Od leta 1999, ko sem ustvaril zelo poseben naravoslovni dan za osnovnošolce in ga imenoval po njem, se je na Belarjevih dnevih v Trenti zvrstilo več kot 15.000 otrok in njihovih učiteljev. T o je precejšen del slovenske javnosti. Razmišljujoči med njimi zdaj vedo za dr. Albina Belarja, enega vodilnih svetovnih seizmologov, utemeljitelja seizmološke znanosti, izu- mitelja na področju seizmologije, radiofonije in me- teorologije, ustanovitelja prve potresne opazovalnice v Avstro-Ogrski ter pionirja slovenskega in evrop- skega varstva narave, pobudnika uvajanja naravnih rezervatov, predlagatelja zavarovanja Doline Trigla- vskih jezer, idejnega očeta Triglavskega narodnega parka, pravega zaljubljenca v kraljestvo Triglava. Kaj vse mora človek narediti, da začne ljubiti? Imeti mora moč, plemenitost, biti mora slep. (J. P . Sartre) "Kaj je več, kralj Triglava ali kralj Jugoslavije?" je vpra- šal Albin Belar svoje pivske tovariše, potem ko je neki vaščan pritekel iz vasi navzdol po klancu, v gostilno ob vstopu v Vintgar, in ves zasopel povedal, da se je njegovo veličanstvo, kralj Aleksander Karađorđević, oglasil pri Belarju v observatoriju na Vrščeh v Podho - mu. Seveda je vsa druščina v en glas odvrnila: "Kralj Triglava je več!" "Potem pa v miru popijmo pivo do konca," je odvr- nil Belar. Profesor Belar je bil vajen stikov s kralji. V njegovem slovitem observatoriju v Ljubljani so se oglašali nad- vojvode Rainer, Leopold Salvator, Josef Ferdinand II. in Peter Ferdinand, kadar so se mudili v Ljublja- ni. Oba prvo imenovana sta ga vabila na avdienco, da bi ju seznanil s svojimi novimi znanstvenimi do- sežki, kadar se je mudil na Dunaju. Kot znanstveni- ka svetovnega formata ga je po prvi svetovni vojni, ki je spremenila svet, želel rehabilitirati kralj Aleksander Karađorđević, toda bilo je prepozno. Naslednja anekdota je iz obdobja kmalu po letu 1919, ko so profesorja Belarja kot "nemškutarja" predčasno upokojili, zaprli njegovo potresno opazovalnico v pa- lači nekdanje c. k. Državne višje realke na današnji Vegovi ulici v Ljubljani in večino instrumentov pre- selili v Beograd ter mu odvzeli knjižnico in stanova- nje v Ljubljani. Žena z otroki je emigrirala k svojemu bratu v Philadelphio v ZDA. Belarju so odvzeli potni list, zato ni mogel oditi z njimi. S preostankom svojih seizmometrov (potresomerov) je opremil družinsko vilo v Podhomu, zgrajeno po načrtih prijatelja, slovi - tega arhitekta Maksa Fabianija in svoj novi observa - torij imenoval po angleškem znanstveniku H. Davyju (1778–1829), očetu elektrokemije in konstruktorju varne rudarske svetilke, dolgoletnemu predsedniku Kraljeve akademije znanosti v Londonu. (Pri nas je H. Davy znan tudi zato, ker je med dopustovanjem v Podkornu zatrdil, da je Zgornjesavska dolina najlepša dolina v Alpah. (Pa, saj je res tako!) ZGODOVINA Joža Mihelič Jekleni Zlatorog "kralja Triglava" Spomini na Albina Belarja Deset let je minilo od izida knjige Albin Belar, pozabljen slovenski naravoslovec (založba Didakta, 2010). Napisala sva jo z danes žal pokojnim Renatom Vidrihom, doktorjem geologije, nekdanjim direktorjem Urada za seizmologijo in geologijo pri Agenciji RS za okolje, mojim nepozabnim prijateljem. Ob deseti obletnici izida predstavljam profesorja Belarja (1864–1939) naši planinski javnosti. Dr. Albin Belar 18 Na Vrščeh, kakor se imenuje tisti del vasi Podhom, je prof. Belar začel svoje samotarsko življenje, ki je tra- jalo do leta 1930, ko je močno zbolel in ni več mo- gel živeti sam, ter se odselil k prijateljski družini Pirker v vas Polom na Kočevskem, kjer je 1. januarja 1939 umrl. Belarjev "jekleni" Zlatorog Kralj Triglava, kakor piše v naslovu, je bil profesor Be- lar sam. T ako so ga v šali imenovali vaščani Podhoma, ker so takrat le redki v prostem času redno zahajali v gore. Belar je imel posebno rad planino V elo polje, od koder je pogosto hodil na Triglav. Na vrhu