranmi. »Zgodnja Danica« je 1. 1858. obelodanila njegovo pesem »Posvetna načimernost*. Vse svoje premoženje je zapustil za gluhonem-nico na Kranjskem. Zato se imenuje ulica za-' daj za gluhonemnico v Ljubljani Holcapflova ulica. (Jos. Mam: Ježičnik, XXIII., 78—80.)
Janez Brtnce
je bil roien 4. maja 1818 na Dovjem. Šolal se ie v Celovcu in v Ljubljani. V mašnika posvečen 1. 1842. je služil kot kaplan v Stude-nem, na Bohinjski Bistrici, v Planini, v Komendi, kot župnik v Podkraju in na Uncu, Bil je prijazna in ljubezniva duša, vrl domorodec, navdušen pospeševalec slovenske šole in sad-jereje. Dopisaval je marljivo v »Danico«. Utnrl ie 28. aprila 1870. Njegovo življenje ie ganljivo popisal Anton Pintar v »Zgodnji Danici« L 1870, str. 271—344. Tudi »Domoljub« se ga je že letos spomnil.
Janez Sfri;ar
ie bil rojen 1. avgusta 1818 v Velikih Laščah. Posvečen leta 1844. v mašnika je služil mnogo let kot kaplan pri Sv. Jakobu v Ljubljani in kot beneficijat v Št. Vidu pri Zatičini, kjer je umrl 21. maja 1822, Bil je pobožen duhovnik in vztrajen spovednik. L. 1852. je izdal molitvenik »Živi Roženkranc«. V družbi s tremi drugimi je izdajal leta 1856. list »Cerkveni govornik«. (Str. 524.) Več člankov je objavil tudi v »Zgodnji Danici«, zlasti 1. 1858. in 1859.
Štefan Kocijančič
se je porodil na sveti dan 25. decembra 1818 Y Vipavi. V mašnika je bil uosvečen 1. 1841.
62
Potem je služil na raznih mestih, n. pr. kot kaplan v Ločniku, naposled kot ravnatelj du-* (lovskemu semenišču v Gorici in častni kanonik, kjer je 9. aprila 1883 umrl. Bil je slovenski Mezzofanti, znal je vse evropske jezike, poleg tega pa še jutrovske. Koptovskemu in turškemu jeziku je sestavil celo slovar. Izdal je od leta 1845. dalje deset slovenskih del. Najbolj znane so: »Povesti«, ki jih je laški spisal Frančišek Soave, 1851, str. 238, in »Kristusovo življenje in smrt v premišljevanjih in molitvah«. To delo, 636+743 strani obsegajoče, je predelal po nemški knjigi Gašparja Erharda. Na svetlo ga je dala Družba sv. Mohorja. Več spisov je priobčil v »Zgod. Danici«, v »Slovenski Bčeli«, v »Šolskem« ali »Slov. Prijatlu« 1853, v »Večernicah«, v »Besedniku«. Zapustil je mnogo spisov v rokopisu. Želeti bi bilo, da bi se lotil kdo dela in nam obširno popisal njegovo življenje in delovanje in da bi izdal zlasti njegove zgodovinske spise, n. pr. »Zgodovinske črtice o farah in cerkvah po Goriškem«, »Goriško narečje«, »Cerkveno slovstvo na Goriškem«, »Krk« (gla-golske listine) itd.
Leta 1818. dne 7. septembra je bil rojen v Planini
Miroslav Vilhar,
šolal se je v Postojni in v Št. Pavlu na Koroškem, kot jurisi pa na Dunaju in v Gradcu. Svojih študij ni dovršil. Oče ga je^poklical domov in mu izročil graščino na Kalcu ob Pivki. Pričel je pesnikovati v slovenskem jeziku leta 1854. Obenem je bil skladatelj, ki je svoje in druge pesmi uglasboval. Levstik je bil nekaj časa na njegovem domu domač učitelj. Tedaj (1. 1860.) je zbral nekaj svojih pesmi in jih izdal v posebni knjigi, obsegajoči 155 strani. Levstik mu je pri urejevanju zelo pomagal. Mnogo Vilharjevih pesmi je radi prijetne in lahke melodije postalo povsod znanih, n. pr.: »Ko ptičica sem pevala«, »Rožic ne bom trgala«, »Bom šel na planine«, »Ob zori zvonček poje« itd. Komu ni znana -Lesena ribica«, komu ne »Župan•• [Postava zverinam je nova podana)? Spisal je leta 1850. igro s petjem: »Jamsko Ivanko«, izdal več izvirnih in prevedenih iger. Bil je veseljak. Umrl je leta 1871. na Kalcu. Njegov sin je skladatelj Fran Serafin Vilhar. y Leta 1818. dne IS. oktobra je bil rojen
Luka Jeran
V Javorja h pri Poljanah. Precej star je vstopil v gimnazijo, in sicer ker ga vsled starosti niso sprejeli v Ljubljani, v karlovško na Hrvatskem, kjer je dovršil pet razredov. V šesto šolo je prišel v Ljubljano. Po dokončani gimnaziji in filozofiji (7. in 8. šoli) je vstopil v bogoslovje in postal leta 1845. mašnik. Kot kaplan je služil v Poljanah, v Horjulu, pri Sv. Petru v Ljubljani, odkoder je leta 1853. odSel za misijonarja k Ign. Knouleharu v Afriko. Ker je nevarno obolel, se je povrnil v Trnovo ,v Ljubljani. Tu je leta 1856, prevzel uredništvo »Zgodnje Danice«, katero je že od leta 1851. skupno z Ant, Zamejcem urejeval. Leta i_1869. je postal papežev komornik fmonsignore) ,in se preselil v stolno župnišče; leta 1882. je .bil imenovan za kanonika. Umrl je 27. aprila J896.
< _ Luka Jeran je bil glavni sotrudnik Blei-Weisov pri »Novicah« precej ob začetku leta j 1843. »Zgodnjo Danico« je urejeval 40 let, Zložil je mnogo dobrih nabožnih pesmic, nekaj tudi svetnih (1, 1847.: »Tam, kjer beli so snežniki«), spisal več Šmarnic in izdal mnogo drugih spisov, zato mu je prof. Jos. Mam posvetil cel letnik XXVIII. »Jezičnika«. Ustanovil je dijaško kuhinjo in pripomogel marsikateremu dijaku do kruha.
Zdravstvo.
REVMATIZEM V MIŠIČEVJU.
