« M M > 9 VSE ZA ZGODOVINO ... s • ob T K& ivÄä^-l -:'-r'; Ž£ i M iuiMi ZGODOVINA ZA vs VSE ZA ZGODOVINO VSEBINA Zgodbe, ki jih piše življenje Boris Goleč O SLOVENSKEM RUŠENJU BEOGRADA IN LAMENTACIJAH ZARADI NEPLAČILA 5 »De namjeno našem tovaršam... vse božje svetnike na naš posledne čas pomagajte.« Darja Kerec SZECHIJEVI GOSPOSTVI GRAD IN SOBOTA V ČASU TURŠKIH VPADOV IN VERSKIH SPOROV 26 Dragica Čeč ZAKAJ JE POSTOJNA HOTELA POSTATI MESTO? 36 Dolores Kores KRATKA KRILCA, ALKOHOL & CHARLESTON 52 fu re Gašparič KNEZ EULENBURG NA LJUBLJANSKEM DVORU 59 Afera nesojenega ljubljanskega župana Antona Peska Davorin fermati SLOVENSKI TISK O ALBANCIH V ČASU BALKANSKIH VOJN 70 Boris Goleč Über das slowenische Zerstören Belgrads und Lamentationen wegen einer Nicht-Bezahlung 5 „Mögen uns und unseren Genossen alle himmlischen Heiligen am Ende helfen" Darja Kerec Die Grundherrschaften Grad und Sobota der Familie Széchy zur Zeit der Türkeneinfälle und der Glaubenskonflikte 26 Dragica Čeč Warum Postojna Stadt werden wollte 36 Dolores Kores Kurze Röckchen, Alkohol & Charleston 52 füre Gašparič Fürst Eulenburg am Laibacher Hof 59 Die Affäre um den verhinderten Laibacher Bürgermeister Anton Pesek Davorin Jerman Die Berichterstattung der slowenischen Presse über die Albaner während der Balkankriege 70 In memoriam TINE KOCMUR (11.11. 1904 - 8. 2. 2001) 77 S knjižne police Jure Gašparič 'KNJIGA O TEM, KAKO FRANCU JOŽEFU VODA V HLOHOVCU NI DIŠALA. 80 (Roman Holec, Posledni Habsburgovci...) Rok Stergar PETI DRAGONSKI POLK 84 (Sergej Vrišet; "Finfarji"...) Petra Testen RESNOBA JE ŠČIT BEDAKOV 85 (Charles-Luis de Montesquieu, Perzijska pisma...) Igor Grdina GUSTAV MAIILER, KAPELNIK V LJUBLJANI 87 (PrimožKuret, Mahler in Laibach...) Simon Zupan ŽAREK SVETLOBE VEČ NA TEMNI PLATI MESECA 88 (Milko Mikola, Zaplembe premoženja...) s i •»£>»»!>•>••••••>£>•©••»»•••••••>•>»••»•••••^^ Boris Golee O SLOVENSKEM RUŠENJU BEOGRADA IN LAMENTACIJAH ZARADI NEPLAČILA »De namjeno našem tovaršam... vse božje svetnike na naš posledne čas pomagajte.« Navzlic znanemu besednjaku iz naše polpre- tekle zgodovine, kot ga more bralec zaznati že ob površnem branju naslova (Beograd, neplači- lo, tovariši...), ne gre za zgodbo, ki bi se dogodi- la v kakšnem prelomnem trenutku polpretekle slovenske zgodovine. Dogajanje ne sodi niti v »vmesni čas«, t. j. v dobo prve, druge ali katere že Jugoslavije, četudi ga zamejujeta letnici devetin- trideset in štiriinštirideset, ki bi po logiki stvari morali priklicati marsikakšno asociacijo tako na (predvojno-medvojni) Beograd kakor na tovari- še, na »naš poslednji čas« (gl. podnaslov!), vse »božje svetnike«, ki s(m)o jih osemdeset in več let klicali na pomoč, in nenazadnje na boj za pravice materinščine; pa najsi bi glede na letnici pomislili na Koroščevo reševanje prve ali na av- nojsko graditev druge južnoslovanske države, prve ob »božji« in druge ob »tovariški« asistenci (pomoči). O ničemer takem ne bomo govorili, prav nič (ali skoraj nič) o politiki v ožjem pome- nu besede, v širšem pa le toliko, kolikor politiko ali »politikum« že od nekdaj predstavlja ta- korekoč vse javno. Od aktualnih tem s konca 20. stoletja je namreč naše rušenje Beograda zelo daleč, časovno kar četrt tisočletja, saj leti deve- tintrideseto in štirinštirideseto padeta v 18. sto- letje, v čas, ko je habsburška cesarska krona pr- vič umaknila svojo vojsko z beograjske trdnjave in slednjo prepustila sovražniku. Resnično, epi- zoda, ki s Slovenci kot etnijo, narodom ali sub- jektom ni imela ničesar opraviti, celo manj kot poznejša avstrijska vnovična zasedba in zapusti- tev Beograda (1790-1791), prva od le-teh med ljudstvom še dolgo opevana v pesmi o Laudonu.' Veliko bolj kot omenjena avstrijska »(ne)častna umika« iz oddaljenega 18. stoletja je v slovenski narodovi zavesti ostal tretji in zadnji iz prelom- nih jesenskih dni leta 1918, saj je pomenil odhod le za Avstrijo, ne pa tudi za njene dotedanje poda- nike, milijonski narodič na robu vzhodnih Alp. Zgodba iz leta 1739, ki je doživela epilog šest let pozneje, leta 1745, tako po svoji (nepomem- bnosti in vsebini niti od daleč ni podobna nobe- nemu od slovenskih zapuščanj jugoslovanske prestolnice v pravkar minulem stoletju. Nikakr- šnih političnih polemik ni zbudila v svojem času in jih niti ni mogla poroditi, denimo v slogu: kdo je prvi »šel« iz Beograda, kdaj, zakaj, s kakšnimi nameni, v solzah ali s prikritim nasmehom pod masko in seveda, »kdo bo vse to plačal« ter »koli- ko bo stalo«. Slovenci so tedaj, leta 1739, prepro- sto odšli domov po opravljenem delu, ne da bi se menili za tisto, kar so za seboj pustili, in ne da bi novi gospodar beograjske trdnjave in mesta Avstrijski vojskovodja Gideon Ernst Laudon (1717- 1790) jo v vojni proti Turčiji (1787-1791) najprej osvojil Bosansko Posavino, po prevzemu vrhovnega poveljstva pa še Beograd in Smcderevo. - Dve temeljni različici pe- smi Lavdon zavzame Beograd sta v številnih podva- riantah izpričam od prve tretjine 19. stoletja na zelo različnih koncih, od Primorske do Bele krajine in Prck- murja (prim. Slovenske ljudske pesmi I. Prva knjiga. Pripovedne pesmi 1, Ljubljana 1970, str 82-95). 6 ZGODO VINA ZA VSE sploh vedel, kdo je bil ta, ki je za seboj pustil raz- dejanje - temeljito porušeno trdnjavo. Natanko tako, Slovenci so bili namreč poklicani in posla- ni k ustju Save, njim v tej neznanski ravnini edi- nole še domače reke, da s strokovnim delom onesposobijo, kar ima priti nazaj v roke dedne- ga sovražnika. Tako so tedaj in edinole takrat dobesedno (po)rušili Beograd, sicer na ukaz od zgoraj, a na sebi lasten način - ne torej z orožjem v roki, temveč z orodjem v potu lastnega obraza. Po končanem delu pa je (kako vendar ne bi) vsaj del »sezonskih delavcev« menil ali po pravici spoznal, da njihov napor ni bil tako korektno pla- čan, kot je obljubljala prej sklenjena pogodba. Kakorkoli, samostojnega angažmaja (nastopa) slovenskih akterjev nihče ne more zanikati. Če- tudi so se njihovi posamezni potomci in rojaki pozneje znašli tudi med Laudonovimi osvajalci konec 18. stoletja in med dvakratnimi »osvobo- ditelji« srbske prestolnice med prvo svetovno vi- hro, v navedenih primerih niso bili pri rušenju niti približno tako avtonomni kot prvič, ko jih moremo imenovati domala subjekt v (lokalni) zgodovini. Vsekakor so delovali bolj samostoj- no, neobremenjeno in z lažjim srcem kot deni- mo rudarji s kosovskega Novega Brda, ko so jih islamski Turki leta 1453 poslali rušit obzidje krščanskega Carigrada. Bralec zgornjih vrstic je medtem že povsem ja- sno spoznal, da je pompozni naslov pričujočega članka predvsem ali zgolj reklamni trik, ki naj bi pritegnil njegovo pozornost, pa še to bolj slab in oguljen. Če mu neposredni rušitelji »beograjske- ga mita«, kranjski zidarji in tesarji v družbi idrij- skih rudarjev izpred dobrih 250 let niso dovolj zanimivo branje, da bi z njim nadaljeval, se mu na tem mestu vseeno iskreno zahvalimo za do- slej izkazano pozornost. Pot kranjskih zidarjev in tesarjev v Beograd spomladi 1739 Z vztrajnejšimi bomo prehodili pot osrednjih akterjev naše zgodbe, skupine zidarjev ljubljan- skega ceha, ki je z manj številnimi tesarji spomla- di 1739 odpotovala na »sezonsko delo« v Beo- grad, kjer je Avstrija že povsem očitno izgubljala vojno s Turki. Opeharjeni za del plačila so zidarji šele pet let pozneje pod prisego skušali izposlo- vati, kar jim je pripadalo, pri tem pa pustili v spi- sih vicedomskega urada za Kranjsko zanimiv za- pis prisege v »takratni« slovenščini, v današ- njemu bralcu kar težko razumljivem jeziku, pre- pletenem s strokovnim izrazjem večinskega jezi- ka, iz katerega je bila prisega sploh »prestavljena v kranjščino«. Tovrstna jezikovna mešanica zve- ni nekam domače, saj pri beograjskih Slovencih 20. stoletja ni bila redkost, celo pri tistih rojakih ne, ki so tako kot naši zidarji preživeli tam doli samo nekaj »službenih« mesecev, po vrnitvi do- mov pa so se že na veliko »razgovar(j)ali« o tam- kajšnjih težkih »pregovorih«. A razlika je le preo- čitna. V prvi polovici 18. stoletja pogovorna slo- venščina ni mogla biti pod vplivom južnoslo- vanske soseščine in skupne latovščine, temveč toliko bolj domače kranjske nemščine, te pa se praviloma ni bilo treba učiti šele na tujem. V prisegi iz leta 1744, ki jo bomo pobliže spoz- nali pozneje, se je rušenju oziroma podiranju re- klo lepo slovensko »dol metvájne«. In ker ta be- seda ali zasilna skovanka v razvoju jezika ni do- bila licence za rabo v knjižnem jeziku, moremo in moramo danes govoriti le o rušenju. Mimogrede: izraz »rušenje« je večini Sloven- cev in (nekdanjih) Jugoslovanov, ki so do danes prerasli najstniška leta, še v spominu kot nekaj, kar se je pripisovalo najprej enemu, nato dvema in končno vsaj štirim jugoslovanskim narodom skupne domovine, med katerimi so bili na čast- nem, »najnevarnejšem« prvem