je bil, tako pravijo, več kot petdesetkrat, kar je bil za njegov čas svojevrsten rekord. Kaj ima "jekleni" Zlatorog opraviti s kraljem Triglava? Mar ni čudežni, polbožanski beli gams z zlatimi rogo- vi po starodavni legendi že sam vladar žive in nežive triglavske narave? Zaradi svoje navezanosti na gorski svet Vzhodnih Ju - lijskih Alp je torej Belar z imenom Zlatorog počastil svoj najuspešnejši potresomer, napravo, za katero je leta 1909 dobil najvišje priznanje na svetovni razstavi v Faenzi v Italiji. Belar je zagotovo dobro poznal delo Karla Dežmana (1821–1889), ki je legendo o Zlato- rogu iztrgal pozabi, ko jo je zapisal v Leibacher Ze- itung, časopisu ljubljanskih Nemcev, zelo verjetno pa je poznal tudi nemškega pesnika Rudolfa Baumbacha (1840–1905), ki je po Dežmanovem zapisu legendo prvi upesnil. Belar in gore Kot profesor in znanstvenik je bil Belar na vasi poseb- než, skoraj čudak, dodatna "napaka" pa je bila njego- va ljubezen do gora. O njegovi planinski dejavnosti je malo znanega. Takole piše Evgen Lovšin v Gorskih vodnikih v Julijskih Alpah: "Kakor Jagrovega Lovren- ca nam je B. Zarnik opisal delovanje sirarja Fronca na Velem polju. Krištanov Fronc (Franc Stare iz Podjelij št. 20) je bil znana osebnost svojega časa. V sirarstvu je bil učenec Švicarja Siebra, ki je na poziv bistriške- ga župnika in deželnega poslanca Janeza Mesarja pri- šel učit Bohinjce (sodobnejšega) sirarstva. (Podatek ni zgodovinsko potrjen. Nekateri viri pravijo, da je prišel Sieber le v Kobarid, od tam pa so prišli v Bohinj učit njegovi tamkajšnji učenci.) Često je vodil turiste z V e- lega polja na Triglav, na Kanjavec, Mišelj vrh in Ver - nar. Sirarnica je bila takrat pomembna planinska po- stojanka. (Za današnje obiskovalce planine V elo polje je treba povedati, da je sedanja sirarna precej novejša. T edanja sirarnica je bila majhna in lesena.) Posebej so nemški turisti radi sem zahajali in ostajali po več te - dnov. Bilo je nekaj postelj na voljo, zato so sirarnico krstili "Hotel garni für Triglav kolonisten". V elenemec prof. Belar in prof. med. kemije ter Nobelov nagraje- nec Ljubljančan dr. Pregl sta bila stalna gosta." Na Vrščeh v Podhomu je Belar uredil sprehajalno pot, ki jo je rada uporabljala tudi kraljeva družina. Ob tej poti je stalo staro Miklavževo znamenje, ki so ga po- stavili v spomin na veliko povodenj, ko je reka Radov- na močno prizadela mline in žage. Belar je nanj pribil deščico s svojo pesmijo: Krištanov stan na Velem polju Foto: Joža Mihelič 19 september 2020 PLANINSKI VESTNIK T u spodaj drevijo se gorske vode, Ki prav izpod vznožja Triglava kipe. Popotnik nekoliko tukaj postoj, Brž raj se planinski odpre pred teboj. Pri Svetem Miklavžu se zove ta kraj, Posnemaj svetnika, kaj malega daj. In pomni, da vedno bi zdrav bil in čil, Če vodo pri Svetem Miklavžu bi pil. (Pisec tega članka je dal propadlo znamenje na novo postaviti in pesem je ponovno tam. op. a.) Belar kot prvi turist na Vernarju V plezalnem vodniku Naš alpinizem iz leta 1932 je na strani 212 opisan Belarjev vzpon na Vernar, ki sta ga leta 1893 kot prva (turista) opravila v navezi s Floria- nom Hintnerjem. Enak opis se ponovi tudi v vodniku Plezalni vzponi – Vzhodne Julijske Alpe iz leta 1970, str. 31. Triglavska stena je leta 1893 še povsem nedo- taknjena čakala prve plezalce. Albin Belar je bil dejaven član Avstrijskega planinske- ga društva (ÖAV). Kakor mnogi intelektualci njego- vega časa je bil germanofil, predvsem pa rojalist, zato mu je podporo odrekla tudi avstrijska stran, ko ga je politična oznaka nemškutar po končani prvi svetovni vojni stala dobesedno vsega. Ivan Veber, inženir gozdarstva, vsestranski naravo- slovec iz Bohinjske Bistrice, mi je nekoč omenil, da sta na vratih Krištanvega stanu na Velem polju vre - zani inicialki " AB", kar bi lahko pomenilo Albin Belar. Ko sem iskal po vratih, kar nekaj časa nisem opazil, da nad