1. Ime.
Beseda revmatizem je potomka grške besede »revma«. Pomeni pravzaprav vse, kar teče iz kake rane. Pri nas zaznamujejo isto z nemško besedo »Flus«. In res so v sta,ih £asih imenovali zdravniki revmatizem vsako
bolezen, pri kateri je tekel gnoj iz mesa bodisi na nogi ali na roki ali kjerkoli. Sedaj na-zi varno s tem imenom predvsem ono s trganjem združeno bolezen v mišičevju ali v sklepih, o kateri bomo govorili.
Mišičevje ni nič drugega kot navadno rdečkasto in nitkasto meso, ki obdaja kosti na nogah, rokah, rebrih itd. Ima lastnost, da se skrči."kadar in kjer hočemo in kakor hočemo. Tako s pomočjo mišičevja lahko hodimo, delamo, sploh se gibljemo. Če v komolcu roko upognemo, lahko vidimo in otipamo, kako se meso na gornji lehti, in sicer na prednji strani, skrči in odebeli. Pri tem doni tre-bušasto obliko. Starim hudem «e je zdela ta oblika podobna trebuhu miši. Zato so dali vsemu mesu ime mišice ali mišičevje. Isto pove latinska beseda »muskel«.
2. Vzrok — premrazenje.
Kako revmatizem v mišičevju nastane, kakor potem v telesu pravzaprav gospoda;.-!, o tem zdravniška veda še ne ve veliko povedati. Ali o enem pa ni nobenega dvoma, namreč da je glavni vzrok revmatizrna premrazenje. Revmatizem je torej posledica hudega urehlajenja ali premrazenja, ravno tako, kakor nahod ali trganje po ušesih ali ^obobol ali katar v želodcu itd. Kakor nekateri po vsakem prehlajenju postanejo nahodni, druge boii zob ali jih trga po ušesih, tako tretjo vrsto ljudi začne po vsakem premrazenju trgati po mišičevju ali, kakor pravimo, po udih. In to je ravno revmatizem.
Premrazimo ali prehladimo se tudi, kadar izgubimo preveč svoje telesne gorkote. To se kaj rado zgodi, če telo m dovoli zavarovano proti mrazu, če ga obletava prepih ali če je v mokroti.
Da nas obišče revmatizem, že lahko zadostuje, da se le enkrat premrazimo, četudi morda samo na enem delu telesa. V tem oziru se je treba kolikor mogoče varovati mrzlega prepiha; silno je nevarno, če nas premoči dež ali kaj drugega; tudi si lahko nale-zemo revmatizem, če ležimo ali spimo pri odprtem oknu, oziroma na prostem brez zadostne odeje, morda celo na mokrih ali mrzlih tleh.
Največkrat pa si seveda nakopljejo ljudje revmatizem polagoma, če morajo biti večkrat na mrazu, zlasti pa na mokroti. Glede tega imajo veliko na vesti slaba vlažna stanovanja in pa gotove obrti ter dela po tovarnah, ki se morajo vršiti v vodi. Pri takih opravilih je človek takorekoč že naprej »zapisan« revma-tizmu.
Izmed letnih časov sta zima in pomlad kakor nalašč za revmatizem. Saj gospodarita tedaj mraz in mokrota. Zato tisti, ki so podvrženi revmatični slabosti, v tem času tudi najbolj zdihujejo.
3. Bistvo — vnetje.
Revmatizem je ena izmed tistih bolezni, ki se nič ne vidi. Vse boli in trga, če pa pogledamo ali režemo z nožem, pa nikjer nič ni. Zato še danes pravzaprav ne vemo, v čem obstoji ta bolezen. Domnevajo, da je to neke posebne vrste vnetje v mišičevju, takozvano revmatično vnetje. Opisujejo to vnetje tako, da se od časa do časa vsled premrazenja nabere v mišičnih žilicah preveč krvi, ki se takorekoč poti in sili v notranjost mišič in v kožice, w katere so mišična vlakna zavita. To povzroča bolečine. Kri namreč pritiska na živce, s katerimi čutimo bolečine.
(Dalje.)
fPgf Listek ~||И
junakinja iz Štajra.
Povest. Prevaja ' ' ' (Dalje.)
Čisto in jasno, kakor bi pel čaroben ptič, doni s pevskega odra solospev: »Stabiliam thronum — Utrdil bom prestol«. Ko sladko
deni spev, govoii Joahim Hendel in njegovi besede zvene najvišjemu gospodu lepše kako: piščal, trobenta ali violina:
»Vaše Veličanstvo! Angleškemu kralju bi računal tisoč ginej (angleški cekin); francoskemu кгаГи bi računal osemsto dublon (španski cekin). Vašemu Veličanstvu pa cele armature ne bom prodal draže, kakor je prodal Ivan Pempflinger svojo zvesto kri za rajnega cesarja Ferdinanda. Računal bom samo spremstvo, drugega nič. Topove bo dobavil moj nečak iz Piraha; sam naj pove, koliko zahteva.-- Okrenil se je po svojih nečakih, ki so po predstavljanju stopili nazaj.