mestu vsaj nekaj časa prav Slovenci. Dejstvo, da so »rušili« Jugo- slavijo, bi nenazadnje lahko bilo povezano z nji- hovo dedno zasnovo, saj so eno državo »zrušili«, sicer bolj kot pomočniki drugih, že v času »sijaj- nih zmag« srbskih soluncev tam okoli leta 1918, le da so bili takrat (in niti ne čisto sami) na zgo- dovinsko »pravi strani«. Kolikor vemo in pomni- mo, pa Slovencem nihče nikoli ni očital, da bi »rušili« srbsko prestolnico Beograd. Če se je kaj takega denimo še moglo pripisati Hrvatom, na- tančneje nekemu hrvaškemu domobranskemu polku v pozni jeseni 1914, s tovrstnimi »packari- jami« ali »podvigi« nihče ni povezoval »miroljub- nih in delovnih Slovencev«. V nadaljevanju obe- lodanjeni dogodki iz leta 1739 bodo to vrzel v zgodovini Beograda, slovenskega naroda in ju- govzhodne Evrope več kot prepričljivo zapolni- li. Tudi del slovenskega naroda, čeprav tedaj še nekonstituiranega, je dejavno in nadvse učinko- vito uničeval v zgodovini tolikokrat do tal poru- šeni Beograd! Da nagrada za opravljeno delo ni ustrezala pričakovanjem akterjev in obljubam naročnikov, je druga plat medalje, za slovensko zgodovino pa pravzaprav samo pričakovano dejstvo, ki je tej podobi edino še manjkalo: bili s(m)o, kot že tolikokrat, prikrajšani! VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE * «6 ••••••.''/»,'-*)' t ¿ ¿KUv jt .bar ,'. • JU '• ¿¿•!• . .•.4•••„ . * M¿t*s(mt.rm • ••••*, t f. •••••• x%w. / .C-hffrrc/j'i^t S&i'/yiittiy.i/íri. id IJ.I' • rM.'/.t , J\s J\*rrt-• . Pogled •• beograjski (Juniji grad, na t. i. srbsko in nemško raroš ter del bastilje okoli 17jô; po: ¡storija Beograda 1 - Stari, srednji i novi vek, Beograd 1974, slika 7 (za str. 528). Bralec, neizogibno obremenjen z izkušnjami 20. stoletja, bo bržkone pomislil, da je plačilo kranjskim delavcem ostala dolžna kakšna in- stanca z juga poznejše skupne države, a se bo tokrat motil. Dolžnik je bila namreč avstrijska dr- žavna blagajna, v ožjem smislu sicer njena beo- grajska vojaška podružnica, krivec pa nekje v Gradcu ali na Dunaju. In kako so mirni slovenski obrtniki in rudarji prišli do svoje epizodne vloge »rušiteljev« v po- nesrečenem spektaklu o osvojitvi Balkana? Do vloge zato, ker boljših in pripravnejših zanjo ni bilo najti. Poleg tega so jo odigrali šele v zadnjih »snemalnih« mesecih, ki so se povrhu tega pre- cej zavlekli, potem ko so Turki povsem predru- gačili avstrijski scenarij in avstrijskim generalom izpulili iz rok režijo, vsekakor pa celotno sceno- grafijo. Namesto z osvojitvijo turških trdnjav glo- boko v osrčju Balkana se je namreč večina doga- janja odvila pri nespretni obrambi in končni evakuaciji Beograda. Scenarij je Avstrija začela pisati že sredi tride- setih letih 18. stoletja, ko se je pospešeno pri- pravljala, da bi nadaljevala s prodiranjem prek Srbije na Balkan. Zato je leta 1736 sklenila zvezo z Rusijo ter 1737 začela vojno. Šlo ji je ne le za osvojitev Bosne in Hercegovine (to se ji bo po- srečilo šele čez 140 let leta 1878!), marveč je ho- tela iz severne Srbije prodreti čim globlje v no- tranjost polotoka. Ker je tudi tokrat enako kot pol stoletja prej računala na sodelovanje in upor balkanskih narodov, je še pred začetkom vojne navezala stike s pečkim patriarhom Arsenijem IV, naslednikom in soimenjakom nesrečnega Arsenija III., ki je moral v letih 1689-1690 po po- dobni avstrijski avanturi s številnimi Srbi in dru- gimi kristjani zapustiti domovino.2 Vendar av- strijska vojska leta 1737 niti na začetku ni bila ta- ko uspešna kot pred pol stoletja. Bosanci so pred Banja Luko strahovito potolkli vojsko ge- nerala Hildburgshausna, vrgli Avstrijce nazaj čez Savo in poslali svoje sile proti Drini, kjer so z bo- ka okrepili protiofenzivo turških čet z juga Srbi- je. Že jeseni istega leta sta bili zahodna Srbija in Šumadija ponovno v turških rokah, avstrijska vojska pa je držala le še Beograd z okolico.3 T. i. dunajsko vojno (1683-1699) so sicer začeli Turki, a jim je vojna sreča po prvih uspehih pokazala hrbet. Av- strijska vojska je prodrla globoko na Balkan, odkoder pa seje začela umikati, potem koje Turkom priskočila na pomoč njihova tradicionalna zaveznica Francija, kije začela z vojaškimi operacijami ob Renu. VSE ZA ZGODOVINO 8 ZGODOVINA ZA VSE Zdaj se je cesar Karel VI. (sorodnik Levstikove- ga cesarja Janeza) sicer spomnil kranjskih Lam- bergarjev in Krpanov, a ne v vlogi bojevnikov, temveč marljivih in delovnih podanikov cesar- ske krone. Gradili in utrjevali bodo Beograd. Le zakaj bi po nepotrebnem krvaveli v bojih s Tur- ki, ki so njihovim prednikom pred dvesto in več leti že tako povzročili toliko gorja? Poleg tega so kranjski Janezi kot nalašč za takšno nalogo, saj so z balkanskimi kristjani in Turki, kot bi rekel Cankar, »po krvi bratje, po jeziku vsaj bratranci« in še (geografsko) niso tako zelo daleč od njih, kot je glede kulturne plati poudarjal največji slo- venski pisatelj. Šli bodo, ker so od vseh podani- kov avstrijske krone onim doli v vsem najbližji in zato za takšno opravilo najuporabnejši. Ime trdnjave Beograd nenazadnje ob izbruhu vojne zoper Osmansko cesarstvo že dolgo ni bi- lo neznanka zemljepisno vsakemu za silo raz- gledanemu slovenskemu Kranjcu. Minilo je na- mreč dobrih dvajset let, odkar je severna Srbija z Beogradom kot svojo najpomembnejšo utrdbo postala del iste države - »Monarchiae Austriacae«, kot so se v začetku 18. stoletja začele s skupnim imenom tudi uradno naslavljati ozemeljsko zao- krožene habsburške dežele (vzhodne) Srednje Evrope. Požarevški mir jim je leta 1718 pridružil pas že dve stoletji turškega ozemlja južno od Sa- ve in Donave. Kot bi se zgodovina hotela poigra- ti s številkami, je Beograd postal »naš« leta osem- najstega, natanko dvesto let preden je prav tako 18. leta začela biti »naša«, t. j. (tokrat) beograjska, glavnina ali približno dve tretjini vseh Sloven- cev. Vmes je od slapa Savice do beograjskega Ušća preteklo na milijone kubičnih metrov čiste in manj čiste, tudi okrvavljene vode. Zagotovo pa v Ljubljani po letu 1718 ni bilo prav veliko ljudi, ki ne bi nikoli slišali za Beli grad tam nekje spodaj, kjer največjo kranjsko reko Savo pogolt- nejo valovi Donave. Z regulacijo Save in uredi- tvijo plovbe po njej do skrajnih jugovzhodnih meja cesarstva se je za prve Slovence odprla tudi možnost neoviranega nizvodnega potovanja. Neprimerno večja množica na Slovenskem je hkrati ozavestila, do kam je moč brez posebne nevarnosti priti s savskimi ladjami. Najbrž pa bi večina še dolgo pogledala precej debelo, če bi kdo napačno, na široko ekavsko govoril o Beo- gradu ali Beô-gradu in ne o »Belem gradu«.'* Po- leg tega je pojem grad najprej priklical asociaci- •* Zgodovina narodov Jugoslavije. Druga knjiga. Od za- četka XVI stoletja do konca XVIII. stoletja, Ljubljana 1959, str. 1142-1143 (odslej Zgodovina narodov II). jo na grajsko poslopje, po možnosti višinsko pa seveda belo, in le stežka na »grad«, ki bi to ne bil, ampak bi mu po kranjsko morali reči »me(j)stu« ali »mest'«. Resnici na ljubo je Beograd postal bolj podo- ben kakšnemu kranjskemu mestu šele po »uje- dinjenju« z Avstrijo leta 1718, ko so dotlej turško in prej ogrsko trdnjavo izdatneje naselili nevoja- ki, prišedši z vseh koncev skupne avstrijske do- movine kot »bratska pomoč« mestu-trdnjavi na braniku domovine.5 Med kolonisti so bili goto- vo tudi kranjski, štajerski in drugi Slovenci, le da o tem prvem, takorekoč epizodnem naseljeva- nju rojakov v poznejši prestolnici bolj slutimo, kot vemo kaj zanesljivega. Toda 21 let mirnega avstrijskega gospostva nad trdnjavo, mestom in okolico (1718-1739) ni tako kratka doba, saj bi jo po trajanju mogli primerjati z dobrimi 22 leti od jeseni 1918, ko je odšel čez Savo zadnji cesarsko- kraljevi vojak, do prihoda prvega tanka s kljuka- stim križem v napol porušeno mesto na veliko- nočno soboto 1941. Tako je med letoma 1718 in 1739 zlahka odrasla ena, prva in tedaj edina ge- neracija Beograjčanov slovenskega rodu, dovolj tipičnih, da jih lahko imenujemo predhodnike beograjskih Slovencev kraljeve in socialistične Jugoslavije. Eni in drugi so »kranjščino« uporab- ljali le v domači hiši, zunaj nje pa so se, da bi jih »svet« razumel, »posluževali« državnega jezika svojih someščanov, najsi bo avstrijske nemščine dobe Karla VI. ali beograjske srbščine v karad- jordjevičevski in pozneje titovski redakciji. V 18. stoletju so kajpak dajali prednost tedaj še bolj domači nemščini, ki jo je bolj ali manj dobro »tolkla« etnična mešanica cesarjevih podanikov, stanujočih v t. i. »nemški varoši«, po veroizpo- vedi in mentaliteti prebivalcev ter s fizično mejo ločeni od drugega dela mesta, »srbske varoši«.6 4 Prim, začetek ljudske pesmi Lavdon zavzame Beograd: »Oj stojaj, stojaj Bcligrad! Za gradam teče rdeča kri, de b gnala mlinske kamne tri» (Slovenske ljudske pesmi I. Prva knjiga. Pripovedne pesmi 1, Ljubljana 1970, str. 82). 