List 41.
Krajnskih učencov pesim o začetku šolskiga leta.
Serdca nikak ne dajmo tudjini, Dužni smo sve davat domovini,, — Ova mati nas je odgojila, Njezin je naš život, bratjo mila! (Grof Janko Draškovič).
--uBLdijo spet deželni pragi! O dnevi svetiga Mihela! Je zopet ajda dozorela: Na noge, součenci dragi!
Recimo še posledni ,.z Bogata" Očetu, materi, sestricam, Domačim vertu in ravnicam, Potokam bistrim, tihim logam;
In prot' Ljubljani jo zavimo , Že je odperto učiliše , Apol ljubljencov svojih iše, Mi smo izvoljeni, — hitimo!
Pozdrav'mo zopet drage stene, Kjer vir nam teče učenosti, Se pota kažejo modrosti, Umetnosti visoke cene.
Uči nas , moramo spoznati, Postava šolska modro dana: Tevtona glase in Rimljana, In aoriste Gerka pregibati;
Vcrh tega mnog si perzadeva Okroglo talijanšno znati; Fran se le koljkej ponosljati, Učene si verli v čast peršteva:
Le Krajne malo znan' glasovi 80 nam, čeprav nas je rodila, Nas z lastnim mlekarn oddojila, Čeprav smo pravi nje sinovi. —
Lahko prebiramo gramatko,
Ptujiiiov in učmo se radi,
Kako se njih beseda gladi;
Težko beremo krajnsko pratko! —
Ozri na druge se narode ,
Lej! sledniga pred drugim mika
Le govor lastniga jezika,
Le domorodne šege, zgode. —
Zatorej, bratje! se med prave Li smemo domorodce šteti, Ak nočemo si perzadoti, Učit' slove 11 šine se prave?
Dovelj je sredstev, součenci: Imamo krajnšne učenika, Novice lastniga jezika; Ne bod'mo domorodni lenci! —
To ne! vsi terdno obljubimo: Domači jezik gladko znati, Reči slovenske prej črno brati, In potlej klasike berimo!
Za Ferdinanda pa molimo i Naj Bog ohran' še pozne leta Ga Krajni miliga Očeta, Za Ferdinanda vsi molimo!  —
O. učenc modroslovja.