Hendel iz Piraha. veliki kotlar in livar, ki mu je nekoliko belo namešana rdeča brada kakor ogenj plamenela okoli trdega rudarskega obraza, pocepta nekoliko z nogo ter reče:
»Kulevrine (dolge topove), to je najboljša oblika, vse enega kova — bron napraviti trd kakor jeklo, je naša skrivnost; cev stane trideset goldinarjev.« Joahim ga prekine:
»Toliko bi zahteval od mene; za Veličanstvo so zastonj.«
Zastonl I Štiri dolgi topovi — zastonj! Tako govori le, kdor ima knežjo moč. Začudeno -iegujejo cesarjevi dvorniki vratove, škof Klezel iz Dunajskega Novega mesta se namrdne. Št za trenutek ga nc . zmeša ta velikodušnost, za katero preži zahrbtnost. 360 prsnih oklepov, 4 topove zastonj! Vse zasloni! Za nrmške vojake ni nobenega denarja. Kakšno gospodarstvo! Kaj bo Hendel za vse to zahtevali Previdnost, cesar, previdnost ... Ne zna vladati, kdor se ne zna hlini-ti. — Cesarjeve oči se iskre. Jezdeci v štajerskem železju pekečejo kakor grom mimo njega in teptajo Nasaf Bejevo glavo-
»Gospod Joahim Hendel!« Tako prijazno ne govori niti z nadvojvodo Albertom, niti z nadvojvodo Karlom. »Ponujate mi, kar znašajo davki cele kronovine. Hvala vainl Pem: flinger je bil vrl mož, pa kri ni zastonj, vaš cesar in kralj ne sprejema zastonj darov in, če ničesar ne zahtevate r.a armature, zahtevajte kako milost zase ali za svojo hišo; val cesar in kralj jo vam podeli.«
Vsa dvorana je vlekla na uho, petje je utihnilo; globoko spodaj pa šumita reki kakor bi besneli zli duhovi, ker je cesar takq milostiv. Joahim Hendelnova roka počiva na oniksovem racčevem ročaju. Kakor kladivo padajo njegove besede:
»Veličanstvo, zase in za svojo hišo ne prosim ničesar. Naša hiša stoji trdno, ker naši plavži vspevajo in naša trgovina cvete že dvesto let; vsak izmed nas ima svoj delež. Tudi ne zahtevamo novih predpravic glede železa in jekla, prosimo le, da se povsod določi enaka cena za surovo železo, tudi za ad-montske plavže — kljub prelatu; v tej zadevi smo že na Dunaju potrkali. Ker me moj cesar tako milostivo pozivlje, prosim v svojem kakor tudi v imenu vsega mesta Štajer samo eno: Veličanstvo naj nakloni mestu varstvo v verskih rečeh, varstvo naši cerkvi in šoli, kajti eden izmed državnih stanov nam grenko zavida to, kar imamo, in nam je protipo-stavno iztrgal, kar je bilo naše.«
Nejevoljno mrmranje zabuči tam, kjer stoje prelati. Novoverski evangelski svetovalci pa žare veselja. — Zapomnite si, oguljene kute in svilnate mocete (oblačilo duhovnih dostojanstvenikov), pobožne farške žlo-budre, ki sfe včeraj pihali cesarju v ušesa. Vi imate zvijače in spletke, mi pa imamo Hen-delna.
»Kateri državni stan mislite?« vprašuje cesar z nekoliko nagubančer.im čelom. »Že vem, vi mislite duhovski stan, pa mu delate krivico. Prelati vam, kolikor vem jaz, niso skrivili niti lasu. Sicer pa je sedaj v Štajru mir v verskih rečeh in nobena stranka se ne more pritoževati «
»Prelati so nas oropali, Veličanstvo, in ti nas slekli do kože, če bi bili brez kapitala. Naj ini Vaše Veličanstvo odpusti mojo drznost, Vašemu Veličanstvu niso povedali resnice o Štajru, če so Vam rekli, da tu vlada mir, da nima nobena strs.nka vzroka pritoževati se.«
Opat iz Glajnka je prijel za roko opata Hclerja, ki je ves razvnet od jeze zaklical: »Kdo ima vzrok pritoževati se, kdo? Mi!«
»Tiho, tiho, gospod oče, Njegovo Veličan-itvo naj govori, tiho, sicer izgubimo igro.«
Cesar je meril z očmi predrzneža, ki se mu upa ugovarjati. Bo-Ii treba poklicati stražo? Pa cesarju Matiji, ki se je na turnirju boril za prvo darilo, je tuintam všeč drzna beseda. In oklopniki iz Kaniže hočejo jezditi. Cesar je rekel:	,
»Gospod Hendel, vi si upate veliko za-itevati. Mi smo bili in smo vam in vašim tako milostivi, da sploh trpimo tu in v Lincu vašo luteransko šolo in cerkev. Vi ste pred štirimi leti šolo in cerkev, ki jih je cesar Rudolf odpravil, brez našega dovoljenja lopet upostavili. Mi bi vsako uro lahko zopet zaprli šolo, pa tega ne storimo. Kaj hočete še več gospodje? Vi vendar nimate nikoli dosti.«
»Hvala Bogu,« je krčevito vzdihnil opat Heller, Verolomci so divje gubančili čela, to a močno veseli. »Ne boj se,« je v goreči po-ožnosti molil skoraj na glas, »najvzvišenejši cesar, Bog je s Teboj, ki ima v svoji roki srca kraljev.«
»Najmilostivejši gospod, odpustite!« je_ rekel mogočni patricij, ne da bi pred cesarjevo nejevoljo trenil s trepalnicami. »Našo latinsko šolo je ustanovil Vašega Veličanstva oče blagega spomina in bila mu je draga, rekel je. da je blagoslov za deželo. Tega blagoslova nam gotovo noče vzeti Vaše Veličanstvo.«
Ko je cesar slišal o svojem očetu, je nagnil glavo. Da, to je bil cel gospod in vitez, če ga tudi danes zaničujejo nekateri duhovniki, pa je vendarle bil. Nekaj njegove krvi, ki je bila naklonjena novi vari, teče tudi po žilah tega bledega, previdnega moža. Za trenutek je pomislil, potem je prijazneje vprafal:
»Koliko učiteljev imate na vaši šoli, ki jo tako hvalite, in kateri so?«
Opat iz Garst ena pravi: »Zapeljivci ljudi so!« Duhovniki okoli so ga rotili, naj bo vendar tiho.
»Vodja šole je Egidij Aniaresk,« pravi Hendel, »podvodja je Tidej, Pomeranec; Tav-benrak je kantor (pevecl. Za pridige, ki se govore po Memhardovem zgledu, srno nastavili Valentina Langa, nsjzmožnejšega od naših štirih pridigarjev.«
»To je veliko ljudi; štirih pridigarjev nimajo niti vaši verski bratje v Lincu; sedaj se mi pa res čudno zdi, kako morete tožiti nad tlačitelji in roparji.« meni cesar smehljaje se.
»Veličanstvo govori kakor Salomon!« je zdihnil opat Heler. Novoverci so zamrrarali in so se proti njemu obrnili in eden spregovori: »Ne sejejo in ne žanjejo in žro naš kruh.« To je bil Bertold iz Piraha, ki je pisal sramotilna pisma.
Hendel je rekel: »Veličanstvo, polovica Štajra spoznava novo, očiščeno vero. Od leta 1600., ko so Mavricij in tovariši v ledu in snegu odšli, se je naše število podvojilo in raste od leta do leta. Trije učitelji in štiri pridigarji, to ni veliko za Štajer. Potrebujemo jih več. Veličanstvo! Imeli smo svoj čas poleg slavne latinske šole tudi še nemško šolo za preproste otroke, sedaj je nimamo več. Imeli smo cerkev v mestu Štajer, na gori, naši očetje in naše matere so pokopane v njenih ža-lai, sedaj je nimamo več. Imeli smo cerkev in bolnišnico v Štajerdorfu in cerkev v Ajhe-tu, pa so nam oboje vzeli, ključi leže pri ključarju, cerkvi sta zapuščeni razvalini, pa rajši jih puste razpasti, kaLor pa bi jih vrnili nam, ki nam gredo po vseh postavah; častiti pre-lati naj to zagovarjajo. Tri cerkve, ki_ so že osemdeset let naša last, leže v prahu in razvalinah, imamo samo eno cerkev, kjer je prostora za osemsto ljudi, nas protestantov pa je dva tisoč v mestu in okolici. Kdo nam pomaga k naši lastnini?«
»Laž, lažnivec!« sopiha opat Heler.