5 Nekoč cvetoče in obljudeno mesto orientalskega videza so leta 1688 ob svojem prvem umiku požgali Turki, po karlovškem miru 1699 pa je bilo navzlic strateškemu pomenu le zapuščena janičarska garnizija majhnega gospodarskega pomena. Ob sklenitvi požarevškega mi- ru 1718 je zaradi odselitve Turkov ostalo v njem komaj kakšnih 2.000-3.000 prebivalcev. V desetih letih se je njihovo število spet povzpelo na 12.000, oživela je trgo- vina, namesto porušenih turških mahal so zrasle nove stavbe, Beograd pa je začel dobivati evropski značaj. - Prim. Enciklopedija Leksikografskog zavoda, 1 A-Ćits, Zagreb 1966, str. 361. ñ O notranji ureditvi Beograda v času avstrijske zasedbe prim. Istorija Beograda 1. Stari, srednji i novi vek, Beo- grad 1974, str. 528-531 (odslej Istorija Beograda 1). VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE Kakorkoli že, od požarevškega miru leta 1718 dalje Beograd nepretrgano živi v slovenski ko- lektivni zavesti kot jasno prepoznavna zemljepi- sna točka, čeprav z radikalno spreminjajočo se vrednostno konotacijo. Pred tem so ga leta 1688 ugledali bolj maloštevilni slovenski spremljeval- ci princa Evgena Savojskega, še prej pa je bil za podalpski prostor prejkone le neka oddaljena, običajnemu popotniku nedosegljiva turška utrdba. Valvasor7 ga v svoji Slavi denimo komaj- da omenja in skoraj vse vedenje o njem si more- mo predstavljati omejeno na ozke kroge omi- kancev, ki so kdaj brali o pogubitvi zadnjega Ce- ljana (1456) ali o uspehih Sulejmana Velčastne- ga, ki so se začeli prav z osvojitvijo beograjske trdnjave (1521). Dvajsetletni avstrijski »graditvi« beograjskega branika v prvi polovici 18. stoletja je nehote na- redil konec isti vladar, cesar Karel VI., ki je Beo- grad pred tem pridobil s požarevskim mirom. Osvajalne ambicije njegovega dvora so leta 1737 zakuhale novo balkansko vojno in čez dve leti pokopale vse ozemeljske pridobitve južno od Save in Donave. Njegova edinka Marija Terezija tako za doto ni prejela še nič balkanskega, tem- več zgolj pristno srednjeevropsko monarhijo, katere meje so se čvrsto pokrivale z naravnimi mejami (tedaj še neizumljenega in nepoimeno- vanega) Balkanskega polotoka. Z Beogradom se je večje število Slovencev-ne- vojakov srečalo šele zadnje leto vojne, ko je Av- strija še gojila upanje, da bo mogla mesto in trd- njavo ubraniti turške protiofenzive. Od pomladi oziroma jeseni 1739- leta sta se tam mudili dve številčnejši skupini obrtnikov: najprej zidarji in tesarji iz Ljubljane in njenega zaledja, za njimi pa še nekajkrat močneje zastopani idrijski rudarji. Pri tem je zanimivo, da so zidarji in tesarji, okoli katerih se bo vrtela glavnina naše pripovedi, prišli beograjsko trdnjavo utrjevat, a so jih zaradi medtem spremenjenih vojaško-političnih raz- mer uporabili za njeno rušenje ali - kot so izpri- 7 O Beogradu govori Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske le na dveh mestih. 'Belgrad» ali z drugim imenom »Griechisch Weissenbitrg« omenja v zvezi • zadnjim Ce- ljanom in Ladislavom Hunjadijem (Die Ehre XV, sir. 357), nato pa mimogrede pove nekaj besed o turški os- vojitvi mesta, »ključa do Ogrske; leta 1521, ter dogodek poveže z aktualno »avstrijsko osvoboditvijo" 1688, leto dni pred izidom Slave: »So Gott scy Danck! in unsers allerdurchleuchtigsten und grossen Leopoldi Keyser- licheu Händen ist, und Gott gebe!lange darinn bleiben, dazu noch viel andre nach sich ziehen müsse« (prav tam, str. 421). čali sami - »• dolmetvájno belgradske festenge«. Šele rudarji iz Idrije so bili jeseni istega leta po- slani na ustje Save z odkritimi »rušilnimi« in ne več z »utrjevalnimi« nameni. Zidarji in tesarji so jim lahko zdaj le bolj ali manj asistirali, upraviče- no pa se sprašujemo, ali bi kdaj videli Beograd, če bi se že prej vedelo, da njihovo graditeljsko delo ne bo potrebno. Zaradi sklenitve beograj- skega miru 18. septembra 1739, ki je mesto z za- ledjem prepustil nekdanji gospodarici Turčiji, so morali slovenski graditelji čez noč postati po- diralci. Tudi sami so pozneje izpovedali, da so utrdbo podirali, in zamolčali, da bi jo sploh kdaj gradili." Kajpak, saj je bilo vse, kar so do skleni- tve miru sezidali in utrdili, nič manj kot Sizifovo delo. Svoje in svojih predhodnikov zidane stva- ritve so morali pomagati spet podreti in odstra- niti, kot kakšni kaznjenci kupe zemlje ali kame- nja. Avstrijska vojska in »civilne osebe v njeni službi«, po rodu (med drugim tudi) iz sloven- skih dežel, so se to pot obnašali skorajda kakor antični Skiti, ki sovražniku niso prepustili niti pednja uporabnih dobrin, le da so Avstrijci v tem primeru, čisto v svoji korektni maniri, podi- rali v soglasju in po dogovoru s Turki, torej »vse lepo po spisku«. Pojdimo torej po vrsti od začetka tudi mi. Brat- ska pomoč s Slovenskega je za avstrijsko državo postala zanimivejša še pred začetkom vojaških operacij. Poročila o potrebah po tesarjih za gradnjo rečnih ladij imamo že iz pozne pomladi 1737, ko so tekle priprave na začetek osvajalne vojne. Že tedaj se je odpiralo tudi pozneje vse- skozi aktualno vprašanje, kdo in kako bo delav- ce plačal, zaradi česar so beležili zamujanje ljudi na zbirališča za odhod v Beograd. Notranjeav- strijska dvorna komora v Gradcu je maja in juni- ja 1737 kranjskemu deželnemu vicedomu v Ljubljani nekajkrat pismeno zastavila vprašanje, zakaj se kranjski tesarji tako dolgo mudijo in no- čejo pojaviti na Dunaju, od koder naj bi jih po Donavi poslali naprej proti jugu.9 Če so te tesarje namenili za rečno ladjedelniš- tvo in so bili torej življenjsko potrebni za rečno plovbo, tedanjo žilo dovodnico prodirajoče av- strijske armade, naj bi njihovi stanovski kolegi leto in pol pozneje pospešeno utrjevali beograj- sko trdnjavo v poskusu, rešiti, kar je rešiti mogo- če. Stanje v severni Srbiji je namreč za Avstrijo " ARS, Vicedomski urad za Kranjsko (odslej Vie. a.), šk. 183,1/103, lit. K11-10, 4. 3. 1744, dokument s priloženo slovensko prisego. 9 Prav tam, 18. 5 1737, 25. 5 1737, 1. 6. 1737, 4. 6. 1737. VSE ZA ZGODOVINO 10 ZGODOVINA ZA VSE postajalo kritično, še posebej potem ko so Turki 27. julija 1738 porazili njeno vojsko pri Grocki, nedaleč od Beograda.10 Odredba v imenu cesar- ja Karla VI., izdana 15. decembra v Gradcu, govo- ri o »najnujnejši potrebi«, da se nadaljujejo in končajo začeta utrjevalna dela Beograda, »naj- bolj zunanje glavne in mejne postojanke«. V ta namen je cesar potreboval sto tesarjev in prav toliko zidarjev iz cehov v notranjeavstrijskih de- želah. Oblast v Gradcu je kranjskega vicedoma grofa Franca Sigfrida Thurna in Valsassino spra- ševala, na kolikšno število enih in drugih je mo- goče računati na Kranjskem, odgovor pa bi mo- ral vicedom nemudoma sporočiti po lastni šta- feti. Toda grof Thurn je odgovoril šele čez dva tedna, 29. decembra 1738, potem ko je pri ljub- ljanskem magistratu poizvedel, da je iz obeh tamkajšnjih cehov na razpolago 40 zidarjev s tre- mi polirji in 20 tesarjev, seveda proti plačilu pot- nine (»lifferegelt«) za potovanje v Beograd in na- zaj ter proti točnemu plačevanju dnevnega de- la." Vse kaže, da so preostalih 60 zidarjev in 80 tesarjev kanili nanovačiti pri štajerskih cehih, saj je graška komora prve dni leta 1739 pisala v Ljubljano, da gre za skupaj sto zidarjev in sto te- sarjev iz vojvodin Štajerske in Kranjske.12 Preden pa so se ljubljanski in podeželski moj- stri ter pomočniki resnično odpravili na pot, so pretekli še štirje meseci, ker stvari niso in niso stekle gladko. Zadnjega januarja 1739 je vlada in komora v Gradcu vicedomu v Ljubljani ukazala, naj pošlje poimenski seznam obrtnikov obeh poklicev s Kranjske, ki so se pripravljeni podati na pot, in enak popis zahtevala tudi od pristoj- nega organa za Štajersko.13 Kot kaže, je nekaj dni zatem prosila za povečano število ljudi s Kranjskega, ker Štajerci očitno niso bili dovolj številčni, da bi skupaj s (samo) 60 Kranjci zapol- nili zahtevano število 200 oseb. Ljubljanski ma- gistrat je namreč 13- februarja vicedomu sporo- čil, da je sklical mojstre obeh poklicev, stanujoče v Ljubljani in podvržene mestni jurisdikciji, da pa se ljubljanski mojstri »ne upajo spustiti v večje število« od obljubljenih 40 zidarskih po- močnikov. Enak odgovor so dali tesarski moj- stri, češ da nekateri člani njihovega ceha, tako mojstri kot pomočniki, živijo na deželi pod raz- ličnimi gospostvi, v mesto pa več ali manj priha- jajo iskat delo spomladi.14 Na magistratovem seznamu »beograjskih zidarjev in tesarjev« se je tako znašlo 20 tesarjev, medtem ko se je število 40 zidarjev povečalo za enega. Ko je vicedom grof Thurn seznam naslednji dan pošiljal v Gra- dec, je lahko samo »potožil«, da ne on ne oba ceha niso mogli nabrati več kot toliko ljudi. Ni pa pozabil pripisati tistega, kar je očitno črvičilo vse: »Priporočam se v pričakovanju odredbe gle- de potnine in