podbojem na veliko, s črnimi pisanimi črkami piše Florian Hintner, ime Belarjevega planinskega to- variša in soplezalca. Omenjeni stan je lepo ohranjen. Z zadnjo steno, kjer se pod nekoliko dvignjeno streho skriva kapela, se naslanja na strmo pobočje pod Vo- dnikovim domom. Usmeritev po velikem ljubljanskem potresu Planinski vestnik ni Proteus, da bi v njem predstavil Belarjevo izjemno znanstveno delo, a se bomo vsee- no za trenutek preselili v leto 1895, natančneje v zgo- dnje nočne ure 14. aprila omenjenega leta. Ob 23. uri in 17 minut po krajevnem času je tistega dne Ljublja- no z bližnjo okolico prizadel rušilni potres z magnitu- do med VIII. in IX. stopnjo po lestvici EMS. Ljublja- na je imela takrat približno 31.000 prebivalcev. Od 1373 hiš je bilo 589 pritličnih, 437 enonadstropnih, 264 dvonadstropnih, 77 trinadstropnih in 6 štirinad - stropnih. Žrtev je bilo k sreči relativno malo. Poško - dovanih je bilo približno 10 odstotkov stavb, ki so jih kasneje večinoma porušili. Potres, ki se ga je kasneje oprijelo ime velikonočni potres, je Albinu Belarju po- slal jasno znamenje in dokončno usmeril njegovo ži- vljenje. T akrat je imel 31 let. Rodil se je na Franca Jožefa cesti št. 3 (današnja Can- karjeva cesta) v Ljubljani (1864). Bil je vzgojen v složni družini in podedoval je neoma- deževano ime. Njegov oče Leopold, po rodu iz velike idrijske rudarske družine, je bil slovenski skladatelj in zborovodja, nadučitelj, odbornik Cecilijanskega dru- štva, odlikovan z zlatim križcem za zasluge in častni meščan Ljubljane. Njegovi nemški predniki, ki so pri- šli v Idrijo kot rudarji v 500 letih delovanja idrijskega rudnika živega srebra, so se pisali Weller. Albin Belar je končal ljudsko šolo, nižjo gimnazijo in ljubljansko realko, študij kemije v Gradcu in fizike na Dunaju ter opravil doktorat iz fizike leta 1893 na gra- ški univerzi. Od leta 1890 je opravljal službo asistenta za kemijo in naravoslovje na c. kr. Mornariški akade- miji na Reki, kjer ga je poveljstvo akademije ocenje- valo kot odličnega pedagoga in vsestranskega samo- stojnega znanstvenika. Zanimalo ga je dobesedno vse, kar se nanaša na odnos človek – narava ter nara- va – človek. V času študija na Dunaju je poslušal pre- davanja iz seizmologije pri profesorju Francu Eduar- du Suessu (1831–1941), kar mu je zavdalo. Takoj po velikonočnem potresu je zaprosil za službo na c. kr. Državni višji realki v Ljubljani, ki je delovala na dana- šnji Vegovi ulici št. 4 in leta 1896 tam postal profesor za kemijo in naravoslovje. 4. 2. 1897 je direkcijo c. kr. Državne višje realke za- prosil za postavitev potresne opazovalnice. Imel je podporo tedanjega ravnatelja, prof. Rudolfa Junowi- cza, deželnega glavarja Victorja pl. Heina in ljubljan- skega župana Petra Grasellija. Opazovalnica je 18. 9. 1897 že začela delovati in zapisovala potrese do leta 1919. Od tega dne dalje je Belar opazovalnico neneh - no izpopolnjeval, predvsem z instrumenti lastne kon- strukcije. Ustvaril je najnaprednejši znanstveni insti- tut v takratni Ljubljani. Belar in Triglavski narodni park Osebnost profesorja Belarja je za slovensko planin- sko javnost nedvomno najzanimivejša zaradi njego- vega zgodnjega predloga za zavarovanje Doline Tri- glavskih jezer, zaradi česar ga imenujemo idejnega Miklavževo znamenje z Belarjevo pesmijo o reki Radovni v Podhomu Foto: Joža Mihelič 20 očeta Triglavskega narodnega parka. Nobenega dvo- ma ni, Triglavski narodni park (TNP) je najobsežnej- ši projekt, ki ga je doslej realiziralo slovensko varstvo narave in hkrati edini narodni park v Sloveniji, njego - vemu nastajanju pa so v največji meri botrovali prav slovenski planinci. To je nekam logično, kajti za pla- ninsko dejavnost je prvobitna gorska narava neob- hodna, prav ta pa je v Julijskih Alpah zaradi tradici - onalne, trajnostne rabe naravnih virov v preteklosti relativno dobro ohranjena pričakala čas