»Kdo pomaga nam, nam!« ... »Duhovni oče, saj je vendar vse zastonj,« prigovarjata na levi in desni opat iz Glajnka in oni iz Saj-tenštetna. — »Dvatisoč — — potem ste pa šteli tudi otroke v zibelki?« je vprašal za-smehljivo škof Klezel.
»Ne, gospod škof. Štel sem samo može.«
»Zdi se nam.,.« je začel cesar in zopet prekinil. »Kdo govori tam-le tako nespodobno glasno?« Cesarica se je prestrašena prekrižala na prsih.
»Veličanstvo, Veličanstvo!« je votlo vrše-lo po dvoranL
»Tiho!« je vzkliknil načelnik cesarjevega spremstva.
»Ne verjemite ničesar, Veličanstvo!» Opat iz Garstena vpije na gias, kakor bi izganjal hudobne duhove. »Ti gospodje ne potrebujejo cerkva. Nam jih je treba. Nam jemljejo našo lastnino, nas teptajo z nogami, Veličanstvo, ne poslušajte tega-le, poslušajte mene.«
Tako kliče opat Heler, pahne s komolci od sebe svoje prestrašene prijatelje; podere s svojimi širokimi ramami na tla helebardo in moža, ki jo je nosil, zlate sklede plešejo po tleh, stotniki zažene jo vik in krik, on pa že stoji sredi med preplašenimi dvorniki, ramo ob rami z mogočnim Joahimom Hendel-flom, zakliče še enkrat s preroškim glasom, s povzdignjeno maziljeno desnico: »Veličanstvo! Poslušajte me, Veličanstvo, rotim Vas pri ranah Kristovih.«
»Govorite mirneje, ne tako glasno!« je rekel cesar vznevoljen. Visoka gospa pa je proseče položila' svojo roko na njegovo. Cesar je vprašal milostiveje prelatu ostro zroč v oči:
»Kaj torej, kaj hočete?«
»Našo staro pravdo, najmilostivejši gospod, našo dedščino. Ako ta gospod zahteva predpravic za svojo vero, ki je v Štajru tako tuja kakor Mohamed, potem ne prosim jaz nič drugega kakor pravice za našo vero. Га gospod trdi, da jih je'v Štajru dvatisoč nje-ove vere, pa to ni res. Pravi, da iim je tre-a šol in cerkva, pa tudi to ni res. Imaio celo nalačo za latinsko šolo, katero obiskuje par luteranskih dečkov. Mi imamo samo eno malo na gori, to jaz komaj še vzdržujem, potrebovali bi pa tri; treba nam je gimnazija, go-_ spodje tu pa nam branijo na vse kriplje, da bi ga zidali. Katoliški otroci podivjujejo in ti gospodje tu so tega krivi.«
»Je-li to res, gospod Hendel?« je preko opata vprašal cesar.
Joahim Hendel stoii tu s prekrižanimi rokami, okoli temnobradatih usten mu plava zaničljiv nasmeh.
»Veličanstvo,« je rekel, »v naši šoli je tristo protesUniovskih otrok iz Štajra in iz gra-dcv. Pa tudi katoliške dečke sprejema rektor, če le pridejo. Vaše Veličanstvo naj ve, da je moj stric« — obrnil se je in pokazal na src-brnobradatega moža — »ustanovil štipendije, sedem za protestantovske, sedem za katoliške dečke.«
Cesar je pohvalno prikimal, stari Volk Hendel se prikloni in vsa dvorana je zrla nanj.
»Da, v vašo šolo, kjer se preklinja vse, kar je svetega, naj pošiljamo mi svojo krščansko mladino, v vaših sramotnih klopeh naj po milosti vaši sede naši katoliški dečki, ne — lepa hvala!« zavpije na glas opat; pod zaprtim škrlatom mu je vzkipelo zvesto katoliško srce. O cesar, če bi ti vse vedel, kaj smo mi pretrpeli, bi ne vprašal tega-le, če je res, kar pravim. »Mi ne prosimo milosti gospoda Volka Hendelra. Mi zahtevamo pravice od našega najmilostivejšega gospoda. Dajte nam. najmilostivejši gospod in cesar, prostost, da zidamo šole, tega prosimo in drugega nič!« Iskreno prosi, prosi z očmi, z glasom, ki prekipeva solz, s povzdignjenimi rokami. »Prosim, da se nam proti nezaslišani nakani Hendelna, ki nas hoče oropati štajerskih cerkva, vrnejo ključi treh cerkva, ki so naša prastara last, da se dajo nam v last, ne malikovalcem. Sveto Veličanstvo, uslišite me!«
Divje je završalo po dvorani: »Maliko-valci.«
Joahim Hendel je zaklical zapovedujoče: »Mir! Tu stojimo pred cesarjem!« Opatu pa je s smehljajočimi ustnicami pikro zasolil: »Zlato tele je malik, ka-li? Ko se je v Garstenu podirala vaša hiša za novicijat in je skoraj v Anižo padla, takrat vam je bilo dobrodošlo malikovalsko zlato.«
»Naj me Bog kaznuje, če sem se ga dotaknil!« ... Opatov glas se trese jeze in žalosti. Cesarjevo obličje je mrzlo kakor kamen, Hendel pa se smehlja kakor zli duh.
»Veličanstvo, res je, Hcndelni imajo milijone, mi nimamo ničesar. Ničesar nimamo, ra-zun prave vere, ki jo. .. spričujemo ... v dolgih nekrvavih mukah ... naj bomo Ii zaradi-tega zavrženi?«
»Nespamet, nespamet!« je mrmral škol Klezel in je gledal strupeno kakor kača, »ima milijone« — pravi cesarju v obraz, cesarju, ki mu Hendel zastonj nabavlja orožje — o nespamet!«
»Čemu vse to, gospod Heler,« je trdo odvrnil cesar. Zastonj lovi v tem trenutku roka pobožne cesarice cesarjevo. »Deset ukazov smo izdali za katoliško vero, ali naj jih spišemo še deset? Ali bi dali potem mir? Ne!«
»Poljubite roko Njegovemu Veličanstvu, potem se spravite ven!« šepeče Klezel.