dnevnega plačila«.15 Že prej, 1. februarja 1739, je dvorna vojna pi- sarna na Dunaju podpisala delovno pogodbo z dunajskim zidarskim mojstrom Donatom Allio, ki je veljala tudi za potencialne kranjske »sezon- ce« in obljubljala razne ugodnosti. Allia naj bi nabral sto zidarjev, ki bi delali v Beogradu do konca meseca oktobra, imeli posebej plačano delo ob nedeljah in praznikih, brezplačno zdravstveno oskrbo, vključno z denarnim nado- mestilom za čas bolezni, na poti nazaj pa plačan čas bivanja v karanteni. Mesečno plačilo je tako za čas dela kot za čas karantene znašalo 26 gol- dinarjev polirju in 18 navadnemu pomočniku.16 Toda vrli Kranjci po vsem sodeč navzlic ugod- nostim niso bili posebej navdušeni nad negoto- vim potovanjem, nekaj zaradi zime in še bolj za- tegadelj, ker niso imeli nikakršnega zagotovila o dejanskem plačilu potnih stroškov in opravlje- nega dela. O kakšni apriorni averziji do »službe- ne premestitve« v poznejšo prestolnico njihovih potomcev najbrž res ni moč govoriti, zato pa maloštevilnost »prostovoljcev« govori sama za- se. Vsaka stvar se pač začenja in konča pri denar- ju. In iz Gradca kar ni hotela priti jasna beseda, koliko, kdaj in od koga bo padlo plačilo. Vice- dom grof Thurn je čez slab mesec, natančneje 7. marca, poročal dvorni komori, da še vedno čaka odgovor, ter pribil, da »brez denarja in zagotov- ljenega dnevnega plačila delavci nočejo odpo- tovati«. Stvari so se malenkostno spremenile le pri številu, ker se je očitno opogumil in prijavil še en iskalec dela, tako da je vicedom pisal o 21 in ne več o dvajsetih tesarjih.17 Odgovor je bil tokrat takojšen, kratek in jedr- nat. Gradec je Ljubljani posredno povedal, da je krivda na njeni strani. Denarja da ne morejo po- slati, dokler od vicedoma ne dobijo natančne 10 Zgodovina narodov II, str. 1143- " ARS, Vic. a, šk. 183, I/••, •. •11-10, 15. 12. 1738, 29. 12. 1738. 12 Prav tam, 7. 1. 1739. w Prav tam, 31- l 1739 • 15 16 17 Prav tam, 13-2. 1739. Prav tam, 14.2. 1739. Prav tam, 1. 2. 1739. Prav tam, 7. 3- 1739. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 11 • •; •**' 4'-b-v.„At ' ' iv-.viCTiv*" v tfSPV;* • »<** . „_íS*.*f.*-'-"f'*-V;- "' '•' Beograd z Uditeli e kunce jmiijci J7J9, kol so ga isto lelo ugledali njegori sloreuski gradilel/i tu rušitelji; po: Istorija Beograda 1, slika 15 (za str, 528). specifikacije stroškov, nato pa bo poslan »nemu- doma, čisto gotovo in takoj«.w Ljubljana se ni pustila zmesti, čeprav je za prav tako preprost odgovor potrebovala okroglo dva tedna. Vicedom je graško odredbo posredoval ljubljanskemu magistratu z naročilom, naj skliče zidarje in tesarje ter naredi finančni predračun. Lahko si mislimo, da v rotovžu ni šlo brez vroče krvi in ostrih besed. Kot je debato povzel vice- domski urad, »ti ljudje« ne znajo narediti specifi- kacije in v to niso hoteli privoliti, saj nihče ne ve, »kako drago je življenje v Beogradu«. Predračun naj se naredi po zgledu, koliko so za potnino in dnevno plačo prejeli predhodniki. Kolikor je doslej šlo polirju, kolikor navadnemu zidarju in tesarju, toliko naj dobi tudi teh 41 zidarjev, 21 te- sarjev in njihovi polirji. A s tem skrbi še ni bilo konec. Bodoči delavci so kajpak hoteli vedeti tu- di, kdo jih bo v Beograd odpravil, kje jih bodo prevzeli in kam bodo prispeli.19 Čez tri tedne je bilo razčiščeno vsaj temeljno vprašanje: denar. Tako so 20. aprila 1739 v Ljub- ljani popisali 41 zidarjev in 20 tesarjev, skupaj 61 oseb ali eno manj, kot so računali. Vicedomske- mu uradu so možje zastavili tudi nekaj logistič- nih vprašanj, ki so zadevala posamezna plačila, vodjo potovanja, itinerar, priprego, orodje in ob- leko. Vicedom je bil mnenja, da je za vodenje potovanja iz več razlogov nujno potreben za- nesljiv človek. Delavcem naj bi potnino izplačal šele na poti, saj bi se prav lahko zgodilo, da bi spotoma dezertirali, ker bi jih prestrašile govori- ce, ki se širijo tu (v Ljubljani), da nameravajo Tur- ki beograjsko trdnjavo oblegati. Tudi predpisa- nega mesečnega plačila jim zato ne kaže zaupa- ti, temveč izročiti vodiču, samo višino dnevne mezde pa je že tako ali tako določila pogodba z dunajskim zidarskim mojstrom Donatom Allio. Vicedom je nadalje priporočal, da ne bi bilo pri- merno odpotovati brez znanega itinerarja in vo- diča ter z manj kot dvema vprežnima vozovoma z orodjem, obleko in drugimi potrebščinami. Iz dobrososedskih pragmatičnih razlogov je še predlagal, naj dobijo tedensko plačilo (pristojbi- no) tudi ljubljanski zidarski in tesarski mojstri, t. j. vodstvi obeh cehov, ker so nabrali ljudi, in prav tako omenjeni Donat Allia.20 Te in druge podrobnosti sta Gradec in Ljublja- na urejala naslednje dni, dokler ni 26. aprila w Prav tam, 11.3- 1739. 19 Prav tam, 29. 3- U39. 20 Prav tam, 20. 4. 1739- - O poklicu in identiteti Donata Allie: prav tam, 1.2.1739 ins. d, predstavljeno 18.3.1740. VSE ZA ZGODOVINO 12 ZGODOVINA ZA VSE 1739 napočil dan slovesa. Toda jutranje zore te- ga dne niso čakali vsi na pot pripravljeni možje. Če je namreč vicedomovo poročilo šest dni prej še govorilo o 61 popisanih osebah, jih je bilo zdaj naréd le 54. Glasovi, da namerava dedni so- vražnik obkoliti in napasti Beograd, so očitno zbegali sedem tesarjev, ki se Turku niso hoteli postavljati v bran kar tako, s svojim tesarskim orodjem. Tako je nazadnje ostalo za transport samo »13 nesrečnih« predstavnikov svoje obrti, medtem ko so se zidarji izkazali za veliko bolj stanovitne in vztrajali do konca v polnem števi- lu. Ko je vicedom grof Thurn 26. aprila izdal pa- tent in prepustnico (»Paassbrieff«), jima je dodal poimenski popis 13 tesarjev in 41 zidarjev ter kratek načrt poti (»March Route«).2ì Ljubljanski mojstri in pomočniki so imeli potovati prek Vranskega, Celja in Slovenske Bistrice do Mari- bora, od tam pa po Dravi do Drnja22 pri Kopriv- nici, naprej v Osijek in končno - kot pravi načrt - v »Belligrad«. Če pomenijo navedeni kraji po- čivališča ali prenočišča, naj bi šestkrat začasno pristali na trdnih tleh in sedmič ugledali zidovje Kalemegdana. Kot pravi prepustnica, so bili potovalci s svo- jim vodičem in dvema vpreženima vozovoma v Beograd še vedno namenjeni h gradnji tam- kajšnje trdnjave (zum daselbstigen Vöstungs- bau). Prav nič naj bi jih ne smelo pri tem ovirati. Potni list je namreč vsem, ki ga na poti po kop- nem in po vodi dobijo v roke, v cesarjevem in vicedomovem imenu nalagal, naj zidarjem in te- sarjem poleg prostega prehoda nudijo vso po- trebno pomoč in zaslombo. Petdeseterica Kranjcev je torej ubrala daljšo kopensko-vodno pot po Dravi in Donavi name- sto krajše in ugodnejše plovbe po Savi, ki bi se lahko začela že pred vrati Ljubljane, v pristaniš- ču v Zalogu, in ne šele v več dni hoda oddalje- nem mariborskem Lentu. Nikjer ni rečeno, da so se v Gradcu odločili za to pot, ker bi hoteli kranj- ske mojstre v Mariboru pridružiti štajerskim, da bi skupaj nadaljevali pot. Nasprotno, iz vseh po- ročil je moč razbrati, da so Kranjci potovali sami. Savska plovba je bila zaradi vojne pač preneva- ren podvig, saj sta bila pred izbruhom vojne oba bregova Save v avstrijskih rokah, zdaj pa so de- sno stran v Bosni in Srbiji ponovno držali Turki, s katerimi Avstrija še ni sklenila miru niti ni določila nove razmejitvene črte. Kranjski vicedom se v zvezi s potovanjem očit- no ni preveč zanašal na svoje rojake. V poročilu, poslanem v Gradec, je dan po odhodu kompo- zicije zapisal, da so se umanjkani tesarji prestra- šili bolezni in obleganja, zato jih ni bilo moč zbrati več kot 13. Da se ne bi spotoma zbal in premislil še kdo, je skrbel vodič Janez Jurij Ko- ren, ki jih je spremljal do Maribora, jih tam od- pravil na ladjo, v Drnju ali Osijeku pa naj bi jih prevzele vojaške oblasti.23 Vse je tudi v resnici potekalo po načrtu. General Sukow je pet dni pozneje, 2. maja, že lahko pisal kranjskemu vice- domu, da so prihajajoči možje po njegovih izra- čunih zapustili Drnje, zato ni dvoma, da bodo zagotovo prispeli na cilj.24 Za vicedoma grofa Thurna je bila stvar s tem rešena, še bolj prijetno novico pa je prejel slab mesec pozneje iz Grad- ca, in sicer potrdilo notranjeavstrijskega bankal- nega kolegija, ki je vicedomskemu uradu povr- nil vse dotedanje stroške z odpošiljanjem in predplačilom »beograjskih sezoncev«.25 Slovenski strokovnjaki v Beogradu in nenadna sprememba njihove namemb nosti Kaj se je nato s Kranjci dogajalo v Beogradu, ni natanko popisano. Vemo le, da so tja resnično prispeli in tam neutrudno delali, ne pa tudi, kaj vse so doživeli. Pozneje, v Ljubljani, so nekateri med njimi, po poklicu zidarji, izpričali, da so bili v Beograd (že) poslani k »dol metvájnu« in ne k zidanju »belgrajske festenge«. A resnici na ljubo viri iz časa pred njihovim odhodom govorijo drugače. Morda so možje res že na poti slišali, slutili ali izvedeli, da bodo trdnjavo samo »dol metali«, toda bolj verjetno so jim to povedali šele potem, ko so jo nekaj časa že »metali gor«. Jese- ni, kakšna dva tedna po sklenitvi avstrijsko-turš- kega beograjskega miru (18. septembra 1739), so jim prišli na pomoč še precej številnejši in za po- diranje veliko bolj izurjeni rojaki, idrijski rudarji. Natanko ne vemo, koliko zidarjev in tesarjev je tedaj še ostalo v Beogradu in moglo Idrijčanom zaželeti »Srečno!