liberalizaci - je v gospodarstvu. Času primerno TNP buri duhove, buril pa jih je že v preteklosti in jih bo tudi v priho - dnje, kajti varstvo narave je v vsakem primeru in času (pametno in potrebno) zakonsko omejevanje, odpo- vedovanje, ki je v gospodarstvu, pa tudi v zasebnem življenju (žal) velikokrat nepriljubljena tema. Ne gle- de na sodobne predsodke pa smo vsi zelo zadovolj- ni, kadar pijemo čisto in hladno studenčnico, dihamo svež gorski zrak in doživljamo neponovljivo naravno okolje, v gorah ali kjer koli drugje. Kako se je prof. Belarju porodila odlična zamisel, da so prav Julijske Alpe tisti reprezentančni, zanimivi del Slovenije, ki si najprej zasluži posebno obravnavo in varstvo? Belar je od mladih nog zahajal v naravo, v gore. Oče Leopold, ki ima pri tem največ zaslug, mu je nekoč pripovedoval, da se mu je ideja za njegovo najbolj znano mašno pesem, Oče večni v visokosti, ki se v slovenski cerkvi največkrat poje med povzdigo- vanjem, porodila med neko potjo na Slivnico, v času, ko je služboval v čarobni okolici Cerkniškega jezera. Sonce je ožarjalo prebujajočo se pomladno naravo in ptice so prepevale v jutranjem gozdu. V takem vzduš- ju je nova melodija kar sama od sebe napolnila njego- vo dušo in srce. Treba jo je bilo le še zapisati. Zavarovanje posebno lepih in geološko zanimivih prizorov Možnost, da udejanji svoj potencial, znanje in privr- ženost naravi je prišla, ko je Državna uprava za pouk (ministrstvo za šolstvo v Avstro-Ogrski) izdala na- vodila za vse dežele, po katerih naj bi določili, katere objekte v naravi bi izbrali in katalogizirali, ter jih zava - rovali in ohranili. V svojem predlogu, ki ga je pripravil pod naslovom Skrb za naravne spomenike v Avstriji s posebnim ozirom na deželo Kranjsko, je zapisal: "V pre- pričanju, da bi na Kranjskem lahko izdelali katalog, ki bi željam uprave za šolstvo ustrezal, se je pisec (A. Be- lar) odločil, da bo to nalogo opravil. Najprej si je zago- tovil sodelovanje gospoda dr. Antona pl. Schöppla, ki je že prej sestavil katalog kranjskih naravnih zname - nitosti, in znanega domačega botanika, prof. Alfonza Paulina. Oba sta z veseljem privolila v sodelovanje." Predlogom za zavarovanje Ljubljanskega barja, Doli- ne Sedmerih Triglavskih jezer, Snežnika, Gorjancev, Krakovskega gozda je bil dodan zajeten seznam stro- kovnih utemeljitev. Zanimiv opis z naslovom Posebno lepi in geološko za- nimivi prizori dežele Kranjske, začne Belar tako: "Kot vsaka gorska dežela je tudi Kranjska bogata z lepimi prizori, med katerimi jih je nemalo tudi geo - loško zanimivih. Sem sodijo visoko ležeče doline in kraška polja Julijskih Alp in Karavank, okolica jezer, ozke rečne doline, soteske in slapovi. Varovalna (kon- servacijska) dejavnost se tukaj nanaša na odvrnitev umetnih posegov, ki bi skazili estetsko podobo, npr. postavitev neokusnih stavb, vsiljivih reklamnih pano - jev, uporaba vodne moči za gospodarske namene itd." Dr. Albin Belar je torej kot znanstvenik in pionir na področju varstva narave izjemen. Zavzemal se je tudi za zaščito Krasa in izdelal priročnik za raziskovanje jam, česar doslej nisem napisal. Njegovi načrti so bili veliki. Z izjemnim znanjem in osebno energijo bi jih tudi uresničil, če bi ne prišla vojna. V njej je deloval, kot humanist, čeprav ne več rosno mlad. S seizmo - grafi je v minski vojni določal, kje sovražnik koplje rove in tako reševal življenja. Vojna ga ni ubila, toda življenje mu je uničila in ga pahnila v pozabo, ko je bil na vrhuncu uspešne ustvarjalne poti. Naravoslovje omogoča neskončno veliko znanje, a zelo skromno spoznanje. Brez duše bi ne bilo ne znanja, ne spoznanja. Z duhovi dobi svet globino in širino. (C. G. Jung). m Belarjev seizmograf Zlatorog Arhiv družine Belar Belarjeva vila v Podhomu nekoč, delo arhitekta Maksa Fabianija. Veljala je za najlepšo vilo na Kranjskem. Arhiv družine Belar 21 september 2020 PLANINSKI VESTNIK