Toda opat je rotil in vpil, naj pade nanj cesarjeva najvišja jeza, naj pade nanj cesarjev meč, dobri pastir daje življenje za svoje ovce, noben najemnik naj ga ne zasmehuje, češ, da je strahopetec.
»Sveto Veličanstvo, gospod, gospod, naš gospod! Ali ne veste, Veličanstvo, da ti lu-teranski gospodje, ki imajo milijone, žvižgajo na Vaše ukaze. Gospod Hendel pravi: ne, ne, čeprav je stokrat: da, da! Tam-le hoče neki gospod, naj se odstranim, pa jaz se ne umaknem. Veličanstvo! Zahtevam pravice! Cerkev, ki je bila last bratovščine, je sezidal cesar Maksimilijan, da se v nji obhaja njegov spomin, sedaj je oskrunjena; v imenu cesarja Maksimilijana )o zahtevamo nazaj, naša jel — Zahtevam pravice. Špitalska cerkev je posvečena, kraljica Elizabeta jo je zgradila v spomin na umorjenega soproga, cesarja Alberta —«	(Dalje.)
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 4'/4% brez kakega odbitka.
ШШ ire itf 8. zjotrij H ijpie.
Glej) Inserat!
——------4
Novice od Soče.
Zahodna Brda. Gad je vpičil dne 28. junija v desnico 171etno Katarino Vugo iz Ve-drijana. V zapuščenem italijanskem taborišču ie prijela za vrečo, v kateri je bila ta pošast. Dekletu so prevezah roko ter jo potem peljali v goriško bolnišnico. Pozor tedaj ne samo na ročne granate, ampak sedaj v vročini tudi na strupene kače!
Vojaške ropotije je še vedno dosti raztresene. Zalibog, da so te reči sedaj večinoma nerabne. Škrpetov ne manjka; vidiš jih povsod! Pa tako potrebujemo obuvala. Toda, zakaj niso ljudje tega prej pobrali, preden se je pokvarilo? Bali so se, da jim potem vzamejo, ko bi že očistili ali morda že rabili. Pač pa ljudje pridno vozijo iz italijasnkih jarkov les za kurjavo.
Srečal me je vojak in vprašal, kje je vas Dobra. Potepam se že nekaj mesecev tu, pa nisem vedel, kje je ta kraj. Pred kratkim pa dobim uradno pismo; na tem je bil poštni pečat Dobra nel Coglio, spodaj pa Dobrovo v Brdih. Na, sedaj pa vem! Po trikrat na teden sem bil tam, pa »Dobra« nisem poznal. Tu bivajo samo Slovenci, a uradna imena so vsa ital ijansko pokvečena. Iz Dobrove so napravili Dobra, iz Vipolže — Vipulzaro, iz Koisko — Quisca itd. Imenitno! Italijani onkraj luže resno mislijo, da so ti kraji italijanski, zato tako hrepene po njih. Naš urad pa tudi še sedaj hoče, da imajo ti slovenski kraji pred sve-
42
Jom uradno italijansko lice. Kakor se zdi, se nočejo poboljšati ne prvi, ne drugi I —
Da je to res, evo zopet dokazi Sedaj tu fitreljajo topničarji za vajo z ostrimi streli. Da «branijo kako nesrečo, so postavili oklice, ki so pisani v trdi slovenski deželi nemško, italijansko in nazadnje slovensko I Še Poncij Pilat, ii je zagrizeno zaničeval in sovražil Jude, je dal v judovski deželi na križ Kristusov napisati najprej hebrejsko (judovsko), potem grško in latinsko. Goriški Slovenci smo sedaj prav križani, pa naš iezik še prezirajo. To je moderna kultura, bolje tortural Oklici za vojno posojilo pa so samo — slovenski! , Pri nas je primeroma — posebno če pogledamo goriško okolico — prav malo porušeno. Cerkve so vse cele, гагеп v Števerjanu, Zgor. Cerovem fn pa zvonik podružnice na Vrhovljah. Tudi zvonovi so še vsi v zvonikih. JBog daj, da bi tudi ostali! Ampak popravljamo pa kar nič ne I Kaj bo na zimo? Toda videl tem, da tam pod Števerjanom popravljajo grajsko »škarpo«, kar ni tako potrebno. Za iitotine hiš pa, ki so nujno potrebne, da jih popravimo, dobimo na vse prošnje odgovor: »Ni delavcev, ni materijala!« Dvoje mislim: ali hočejo Slovence sistematično uničiti, ali pa morda še dvomijo, kje bo meja I ?
Za razvedrilo.
Skromnost. Učitelj vneto priporoča učencem skromnost in jim jo pojasniuie s sledečim zgledom: »Vzemimo, da bi jaz obiskal gospoda župnika, pa bi mi ta ponudil kozarec piva in jaz bi ga spil. Pa mi ponudi še drugega in morda bi tudi tretjega še vzel, četrtega pa nikakor več. In recimo, da mi prinese nato gospod župnik kozarec vina, potem drugega m tretjega, za četrtega bi se pa lepo zahvalil in bi ga nikakor ne hotel več vzeti, kaj sem potem, ljubi otroci?« Otroci (enoglasno): »Pijan! gospod učitelji«
Kino »vzgaja«. Mama peije Tončka v kino, kjer se ravno predstavlja znameniti roman: Quo vadiš? Kavno ko planejo levi na uboge kristjane in jih mesarijo, začne Tonček bridko jokati. Globoko gane srečno mamico to sočutje, ki ga je pokazal Tonček in ga tolaži, da je na drugi strani vendar veliko junaštvo in sijajen zgled vsem, kako je treba rajši tudi umreti za sv. vero kot jo zataiiti. Toda Tonček strese z glavo in ves v solzah pokaže Ла neko točko v živi sliki: »Glej •— mamica, tamle pa — čaka še en ubog lev, in ta ne bo dobil nobenega kristjana.«
Napačno umela. Mati (k sedemletni.hčerki): »Anica, skoči hitro k mesarju, in poglej, če ima še prašičje nogel« fčez deset minut): »No, pa si dolgo časa hodila. Ali si kaj prinesla?« Anica: »Oh, mamica, saj sem tako gledala, pa nisem mogla videti, ali ima mesar prašičje noge ali ne, ker je obut.«
Odgovori.
N. S. K. Če Vam prošnje kljub osebnemu posredovanju ne rešijo, se obrnite na c. kr. deželno, vlado v Ljubljani s prošnjo, naj ista naroči dotičnemu okrajnemu glavarstvu, da Vašo prošnjo reši.