« Nekateri so se bržčas ravno ti- ste dni kot »tehnološki višek« že vračali proti do- -' Prav /ani, 26. 4 1739, prilogi- »Specification voti abge- reisten' in »March RoutC' 22 Ite Drnje danes ne leži ob glavnem toku reke Drave, ampak ob rokavu, imenovanem Stara Drava 21 APS, Vic. a., šk. 183, ¡/••, lit. K11-10, 27. 5- 1739, 7. 5. 1739, 9. 5. 1739. 24 Prav tam, 2. 5. 1739 25 Prav tam, 30. 5. 1739. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 13 mu, saj kot graditelji za podiranje niso imeli us- treznih kvalifikacij. In če odmislimo znano slo- vensko zadržanost do rojakov, ki jih Slovenci srečajo na tujem, so se kranjski zidarji in tesarji gotovo razveselili prihoda idrijskih rojakov, ne toliko, ker je šlo za ljudi njihovega jezika, temveč zato, ker jih bo nekdo nadomestil v dotlej nič kaj prijetnem položaju. Na drugi strani so bili Idrij- cem nemara celo nevoščljivi, češ vi prihajate v miru, mi, »prvoborci«, pa smo tu dolge mesece trepetali za lastno kožo. Vojne in Turkov nevaje- nim obrtnikom dveh ljubljanskih cehov se v Beogradu dotlej resnično ni godilo bogve kako dobro. Zlasti med turškim obleganjem je bilo prenekateremu žal, da ni ostal pri ženi in otro- cih, četudi bi se vse leto otepali z neslano kašo in nezabeljenimi žganci. Verjetno jih ni bilo ma- lo, ki so obžalovali, da se niso premislili vsaj zad- nje dni pred odhodom iz Ljubljane tako kot do- bršen del tesarjev. Že ko so prišli na cilj, Turki niso bili več daleč od Beograda, dobra dva me- seca pozneje, 26. julija 1739, pa se je znašel v turški obkolitvi. In sledilo je še pet dolgih ted- nov poletne vročine, sopare, žvižgajočih krogel in udarcev topov, preden je Avstrija 1. septem- bra po medli in neodločni obrambi generala Su- kowa končno s sovražnikom sklenila premirje.26 Če nič drugega, so Kranjci in drugi obleganci zdaj vedeli, da je najhujše mimo. in pričakovali. Začetek ilirskega obleganja Beograda 25-julija 1739; po: Istorija Beograda 1, slika 20 (za str. 528). da se bodo, brž ko jim bo dovoljeno, mogli vrni- ti domov. Avstrija zdaj v Beogradu res ni več potrebovala vojakov in graditeljev, temveč rušitelje. Sredi me- seca septembra so tudi do Ljubljane, v roke kranjskemu vicedomu, prišle prošnje feldmarša- la grofa Wallisa, poveljujočega generala na Ogr- skem, ki jih je ta drugi dan po sklenjenem pre- mirju, 2. septembra, poslal iz Beograda na Du- naj. Ker je preliminarni dogovor z Osmansko dr- žavo določal, da bo meja spet na Savi in Donavi, Beograd evakuiran, vse novozgrajene stavbe {alle neue angelegte werkher) pa pred prepusti- tvijo Turkom razstreljene, je grof Wallis prosil za minerje, in sicer za »tolikšno število rudarjev, ko- likor jih je le mogoče čim hitreje poslati sem- kaj«.27 Dvorna odredba z dne 10. septembra je praktično samo ponovila generalove besede, prevedene iz prošnje v ukaz. Kranjskemu vice- domu je nadrejena oblast v Gradcu naslednji dan naložila, naj takoj »postavi v pripravljenost« kolikor mogoče veliko rudarjev.2" Dve teden dni mlajši odredbi sta od vicedoma grofa Thur- na zahtevali, naj zbere in pošlje v Beograd rudar- je iz notranjeavstrijskih železovih rudnikov in druge, pri tem pa možem obljubljali plačilo pot- nine ter zanesljivo dnevno plačilo za čas odsot- nosti, vključno s tistim, ki ga bodo na poti do- mov preživeli v karanteni.29 Takšna zagotovila so v Gradec prišla z dunajskega dvora, ki se mu je upravičeno mudilo, toliko bolj, ker je bilo v Beogradu dotlej sklenjeno samo premirje. Zani- mivo se zdi, da je dunajska dvorna resolucija, iz- dana 12. septembra, velevala, naj graški dvorni svetnik pl. Papp angažira štajerske rudarje iz Ei- senerza in Vordernberga,30 Gradec pa je ukaza- no nato očitno izpolnil nekoliko po svoje. Na- zadnje so namreč veliko večino nanovačenih ru- darjev predstavljali rudarji iz komornega živo- srebrnega rudnika v Idriji in ne štajerski rudarji niti ne prvotno predvideni iskalci železove ru- de. Notranjeavstrijska dvorna komora je zato za- čela ukaze pošiljati neposredno višjemu rudar- skemu sodniku na Kranjskem Janezu Krstniku pl. Nemizhoffnu. Tako mu je 16. septembra spo- ročila, naj sebi podrejeni instanci, višjega rudar- skega mojstra na Koroškem in upravitelja v Idri- 26 O obleganju Beograda gl. Beogradska tvrđava kroz is- toriju. Forlresse de Beograd a travers l'histoire, Beo- grad 1969, str. 95 (odslej Beogradska tvrđava). 27 ARS, Vic. a., Sk. 183, 1/103, lit- •11-10, 2 9. 1739 28 Prav tam, 11. 9 1739- 29 Prav tam, 18. 9. 1739, 19. 9. 1739 •i0 Prav tam, 12.9. 1739. VSE ZA ZGODOVINO 14 ZGODOVE\A ZA VSE Detajl z beograjskili idu. IZ letci J7J8 preci Aleksciiic/ruro ali irmiteiiibersko rojasiiito, pò: Istori/a Beograda 1, slika 8 (za str. 528). ji, po lastnem slu obvesti, da bodo šli rudarji, ki jim pripadata potnina in redna plača, s spremstvom najprej do Maribora in nato po vodni poti do Beograda.31 Zidarji in tesarji s Kranjskega se medtem v Beo- gradu niso počutili bogve kako dobro, čeprav jim drugače kot minule tedne ni več grozil sovražni ogenj. Njihovi občutki v tednih med premirjem in dokončnim mirom so morali biti precej nego- tovi. Prvič v življenju so se pobliže, iz oči v oči, srečali s pravimi Turki, tistimi zakletimi »psoglav- ci«, o katerih so doma pripovedovali že tri stolet- ja. Turek je le Turek, pa četudi govori isti sorodni jezik, ki ga je bilo mogoče tudi dotlej slišati v beo- grajski »srbski varoši«. Že 4. septembra je namreč v beograjsko »varoš« prijezdil veliki vezir Ivaz Mehmed-paša s 500 janičarji, ki so se nastanili po vojašnicah in najimenitnejšo med njimi, Aleksan- drovo ali württembersko, začeli preurejati v vezir- jev seraj. Tu se je že čez tri dni naselil novi gospo- dar, turški poveljnik mesta.32 Le kako se generalu Wallisu v takih okolišči- nah ne bi vse bolj mudilo? Dva dni pred skleni- tvijo beograjskega miru, 16. septembra, je iz Ze- muna poslal cesarju vnovično prošnjo po čim- prejšnjem prihodu rudarjev.33 Poveljujočemu na Ogrskem morda delamo krivico, če se zami- slimo, zakaj je bil zdaj sam že na bodoči avstrij- ski strani meje. Vsekakor pa mu je lahko precej odleglo, ko se je 18. septembra posušilo črnilo na avstrijsko-osmanski mirovni pogodbi, ki so jo odposlanci obeh dvorov podpisali v beograj- ski trdnjavi. Avstrijci so se mogli namreč mirneje posvetiti preostalim dolžnostim na braniku do- movine, toliko laže ko se je veliki vezir tri dni pozneje z vojsko umaknil proti Nišu. Po prvi točki pogodbe je bila Avstrija Osman- ski državi dolžna odstopiti beograjsko trdnjavo z njenimi starimi utrdbami ter s tistimi novimi in popravljenimi, ki so s starimi predstavljale forti- fikacijsko celoto. Vse ostale nove utrdbe, obzid- je, majhne utrdbe v gradu in mestu ter nekaj drugih objektov je dotedanja gospodarica mo- rala porušiti. Za to je bilo na voljo razmeroma dovolj časa, saj naj bi bastiljo okoli mesta odstra- nili v treh mesecih, v roku šestih mesecev pa še traso okoli trdnjave.34 Idrijski rudarji in nekaj njihovih tovarišev s Kranjskega in Štajerskega so v začetku oktobra, M J.2 Prav tam. 16. 9- 1739. ¡storija Beograda 1, str. 568. 14 ARS, Vic. a., ik. 183,1/••, Ut. KII-IO, 26. 9. 1739. Beogradska tvrđava, str. 95- - Istorija Beograda 1, str. 568. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 15 kakšna dva tedna po podpisu mirovne pogod- be, na Kalemegdanu sprožili prve detonacije. Ker pa meseca septembra, ko so jih novačili za pot, novice iz Beograda niso bile nič kaj spod- budne, so rudarje le stežka prepričali, da so pri- volili odpotovati. Toda v primerjavi z večmeseč- nimi pripravami njihovih predhodnikov, zidar- jev in tesarjev, je transport tokrat stekel prese- netljivo naglo, skorajda bliskovito. Dva dni po beograjskem miru, 20. septembra, je cesarski in- ženir nadporočnik Ernest Wenzel Durchlaßer v Ljubljani že mogel podpisati pogodbo, nareje- no po pol leta starejši pogodbi z zidarji in tesarji, ki je rudarjem ponujala prav takšne pogoje kot njihovim graditeljskim predhodnikom, vključ- no z zagotovljeno oskrbo in denarnim nadome- stilom za čas bolezni. Le mesečne plače so bile tokrat nekoliko slabše, saj naj bi strelskemu moj- stru pripadalo 20 goldinarjev, navadnemu raz- streljevalcu ali »knapu« 16 in vrtalcu samo 12 gol- dinarjev.35 Naslednji dan jim je višji rudarski sodnik za Kranjsko pl. Nemizhoffen izdal pre- pustnico (»Paasbrief«) za že utečeno pot prek Maribora in naprej po Dravi in Donavi, dan poz- neje pa je z vodičem in vprežnim vozom odpra- vil prvih 22 rudarjev. Šlo je za skupino, ki je bila kar najbliže pri roki, trenutno zaposlena pri re- gulaciji Ljubljanice.36 Hitrost in učinkovitost ljubljanskih oblasti sta bili sicer bolj navidezni kot dejanski. Višji rudar- ski sodnik se je namreč opravičeval, da doslej ni mogel zbrati več kot 22 mož, medtem ko je vice- dom v tozadevnem poročilu graški dvorni ko- mori izrazil upanje, da bo moč za njimi karseda hitro poslati še okoli sto ljudi.37 Poslano poroči- lo se je na poti med Ljubljano in Gradcem križa- lo z vsebinsko pomenljivimi navodili, ki jih je dvorna komora v obrnjeni smeri dan poprej po- slala v Ljubljano. V Gradcu so namreč še predo- bro vedeli, da rudarji zdaj, v začetku jeseni, ne bodo posebej navdušeni nad odhodom na »se- zonsko delo« na vse manj prijazno jugovzhodno mejo dežel avstrijske krone. Le kako naj bi tudi bili, ko pa od tam ni bilo prav nikakršnih spod- budnih novic: spodletela vojna zoper Turke, iz- gubljeno ozemlje, sovražniku prepuščen Beo- grad. Dvorna komora je zato višjemu rudarske- mu sodniku pl. Nemizhoffnu naročala, naj »nad rudarji ne izvaja sile in moči«, temveč naj jih »na vse mogoče dobre načine« pripravi do tega, da se bodo čim laže odločili za odhod. Prepriča naj jih, da se v Beogradu zdaj ni bati ne kuge ne so- vražne nevarnosti, poleg tega pa bo njihovo tamkajšnje bivanje kratkotrajno. Tudi skrb, kako se bodo medtem preživele njihove žene in otro- ci, naj bi bila povsem odveč, saj bodo družinam rudarjev od časa do časa izplačali toliko, kot jim bodo rudarji od svojega plačila sami namenili za vzdrževanje.38 Vmes je prišlo še do spremembe itinerarja. Rudarji, sprva namenjeni peš do Mari- bora in naprej po Dravi, so spotoma dobili novo prepustnico in izvedeli, da gredo skozi Maribor in Gradec na Dunaj, šele od tam pa z ladjo na- ravnost nizvodno po Donavi.39 Morda je vest o vmesnem skoku v cesarsko prestolnico premamila še kakšnega kandidata, a večina novih se je dotlej že odločila, ne da bi po- trebovala dodatno »turistično reklamo«. 23- sep- tembra zvečer je v Ljubljano prispelo 119 idrij- skih rudarjev na čelu z upraviteljem rudnika Francem Antonom pl. Steinbergom, sicer zna- nim zemljemercem, raziskovalcem in izumite- ljem.40 Namesto naslednji dan so možje zaradi deževnega vremena odrinili proti Gradcu dan pozneje, s podpisano kolektivno pogodbo, po znani trasi in, kar je najpomembnejše, vsak z enomesečnim vnaprejšnjim plačilom v žepu.41 Da so se Idrijčani odzvali v tolikšnem številu, je vsaj nekoliko tudi posledica razmeroma dobre mesečne plače, ki jim jo je zagotavljala kolektiv- na pogodba, sklenjena 21. septembra v Idriji. Rudniški upravitelj Steinberg in idrijski višji paz- nik Ignac Žerovic (Scherouiž) sta z njo vsakemu rudarju zagotovila 18 goldinarjev mesečno, kar je za dva goldinarja več, kot so dobili navadni knapi iz skupine 22-ih predhodnikov, in šest goldinar- jev več od navadnih vrtalcev.42 Komu so se imeli zahvaliti za ugodnost, svoji znani knapovski trmi ali uvidevnosti oblasti, lahko samo ugibamo, a bržčas kar obema dejavnikoma. Idrijčani so očit- no znali izkoristiti svojo nepogrešljivost, še pose- •" ARS, Vic. a., ¡k. 183,1/103, •. •11-10, 21. 9 1739. •iñ Prav tam, 22. 9. 1739. V Prav tam, s. d. (22. 9. 1739). •iH Prav tam, 21. 9. 1739. •i9 Prav tam, 21. 9. 1739, 24. 9. 1739, 25. 9. 1739. 40 Franc Anton Steinberg (Sternberg), rojen 1684 na gra- du Kaleč pri Pivki, umrl 1765 v Ljubljani, je opravljal službo cesarskega upravitelja idrijskega rudnika med letoma 1724 in 1747, ko seje upokojil, se preselil v Ljub- ljano in povsem posvetil svojim konjičkom. V Idriji se je ukvarjal s statiko, hidrostatiko, zemljemerstvom, jamo- merstvom in drugimi rudarskimi strokami. - Prim. Slo- venski biografski leksikon, Tretja knjiga, Raab-Švlkar- šič, Ljubljana 1960-1971, str. 460-461. 41 ARS, Vic. a., iL: 183, //••, lit. KII-IO, 26. 9. 1739. 42 Prav tam, 21. 9. 1739. VSE ZA ZGODOVINO 16 ZGODOVINA ZA VSE bej, ker so jim z nezanimanjem za tovrstno delo posredno pomagali rudarji iz drugih krajev, uradniški »škrici« v Gradcu pa so bili na koncesije prejkone že vnaprej pripravljeni. Denar za pot in prvo mesečno akontacijo je založil vicedom iz svoje blagajne in brž spomnil dvorno komoro, da mu ga je blagovolila povrni- ti,45 četudi ne takoj in ne brez težav; vsoto do- brih 2.525 goldinarjev naj bi vicedom vzel iz bla- gajne ljubljanskega višjega nakladnega urada, pa to zaradi pičle vsebine v njej vsaj še do 20. oktobra ni bilo izvedljivo.''4 Vse, kar se je naslednje tedne in mesece doga- jalo z idrijskimi rudarji, poslanimi 25. septembra iz Ljubljane, je očitno potekalo rutinsko in po načrtu. V spisih kranjskega vicedomskega urada namreč o njih ni zaslediti nobene vesti, potem ko so prispeli do Gradca in je tamkajšnja dvorna komora 3. oktobra glasno razmišljala, ali naj jih dalje odpravi skupaj ali z več transporti.45 Potem je šlo vse gladko, predvsem v finančnem smislu, saj bi se v nasprotnem v vicedomskem arhivu zelo verjetno ohranilo kakšno pisanje o nepla- čanih obveznostih tega ali onega. Če je imel kranjski višji rudarski sodnik srečo z Idrijčani, ki jih je dobil tako hitro in v tolik- šnem številu, pa ni obrodilo nikakršnega sadu njegovo prigovarjanje rudarjev v železovih rud- nikih. Čeprav je razposlal ukaz vsem svojim po- drejenim nižjim rudarskim sodnikom, se v dr- žavni voz ni dal vpreči niti en sam rudosledec. Višji rudarski sodnik pl. Nemizhoffen je od vse- povsod dobival odgovore, da so rudarji poveči- ni oženjeni, zadolženi pri svojih rudnikih, za slednje nepogrešljivi in nenazadnje nevešči mi- niranja.46 Kranjski vicedom je dva tedna pozne- je pisal v Gradec, da ni nobenega upanja, da bi šlo na pot še več rudarjev, ker jih idrijski in žele- zovi rudniki ne morejo pogrešati.47 Njihovo čast so več ko rešili Idrijčani, ki so že tako jedli »dr- žavni kruh«, in poslej iz Gradca ni več zaznati pritiskov, naj Ljubljana pošlje na jug še kakšnega rudarja. Zelo verjetno so se z enakimi izgovori kot kranjski rudosledci otepali sezonstva njiho- vi kolegi v rudnikih železove rude na Štajer- skem in Koroškem. Glede na številnost tamkajš- njih obratov in delavcev bi pričakovali lepo šte- vilo nanovačenih mož, a je bilo v resnici vse dru- gače. Kot je Gradec 6. novembra sporočal Ljub- ljani, je dotlej odšlo v Beograd poleg 22 kranj- skih in 119 idrijskih rudarjev le 13 njihovih kole- gov iz Zgornje Štajerske,4* ki so iz Maribora kre- nili pred 10. oktobrom.49 Še malo, pa se nikomur ne bo več treba opravičevati za zamudo in ne- pripravljenost pomagati domovini. Konec no- vembra je namreč graški vojni svet sporočil od- ločitev vojnega sveta na Dunaju, da pošiljanje novih rudarjev v Beograd ni več potrebno, zato naj se novačenje ustavi. Le maloprej se je v Ma- riboru vkrcalo na dravske ladje 153 koroških ru- darjev, ker pa so v Beogradu njihovo pomoč zara- di prihajajoče zime odklonili, so se morali možje od tam nemudoma vrniti domov.50 Očitno stežka in zato tako pozno nanovačeni Korošci so torej poceni, a vendarle zadostili svoji dolžnosti. Več kot pretirano bi bilo v takih pripetljajih ugotavljati korenine poznejše koroške (in delo- ma štajerske) averzije do Beograda. Pa vendar, rojaki iz »tužnega Korotana«, najsi bodo nemško ali slovensko govoreči (da ne zlorabljamo dan- današnji priljubljenega izraza »dvojezični - zweisprachige«), so bili v paketu, torej v celoti, nemudoma vrnjeni tja, od koder so prišli, torej še preden so prav okusili beograjsko podnebje in se utegnili vživeti v njegov delovni ritem ob spremljavi tuljenja košave. Tako kot njihovi so- deželani in rojaki v letih 1919-1920 so samo za hipec okusili usodo kranjskih sobratov. Res le za pokušino, drugače kot Idrijčani, katerih someš- čani in stanovski kolegi niso bili deležni bratske- ga objema z Beogradom še dlje, namreč vse do neke druge mirovne pogodbe, sklenjene leta 1947 z mlado republiko Italijo. Malo zatem, vse- kakor še istega leta 1947, so tudi mnogi Idrijčani »ajnrikali« v zvezno armado in mnogi ugledali (skoraj) isto kalemegdansko trdnjavo, ki so jo njihovi predniki dobrih dvesto let prej pustili v ruševinah. In gledali so jo še nadaljnjih 44 let, vsako leto vsaj ena generacija mladih rekrutov, kar znese neprimerno več, kot je koroških Slo- vencev kdajkoli obiskalo jugoslovansko prestol- nico; in slednji so bili zgolj in samo turisti, pravi- loma maturanti celovške slovenske gimnazije, za Beograjčane nič več kot navadni avstrijski državljani, kot taki pa že zato (prosto po Nušiču) nekoliko »sumljive osebe«.51 t-1 Prav tam, 26 9. 1739, 28 9. 1739. 44 Prav tam, 20. 10. 1739. 4% Prav tam, 1. 10. 1739, 3- 10. 1739. 46 Prav tam, 26. 9. 1739, 5. 10. 1739. 47 Prav tam, 8. 10.' 1739. 4li Prav tam, 6. 11. 1739. 49 Prav tam, 13- 10. 1739. 50 Prav tam, 2. 12. 1739, 9. 12. 1739. 