J. P. K. Sladkornih kart za delavce, ki so pri Vas v dnini, Vi pri županstvu ne morete zahtevati, temveč vsak izmed dotičnih delavcev sam zase, katere naj potem izročijo ,Vam, če hočejo piti sladko kavo.
Fr. R, Zakon z dne 27. julija 1917 drž. zak. štev. 313, s katerim se urejuje državni preživninski prispevek po vojni vpoklicanih, glede otrok ne določa gotove starosti, do katere jim gre podpora, temveč pravi, da gre podpora vsem, ki morejo dokazati, da je bilo njih preživljanje ob času vpoklica odvisno od dela in .dohodkov vpoklicanega in da je vsle^ \»»jnega vpoklica njih roditelja ogroženo, Vsakdo pa, komur gre podpora, ima pravice zahtevati isto za ves čas od vpoklica reditelja naprej. V praksi se bo pač smatralo, Ja se fanti v starosti od 16. leta naprej lahko ami preživljajo, 3?
LISTNICA UREDNIŠTVA,
J. P. Soglašamo. Če pa priobčimo, bode brez dvoma konfiscirano.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Gradec, 3. julija: 83 85 60 31 33 Line, 6. julija: 36 51 29 12 4
SKRIVALNICA.
Kje je gostilničar?
ADVOKAT
dr. Iura Hdtešic
VLJUDNO NflZNflNJfi, DR JE OTVORIL
SVOJO PISÄRNO V LJUBLJANI SODNA ULICA ŠT. 6/11.
D*- IZJAVA, -m:
Podpisani obžalujem lažnjive besede o poštenosti Marijane Buh in se ji obenem zahvaljujem, da je odstopila od nadaljnjega sodnega postopanja. Bevke pri Vrhniki,	2331
Julij Steiner, vojak.
J*- PROŠNJA.
Kateremu iz Rusije se vračajočih ujetnikov je kaj znano o usodi pešca Alojzija Jarca, 22 let star, doma iz Gor. Podboršta št. 9, obč, Mirnapcč, Dolenjsko, ki je služil pri 20. Lir. Kot ujetnik je bil v letu 1916, zaposlen v zaledju ruske armade. Od junija 1916 pa so zaostala vsa poročila. Za vsako vest bom hvaležen in vse stroške povrnem. — Janez Jarc, posestnik na Gornjem Podborštu št. 9, pošta Mirnapcč, Dolenjsko.	2290
Najbolje naložiš denar
ako kupiš zlatnino, briljante, ure, srebrnino pri
F. Čuden Sin v Ljubljani
samo nasproti glavne poŠte.
Ceniki se ne razpošiljajo, :: Kupim staro zlato.
SVARILO. -»C
Po Gorenjskem in v ljubljanski okolici se klati neka oseba, ki izvablja od ljudi denar na najrazličnejše načine. Večinoma kaže službeno izpričevalo iz kn. Sk. zavoda sv. Stanislava In pravi, da bo denar vsak dobil v zavodu. Podpisano vodstvo zavoda izjcvlja, da s to osebo ni v nikaki zvezi več in prosi vsakogar, da jo šimpreje izroči orož« nlkom. Vodstvo kn. šk. zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano,
Mesto popra
rabimo
Szegedmsko papriko
Vedno v zalogi pri
H. Gero, Dunaj XV., Mariahilierstraße 158, -:: ZASTOPNIKI SE IŠČEJO, s:-
Le 3 K 40 h Г,пГаГа.а-
rat „Omega", vel. sliko 4X4 kompl. z malo opremo z natanä. navofl. za začetnike. Aparat Perfekt", vol. 4У,Х3 z motnim stokiom, dvojno ka-soto, dober objekt in malo opromo t.cr navodilom za zaCetnlke le IZ
9.60Zitklopnal.amora,fter»rua'vel.
---- ftX12;lInaizvršitev z vsooi potrebnim
opremlj. za razno lege, prima akromat. leča, kompl. s kuvinaeto lcasoto in navodilom dokler v zalogi, le K 78. 8o h zaklopna omara za vojaštvo za ploščo in filme, žepna oblika vol. 4V,X1 le K 68.40; vel. GX» 1" K 7<».BO. Pošilja po povzetju. Poštnina 1 K Export ..Perfekt", Dunaj Vir. Neustlftg:. 137/162.
NADOMESTILO MILA
za pranje perila, izborno peneče in prekaša vse doslej v prometu se nahajajoče izdelke. 1 zavoj
t. j. 5 kg K 12.—, 1 zavoj z 10 kg K 23.— Preprodajalci dobe popust pri naročbi celega zaboja z 250 kosi. Belo mineralno milo za čiščenje rok in finejšega perila, 1 zavoj 32 kosov K 14.—. Nadomestek za toaletno milo v razfiih barvah, lepo dišeč, 1 zavoj 32 kosov K 13.—; roza barve, 1 zavoj 24 vel. kosov K 18.—. Razpošilja po povzetju. Pri večjem naročilu naj se pošlje polovica zneska naprej. Najmanj se more naročiti en -avoj vsake vrsts. M. JÜNKER-ja izvozno podjetje v Zagrebu it. 1. Pelrinjska ulica 3., III., telelon 23-27.
Ročni mlini za žito (mlini za moko)
za drobljenje in fino mle-tev vseh vrst žita. Eno-st ivna, pa zelo trpežna izvršitev, skoro neporušni, z zmenjajočimi ploščami iz trdo kovine. Cene brez podstavka z zavojnino: z zamah-nim kolesom v teži okolu 12 kg 140 K, z ročico v teži okolu 7 kg 120 K. Odpošilja se z Dunaja proti predplačilu zneska K 20'—, ostanek po povzetju. Doba se takoj pri: E. Wolfsohn, Düna. II., Obe rmiillnerstraße št. 17j Zastopniki se iščejo.
EtUni slovennkl zavod brez tujega kapitala j.:
VZfUEffiNR ZHVHROVHLNICH
iprotl požarnim Škodam In poSkodbi cerkvenih zoanoo
Ljublana, Dunajska cesta 17, Ljubljana.
Zavarovanja sprejema proti požarnim Škodam: 1 raznovrstne izdelane stavbo, kakor tudi stavbo mod časom zgradbe, 2. vse premično blngo, mobilije, poljsko orodjo, stroje, živino, zvonove in enako, 3. vso poljsko pridelke, žita in krmo, 4 zvonove proti prelomu, 5. »prejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetjo in druge kombinacije in proti nozgodam. vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamozne osebo za deželno
nižjeavstrijsko zavarovalnico, cd katoro ima tudi dežolni odbor kranjski podružnico. Varnostni zaklad ln udnine, ki bo znašale 1. 1010 K 000.828*01, sc poskočilo koncem 1. 1017 na 1,081.838*64.
Tedaj, čimvečjo z: nimanje za ta edini slovonski zavod, tombolj bo rastel za*lad. Ponudbe ln pojasnila dajo ravnateljstvo, glavno poverjenl&tvo v Celju in na Prosehn, kakor tndl po vseh farah nastavljeni poverjeniki.	Cone primerne, hitra cenitov in takojšnjo izplačilo.
miatilnice, slanreiie, iwljii, iisliki, sadni lini. sadne in isfie ШШ1 ssjflsvejšf rožni mlini in drugi poliedelsUi sirsji
se lahko ogledajo in kupijo pri
FRANC HITTI, zaloga poljedelskih strojev, LJUBLJANA, Martinova cesta št. 2.
molzne koze
(večje Število), stare od 1 do 2 let, ima na prodaj
Ivana Ziherl
SUHA štev. 27, pošta Škofja Loka.
Krema za brivci
najboljša kakovost vporabna brez vode velik lonček K 6—.
Nad 1,000.000 v rabi!
Ročno šilo jo praktično orodje za vsakogar za šivanje usnjenih predmetov, jermenov, vreč, jader, oprem, mehov, plaht, čev-ljev. —- Bazpro-dajalcem popust. Cena kmpl. šilu K 5-—, povzetni stroški posobej. Izvoz žrebljev, varovalcev podplatov iz kovino in usnja, podkvic, celul. trakov za čevlje, čevlj. smole, okov za podplate in vojnih podplatov ter ročnih mlinov. P. E. Lachmanr. Du naj IX, Moser-gasso 3, odd. !8f.
Milo za brivce
Sristno, najboljša vrsta 1 kg I K. PoSilja povzetju
M. М8Г, Izvozno podjetja, Zagreb St. t. Petrinjska ul. 3/111. Hrvatska.
Agitirajte za
Domoljuba'
Ročni mlin za žito!
K 120--
Moi izvirni ročni mlin za žito jo izboren za debelo in lino mletev vsakovrstnega žita, jo priprosto pa trpo-žno izvršen z izmenja joč. mlečnimi ploščami iz trdega materijala in skoro neporušen tudi pri največji porabi. Neobhodno potreben za vsako gospodinjstvo. Model * z v rti lom za mali obrat, teža 7 kg K 100--. Model 5 z gonilni.;t kolesom za večji obrat okolu 12 kg a proti predplačilu zno-
Eazpošilja z Duc ska glavno zastopstvo MAX B O H N E L 9 Dunaj IV. Margareten»«!-. 27. Odd. 32.
Srbečico, lišaje
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, zakonito zajamčeno „Skaboform" mazilo". Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček K 3-— veliki K 5-— porcija za rodbino K 12-—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelena, Ljubljana, Marijin trg. 1520
Pazito na varstveno znamko „Skaboform"!
4ЛА AAA I hvaležnih odjemal. po-lUlliUUU I trdijo da uničevalec Korenin „IlttllMI" v treh dneh brez bolečin odpravi kurja etail, bradavice, trdo kolo. Uspeh zajamčeni Cena 3 K, 3 lonCki 7 K, 6 lončkov 11 K, Vflhnhnl odftrania „Fldet" najtruov. revmat. bo-liUUUUUI ledne, ko je 2e vse odreklo, in pri otlih zobeh, Ce ni rspeha, Jenar nazaj. Cena 3 K, з puSlce 7 K, 6 puSIc 11 X. Nikak. okam. zobovja, re neprijetnega duha I Snc2no bele zobe da ,,XIRIS", zobna tekočina. Takoj, uspeh. Cena 3 K, 3 steklenice 7 K. -
Pflßjaae, miši ää
jo -- ,flatlentod'. Äko ni u ieha, denar nazaj. 100nc zahval. Cena 4 K, 3 škatlje 9 K. Stenice, uši, bolhe, SCurke unlCi z zalego ( vred radikalno „ТН1Ш". Cena 3 K, 3 škaUie 7 K, praSek za golazen poleg 2 K.
«EMEN*, Kaschaa (Kassa) 1. poštni predal I2-C-30, Ogrske.
Svarilo.
Od raznih strani dobivamo poročila, da potniki raznih zavarovalnih družb izrabljajo naš zavod v svoje agitacijske namene pod pretvezo, da so z njim združeni. Proti dotičnim nastopimo z vsemi zakonitimi sredstvi. Naš zavod je popolnoma samostojen in nima za nas nobeden delovati, ki nima našega pooblastila. Zahtevajte tedaj vedno, da se z njim izkaže. Priporočamo pa lahko le »Kranjsko deželno podružnico n, a. deželne življenjske, rentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice v Ljubljani«, katere potniki tudi za naš zavod delujejo.
Vodstvo
»VZAJEMNE ZAVAROVALNICE« proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov v Ljubljani.
Brez harte za milo
se dobi doslej po ničemer prckašano brcz-maičobno pralno sredstvo
Fania
za toaletno mizo in kopeli. Popolnoma neškodljivo. Niltako ilo. Izboren predmet za razprodajalce. Karton s ?6 kosi lepo opremljen 30 kron pri
M. Jiinker, Zagreb 1, Petrinjska uL 3/Ш. Hrvatsko,

Za odstranitev peg (ogrcev) se rabijo najrazlič+ nejša sredstva. Vsa ta temelje na istem načelu, da treba pege z dotičnim sredstvom obeliti, la način zdravljenja je pa napačen. Ako hočete odstraniti pege (ogrce), ne zadošča, da se samo obelijo, ker se iste po porabi zadevnega sredstva vnovič prikažejo. Treba jih je torej docela uničiti. Fopolna odstranitev ogrcev, peg, zajedalcev je mogoča edino le S takozvar.o »Saiito-Сгзте«. Obraz se s to kremo! vsak dan namaže in nato izpere s Santo-praškom. Pege (ogrci) se s to senzaeno kremo popolnoma odstranijo v kratkem času in pokaže se lepa belo-rdeča polt. Ta krema je pripravljena po navodilu vseučilišč, profesorja dr. Hagerja, zakon, zajam. in je danes edino zajamčeao učinkujoče sredstvo in popolnoma neškodljivo. Ena škatla zadošča popolnoma. Cena 5 K, po poiti franko ie 95 vin. Vsaki kremi jc priloženo porabno navodilo iii ena vrečica praSka zastonj. — Pošiljka navadna. |, Dobiva se proti vposlatvi zneska v znamkah, pij 948	nakaznici ali ludi po povzetju.