51 Pri tem ne štejemo tistih koroških rojakov, ki so se v uni- formi tretjega rajha vozili skozi in redkeje ustavljali v VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 17 Odvrnimo se od pravzaprav praznega raz- glabljanja in se vrnimo spet 250 let nazaj v real- no preteklost. Šestmesečni rok za rušenje v mi- rovni pogodbi predpisanih objektov je od Av- strije zahteval precejšnje napore. Končno neka- terih stavb niti niso podrli, rušenje pa je trajalo vse do konca maja 1740 ali več kot osem mese- cev po sklenitvi miru. V razstreljevanje, podira- nje in odvažanje materiala je bilo v tem času vpreženo lepo število ljudi, številke se gibljejo med 490 in 3171 vojakov in kmetov. Zadnjih ti- soč mož, podanikov rimsko-nemške (avstrijske) krone, se je iz mesta umaknilo 7. junija 1740. Štiri dni pozneje je sledila le še svečana ceremonija ratifikacije sporazuma, ki sta jo v plavajočem šo- toru na splavu na Savi podpisala avstrijski in turški odposlanec.52 Nič ne vemo, kako so se v Beogradu kot delav- ci oziroma strokovnjaki odrezali naši rojaki. Zadnji kranjski zidarji in tesarji so prenehali z delom decembra leta 1739 in po prestani dvo- mesečni karanteni 17. februarja naslednje leto srečno prispeli domov. Kot so pozneje potarnali v pritožbah nad deloma neplačanim delom, so bili izpostavljeni nenehni nevarnosti,53 o čemer za čas obleganja mesta ne dvomimo. Rudarji so gotovo ostali dlje, saj so pri rušenju veljali za ne- pogrešljive strokovnjake. Bolj bi nas pri tem mo- ralo zanimati in skorajda skrbeti, kako da so eni in drugi ostali »tamo daleko« od doma tako zelo neopaženi (?!). Opazili jih niso ne slovenski ne avstrijski in ne srbski zgodovinarji, ki so preučili avstrijske vire,54 zato jih slednji tudi niso mogli vplesti v zgodovinske preglede svojega glavne- ga mesta. Iz uvidevnosti do »bratskega naroda« ali iz kakšnega drugega razloga? Kranjcev, Idrij- čanov, Slovencev ali kakorkoli že poimenovanih rojakov slovenskega jezika ne omenjajo, ko pi- šejo, da so bili med vojaki in kmeti ljudje iz Sre- ma, Banata, Slavonije, Hrvaške, Ogrske »in dru- gih predelov«.55 Slednje - ljudje od drugod - se bo pač nanašalo na naše ljudi, ki jim zgodovina ni dopustila, da bi se z imenom in spominom ovekovečili v tolikokrat (menda vključno z le- tedanji 'Reichsfestung Belgrad» med 12. aprilom 1941 in 20. oktobrom 1944. 52 ¡storija Beograda 1, str. 568-569. 5i ARS, Vic. a., šk. 183, ¡/••, Ut. •11-10,predstavljeno 14. 4. 1742. 54 Prim, zlasti Ferdinand Hauptmann - Milan Vasić - Ali- ja Polimac - Rüdiger Malli, Die türkische Wiedererobe- rung von Belgrad 1739- Die Reichsgeschichte Mehmed Subhi's 1738-1740 (Aus dem Steiermärkischen Lande- sarchiv, Graz), Graz 1987. 55 ¡storija Beograda 1, str. 568-569- tom 1999 kar 39-krat) obstreljevano in premeta- no kamenje beograjske trdnjave. Po krivici naj- brž, zakaj v letih 1739-1740 so ga ljudje iz sloven- skih dežel razdrobili tako temeljito in tako siste- matično kot nikoli prej in pozneje, oblečeni v različne kroje avstrijske armade. Epilog z neplačanimi obveznosti »našem tovaršam« Vrnimo se k skupini zidarjev in tesarjev iz ljub- ljanskih cehov in jih popeljimo iz Turkom od- stopljenega mesta v varno zavetje doma. Od pr- votno 54 mož je do decembra 1739 vztrajalo na sezonskem delu le 16 zidarjev in dva tesarja, medtem ko se je glavnina (38 mož) vrnila do- mov že prej, nemara takoj po sklenitvi beograj- skega miru. Zadnjih 18 je vsekakor še sodelova- lo pri »dol metvájnu« beograjske trdnjave, kot bodo zidarji s prisego izpričali pozneje, v mir- nem času pa so jih mimogrede uporabili tudi pri utrjevanju Petrovaradina, obdonavske trdnjave v Sremu nasproti Novega Sada. Le dva obrobna podatka razkrivata to njihovo vmesno postajo, na prvem mestu nedatiran poimenski seznam, naslovljen kot »specifikacija zahtev kranjskih zi- darjev, ki so bili leta 1739 v Beogradu in Petrova- radinu (!)«. Konkretna zahteva je zadevala plači- lo za 33 delovnih nedelj in praznikov, kar pome- ni, da so vrli Kranjci že svojo prvo beograjsko nedeljo krepko pljunili v roke, nakar orodje vseh sedem mesecev sezonstva ni mirovalo ne v petek ne v svetek.56 Če zlobno pripomnimo, so navsezadnje dobro vedeli, da jim delovna po- godba jamči tudi presežno delo, naši ljudje pa so v tujini praviloma marljivejši kot doma. Od tu naprej se njihova usoda po koščkih spet začne zrcaliti v spisih kranjskega vicedomskega urada. Ljubljančani so se čutili nekajkrat izrab- ljene in prikrajšane, zato so se pri državi še pet let po vrnitvi domov potegovali za, po njihovem prepričanju, neplačane zaostale obveznosti. Po- stopek, ki s svojo zamudnostjo morda malce spominja na poznejše »sukcesioniste«, je sicer potekal na relaciji Ljubljana - Gradec - Dunaj in ni imel z Beogradom nikakršne zveze razen po- sredne - tam opravljenega dela. Zato pa se je za 56 ARS, Vic. a., šk. 183, I/••, Ut. • •-10, s. d., ad 18 3- 1740, »Specification der von dem A/nn/o 739 zu Bel- grad, und Peterwardein /!/ be ' der fortification gewe- sten Crainer. Maurer machenden Forderung». - Druga omemba, da so zidarji delali tako v Beogradu kot v Pe- trovaradinu: prav tam, 5. 7. 1742. VSE ZA ZGODOVINO 18 ZGODOVINA ZA VSE Kranjce, kot smo mogli že vnaprej pričakovati, končal le napol uspešno. Začelo se je takole. Dober mesec zatem, ko se je skupina 18 kranjskih zidarjev in tesarjev vrni- la domov, je kranjski deželni vicedom obravna- val dve njihovi ločeni pritožbi, prvo, napisano v imenu zidarjev, in drugo za tesarje, češ da jim v skladu z delovno pogodbo pripada še dobrih 2.143 goldinarjev zaostalega plačila.57 Prosilci zahtevanega zaostanka niso samo utemeljili z natančno specifikacijo, temveč v slogu tovrstnih sodobnih poročil podkrepili svojo upraviče- nost do denarja še z nekaj čustveno obarvanimi navedbami. Tako naj bi z odhodom v Beograd pustili svoje žene in otroke v pomanjkanju, utr- jevalna dela v Beogradu pa opravljali v času »o- strega obleganja« in v »najhujši nevarnosti za te- lo in življenje«. Njihove družine so si morale medtem izposojati denar za preživetje, kar jih je privedlo v neznosne dolgove, tembolj ker mož- je za svoje delo v Beogradu doslej še niso prejeli že zdavnaj zaslužene zidarske mezde {Liedlohn) in zaostanka. Zaradi plačevanja obresti na poso- jen denar naj bi bili zdaj celo prisiljeni zapustiti svoje domove. Glede predložene specifikacije neplačanih zaostankov so bili po potrebi pri- pravljeni tudi priseči, od vicedoma pa pri izter- jevanju plačila pričakovali najmanj moralno po- moč.58 Vicedom grof Thurn je njihovo prošnjo graški dvorni komori resnično pospremil s pri- poročilom, naj se obveznosti do zidarjev in te- sarjev izpolnijo, kot veleva pogodba med dvor- no pisarno in mojstrom Allio izpred enega leta. Prosilci so bili namreč v Beogradu dan in noč izpostavljeni veliki nevarnosti, še pomembneje pa se je vicedomu zdelo opozoriti na naslednje dejstvo: če ne dobijo plačanega vsega dela, v pri- hodnje za tovrstne potrebe ne bo več moč pri- dobiti nikogar, kar bi za seboj potegnilo zelo hu- de posledice.'9 57 Glede na podatek, da naj bi 17 zidarjev in tesarjev pre- jelo na mesec 18 goldinarjev, polir pa 26, je država mo- žem dolgovala osnovno plačilo za nekaj manj kot 6 me- secev in pol ali -povedano drugače - kot da ne bi prejeli ničesar od začetka avgusta 1739 do vrnitve domov sre- di februarja naslednje leto. Ker pade začetek avgusta 1739 v prve dni turškega obleganja Beograda, je po- vsem mogoče, da so se izplačila delavcem prav tedaj us- tavila. 58 prav tam predstavljeno 18. 3- 1740, s poimenskim sez- namom (Specification etc.). - Zidarji so zahtevali 1.949 goldinarjev 23 krajcarjev, tesarji pa 194 goldi- narjev. 5y Prav tam, 26. 