J, KUKLA, PRAGA, PERLGASSE 71.
Ustanovljeno 1.1893.
Ho
Vzajemno podporno tol
v Liubliani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestva, vrednostnih papirjev ali proti zaznambi na službene prejemke. Vračajo se posojila v 7 Va, 15 ali 227г letih v odsekih aH pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg štev. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila. Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 519.84840 kron. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jili obrestuje po 4'/4% Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kron.
Priporočamo
RolinsAo kavino primes v korist oßmejnim Slovencem!
Dobri brivski in lasestrlžnl aparati
1. a lirltev Iz .srebro - j t klfi K 1, 5; var.
1-50, nostni
brivski
aparati, ponlk). K 3, fr, zn. .Perfekt' s 6 rezili K 16; 20; dvorez. res. rezila tucat K 5, 6. I.alase-strlžn.. K 11,12 Zamena dovoiiena ali denar nazaj. Pošilja popovzetiuali predplačilu c, in kr. dvorni založ. JAN KONBAD, izvozna tvrdka, Brüx «.1751, Češko. 112
GARJE
lišaje, hraste, srbečico in druge kožno bolezni odstrani naglo in sigurno Paratol-domače mazilo. Ne maže, jo popolno brez duha, torej se more rabiti tudi čez dan. Velik lonček K 6.-dvojno - velik lonček K 9 —, Dalje Paratol. posipalni prašek, ki varuje najbolj občutljivo kožo. 1 škatlja K 3--.
Oboje bo dobiva po povzel.ju aH predplačilu pri tvrdki
Paralol-Werke, lekar ULMER
Budapest VII-10. Rözsa ut 21,
VsokQvrsiDO fiomaca semena,
suhe gobe, prazne vreče in druge pridelke kupuje trgovina s semeni
-PETER LASSNIKA NASL, s:-
SEVER & KOMP., Ljubljana, Marijin trg.
miši - podgane stenice -Murki
Izdelovanj« in razpošiljatev preizkuš. radikalno učinkujočega uničevuln. sredstva, za katero dohajajo vsak dan zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5.—; za ščurke K 4.50; tinktura za stenice K 2.—j uničevalec moljev K 2.—j prašek proti mrčesom K 1.50 in K 3.—; sem spadajoči razpra-levalec K 1.20; tinktura proti ušem pri ljudeh K 1.50; mazilo za uši pri živini K 2.—; prašek za nši v obleki in perila K 2.—; tinktura za bolhe pri pseh K 1.50; tinktura proti mrčesn na sadju in ze-lenjadi (uničev. rastlin) K 3.—, — Pošilja po
povzetju Zavod za pokončavanje mrčesa M. Jiinker, Zagreb 1, Petrinjska ulica 3.
Barue za blago
vseh vrst za nadrobno prodajo. :: 1 zavoj 80 vin.
Pri odjemu: 100 zavojev K 40.—; 150 zav. K 38.—; 300 zavojev K 36,—j 1000 zavojev K 34.— za 100 zavojev. — Prvovrsten izdelek. Boljše kot vse doslej v prometu se nahajajoče barve za obleke, — Razpošilja franko po povzetju I. V. HAJDAŠ, BEDEKOVŠČINA, Hrvatsko.
n. a. fleželne življenjsko ln rentne nezgodne in jamstven* zavarovatnloe
v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12/11
sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, združeno tud. z vojnim rlzlko, otroških dot, rentna in ljudska nezgodna in jamstvena zavarovanja.
Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premija.
Najugodnejši pogoji ga vojno zavarovanje.
Zavod temolji na vzajemnosti. — JProepekti zastonj in poštnine prosto. Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji. 183:
Krmila manjka!
Zato se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila. Da to krmo živina, perutnina dobro prebavi in popolnoma izkoristi, naj se primeša 2 krat na teden krmi, ena pest polna Martin" t0 1® d1'- P1- Trnköczy-a redllni prašek. „1Ш1111 Paket velja 2 K, 5 paketov 12 K, poštnine prosto. 5 paketov zadostuje za 3 mesece za enega vola, kravo, ali prašiča, da se zredi.
Glavna zaloga:
lekarna Trnk6czy
zraven rotovža v Ljubljani.
Mastin je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v Parizu, Londonu in Rimu.
Na tisoče kmetovalcev hvali in rabi „Maotin".


Pozor!
Pozor!
Kdor še ni naročil
za barvanje platna, volne, svile ter za prebarvanje starih oblek, naj ne zamudi si kupiti vnaprej, dokler je še v zalogi črna, modra (plava), rdeča, zelena, siva, rajava in lila, prve kakovosti, preizkušena znamka »Tekla« v zavitkih po 60 vinarjev. — Dobi se pri tvrdki
Kari Lolbner-Celie
pri „zuoncn"
Izvršujejo se tudi poštna naročila. — Vsakemu naročilu se pridene slovensko navodilo.
1ШШ POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Iijnbljapi, v lastnem domn Miklošičeva cesta št. 6, za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik dop. od 8. do l.ure in jih obrestuje po
41
U=1
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto.
„Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po posti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter dajo svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše.
Vloge v „Ljudski posojilnici" so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih.
zakladi znašajo liad en milijon kron. — Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1917 nad 3i milijonov kron.
Dobro „IKO" uro
vsak občuduje in zaželi, kajti ona je
mojstersko delo urarske umetnosti!
Razpošilja se po povzetju. Nengajajoče zamenjam.
Kovinaste ure . . po K 24 — 26— 32— 40— 60— 100' Srebrne ure . . po K 70— 90- 100 — 120"— 200'— Kovinasteverižice po K 2'— 3 — 4-— 6-— 10 — Usnjate verižice . po K 160 2*80 480
Zlatnina in srebrnina v bogati izberi! Ш
Velika izbira ur, verižic, prstanov, Iepotičja, daril itd. v velikem krasnem cenika, katerega zahtevajte.
Lastna znamka „IKO" svetovnoznana. — Lastna protokolirana to---varna ur v Švici.--
Svetovna razpošiljalnica
H.Suttner samo u Ljubljani št. I
Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur.	Nobene podružnice.
Izdaja konzorcij „Domoljuba". odgovorni urednik Josip Gostinčar. državni in deželni poslanec v Ljubljani. Tiskala Katoliška tiskarna.
13