3:1740. Toda birokratski mlini so mieli še dolgo, poča- si in predvsem postopoma. Finančne zahteve, ki naj bi jih poravnali iz te ali one vojaške blagajne, so imele tudi to smolo, da je medtem izbruhnila nova, za Avstrijo veliko pomembnejša, nevarnej- ša in dolgotrajnejša vojna: zapleten evropski konflikt, po povodu za izbruh sovražnosti ime- novan avstrijska nasledstvena vojna (1740-1748). Minorne zadeve kranjskih obrtnikov so se mo- rale že zaradi svoje »civilne narave« in »neaktual- nosti« slejkoprej umakniti neprimerno pomem- bnejšim vojaškim problemom. Leto dni po na- stanku vicedomovega priporočila, na prvi pom- ladanski dan 1741. leta, so iz Gradca na bogsiga- vedi katero ljubljansko intervenco samo lakon- sko birokratsko odgovorili, da so se vsi doku- menti izgubili v »krivični vojni« (injuria belli), tako da nimajo v rokah ničesar, s čimer bi lahko na Dunaju zahtevali izplačilo zaostanka iz t. i. blagajne za beograjsko utrdbo (bey der Belgra- der-fortifications Cassa). Dvorna komora je zato pozvala vicedoma, naj ji čimprej pošlje prepise tozadevnih dokumentov, ki jih gotovo še hrani ali pa jih vsaj lahko znova naredi na podlagi pri- čevanj tedanjih vodičev.60 Vicedomski urad je slednje moral storiti. Specifikacijo zaostalih pla- čil, sestoječo iz štirih dokumentov, so napisali na novo, na podlagi pričevanj dveh zidarskih mojstrov, tesarjev in vodiča na njihovi poti v Beograd. V manj kot dveh tednih so papirji ro- mali v Gradec k notranjeavstrijskemu bankalne- mu kolegiju, a je šlo tokrat za dobro polovico nižjo vsoto 1.109 goldinarjev.61 Ker nič ne kaže, da bi Kranjci preostalo polovico dotlej že preje- li, so se morali v svojih »upravičenih zahtevah« očitno omejiti na »neko razumno mejo«. »Sukce- sija« za nekdanjo beograjsko utrdbeno blagajno je torej ubrala svojo logiko in sebi lastna pota. Vendar tudi na novo sestavljeni in odposlani dokumenti niso dosegli pričakovanega. Vnovič je minilo leto, preden je vicedom 14. aprila 1742 prejel v obravnavo prošnjo 18 mož na čelu s po- lirjem Matijo Pevcem, v kateri so ti spet popisali svoje težave in zahteve. Odkar so se pred dobri- ma dvema letoma vrnili v Ljubljano, naj bi že na več mestih iskali zaostalo plačilo 1.310 goldinar- jev in 48 krajcarjev, kolikor naj bi jim še pripada- lo za opravljeno delo, karanteno in potnino, vse v skladu s pogodbo, sklenjeno pred odhodom v Beograd. Pri tem seveda niso pozabili navesti, kako so med delom izpostavljali nevarnostim te- 60 Prav tam, 21. 3- 1741. 61 Prav tam, 4. 4. 1741. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 19 lo in življenje ter prišli na nič manj kot beraško palico. Svoje zahteve so bili zato pripravljeni po- trditi tudi s prisego, vicedoma pa prosili, naj ukaže, da se jim omenjena vsota dobrih 1.300 goldinarjev izplača iz urada deželnega knjigo- vodje. Pod prošnjo so poleg polirja Pevca nave- dena imena 15 zidarjev in dveh tesarjev, skupi- ne, ki je najdlje vztrajala v Beogradu in morala zdaj temu ustrezno najdlje moledovati za nepo- ravnano plačilo.62 Do konca leta 1742 je z uradno pošto med Ljubljano, Gradcem in Dunajem potovalo še ne- kaj tozadevnih spisov, preden je ljubljanski zi- darsko-tesarski navezi uspelo izbojevati prvi delni uspeh.63 O obeh tesarjih poslej ni več sliša- ti, medtem ko je 16 zidarjev 26. novembra po odobritvi graškega bankalnega kolegija prejelo 320 goldinarjev. Šlo je za plačilo 33 dni izredne- ga dela ob nedeljah in praznikih, ko se je mezda po kolektivni pogodbi vrednotila s 36 krajcarji. Ta denar ni mogel biti sporen, saj je temeljil na sklenjeni pogodbi, zato pa je dvorna komora vi- cedoma obvestila, da morajo glede upravičeno- sti drugih zahtev pridobiti mnenje izvedencev, t. j. najvišjega cesarskega inženirja, gradbenega upravitelja v Osijeku in nekdanjega gradbenega pisarja v Petrovaradinu. Zidarji so namreč med zaostala plačila šteli še nočnino, potnino, pri- prežnino in plačilo za čas, ki so ga prebili v ka- ranteni.64 Spet sta pretekli skoraj dve leti, preden se je tu- di ta zadeva nekoliko premaknila. Šestnajsterica zidarjev na čelu s polirjem Matevžem Pevcem, je zahtevala še 522 goldinarjev neplačane mezde: trinajst mož bi moralo dobiti mesečno plačilo vsak po 18 goldinarjev (polir 26 gld) za dva me- seca, trije zidarji pa za mesec dni. Šlo je za čas, ki so ga možje preživeli v karanteni in bi moral biti v skladu s pogodbo plačan enako kot ves preo- stali čas odsotnosti. Kot je od zidarjev zahteval nedavno umrli vicedom grof Thurn, so resnič- nost svojih navedb 4. marca 1744 potrdili s prise- go, dano pred vicedomskim knjigovodjem Jane- zom Krstnikom pl. Nemizhoffnom in vicedo- movim tajnikom dr. Janezom Hieronimom Mar- zino pi. Merzenhaimom. Polir Pevec je nato o 62 Prav tam, predstavljeno 14. 4. 1742. - Imena 18 vlaga- teljev zahteve in njihovi poklici pojasnjujejo tudi za na- zaj, kdo natanko so bili prosilci. « Prav tam, 5- 7 1742, 10. 7. 1742, 27. 10. 1742. M Prav tam, 27. 10. 1742, 26. 121. 1742, priloga: »Specifi- cation etc.«. vsem poročal v prošnji, naslovljeni na notra- njeavstrijsko dvorno komoro v Gradcu.65 Nemško pisanemu dokumentu o prisegi, ki sta ga podpisala omenjena vicedomska uradni- ka in ki vsebuje tudi besedilo prisege, so v vice- domskem uradu priložili slovensko besedilo. Slednjega so nepismeni in nemščine malo ali sploh nevešči zidarji glasno ponovili za svojima zaprisežnikoma. Njihove na papir prelite bese- de, sicer dobesedni prevod nemške prisege, se glasijo takole: »Jest Mathias Peuz, Maurer Pallier in Crain jest Jacob Gertsher lest Grogor Herscher, jestAn- ton Jost, jest Jacob Strojan, jest Martin Schue- boin jest Joseph Sargar jest Blasius Allesch, jest Mathia Woriz jest Giorry Kaushekh, persesem gospodo • sega mogoznemo eno resnizno per- sego, de mi jeno nashe tovarshe, katere dons nesso mogle kpersege peite, koker Joseph Sha- uersnikh, Mathia Sherbinz Mathia Stermes Hanshe Ingolizh, Joseph Slegar, jeno Anton Dauniker, kader srna mi sbelgrado od della, ka- mer srna mi leblane od gnadlouga gospod graf- fa lands vicedoma kdolmetuaino Belgradske Ve- stenge ta druge dan mes seza aprilla 1739 leta poslane billi, na sai sle, srna mogle dua me seza • Vorarize (?) contimatia delleta, jeno de nam jeno na sem douarsham ta contumatia Le od enega me seza jeno ne odDueh me sezouje pla- zana koker tude de namjeno na sem togore je- menuanem tovarsham unei Grogor Hershe Mathia Sherbinz ieno Antona Dauniker od ene- ga me seza raisgelt ni plazan biu, koker nam gospod Boh, luba diviza bres • sega madesa spozeta Mate Bosia MARIA jeno • se bosie suet- nike na na sposledne Za spomagaite. Amen. Den 4ten Marty 1744 ist obiges Juramentum, in der Landsvicedombischen Ambts Buchhalte- rey abgelegt ivorden.« Bralca, ki je medtem obupal nad razbiranjem pomena posameznih besed in njihovem pove- zovanju v smiselno celoto, moremo potolažiti, da je predstavljeni izdelek ljubljanske vicedom- ske pisarne resnično pravi zmazek. O tem očit- no priča tudi tu objavljen faksimile, v originalu počečkan, večkrat prečrtan, z vstavki zapolnjen in brez prave oblike popisan list papirja. Samo v delno opravičilo je lahko dejstvo, da gre za kon- cept in da je osnutku po vsej logiki moral slediti 65 Prav tam, s. d., marec 1744 (poročilo govori o 4. tega/// meseca marca). VSE ZA ZGODOVINO 20 ZGODOVINA ZA VSE •*•**»+/*~~ ' ———, •^•^•^"- e¿jM<-7 J Slovenska prisega kranjskih zidarjev, Ljubljana, 4. marca 1744 (ARS, Vic. a., šk. 183,1/103, lit. •11-10). VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 21 čistopis, kolikor ni vrli vicedomov tajnik ali kdo drug iz vicedomske pisarne za izvirnik prepro- sto uporabil kar pričujočo zmazkovno predlo- go. Čudili se temu ne bi, saj je imel za takšno od- ločitev pri roki nešteto izgovorov, od varčevanja s papirjem in črnilom do notoričnega dejstva, da »gmajn kranjščina« tiste dobe ni bila nikakr- šen uradni ¡ezik in niti ni zaslužila prepisovanja, ko pa je že tako obstajal čistopisni nemški origi- nal prisege, sestavni del nemškega dokumenta o tem pravnem dejanju. Varčni uradnik je mogel navzočim zidarjem z nekaj truda narekovati be- sedilo prisege iz koncepta, možje so ga za njim ponovili in stvar je bila zakonito opravljena. O jeziku bi mogli pripomniti, da je precej zvest predhodnik »vukovščine«, ki jo je utemeljil sicer šele skoraj pol stoletja pozneje rojeni Vuk S. Karadzic (1787-1864). Le-ta je Srbe podučil, naj pišejo, kot govorijo, in berejo, kakor je napi- sano. Verjamemo, da je »kranjsko pisana« prise- ga iz leta 1744 bolj ali manj pristna ljubljanska zidarščina in da so jo prisežniki priznali za jezik, ki je pisan, kot ga govorijo, torej prosto po Vuku. Da je v njej kopica slovenskemu ušesu težko prebavljivih odvisnikov in vrinjenih stavkov, je seveda posledica posnemanja »učenega« jezika, pisarniške nemščine, ki so jo v zidarščino samo »bukvalno« prestavili. O črkopisu raje pomolči- mo, saj smo v zadregi, kako bi ga dovolj strokov- no poimenovali. Kakšna vmesna cvetka iz boho- ričice vendarle izdaja, da je pisar tu in tam nema- ra kaj prebral iz kakšnega slovenskega molitve- nika, če mu že ni prišla pod roke sama prva v Ljubljani tiskana slovenska pratika za leto 1741, izdana tri leta pred njegovim »pisateljskim pod- vigom«. Kaj več se od »kanclijskega« moža v ti- stih letih ob zvrstno vse prej kot izborni sloven- ski knjižni beri res ne bi moglo zahtevati. Z namenom lažje prebavljivosti priobčujemo še transliterirano besedilo, ki skuša po drugi strani ostati karseda zvesto izvirniku. »Jest Matija Pevc, Maurer Pallier in Crain66, jest Jakob Gerčer, jest Grogor Heršer, jest Anton Jošt, jest Jakob Strojan, jest Martin Žvebojn, jest Jakob Sarger, jest Blasius Aleš, jest Matija Voric, jest Jorij Kavšek, persežem Gospodo vsega mo- gočnemo eno resničnopersego, de mijeno naše tovarše, katere dons neso mogle kpersegepejte, koker Jožef Zaversnik, Matija Serbine, Matija Stermes, Hanže Ingolič, Jožef Slegar, jeno Anton Davnikar, kader srna mi z Belgrado od dela, ka- mer srna mi z Leblane67 od gnadlouga gospod grafa lands vicedoma68 k dolmetvajno69 bel- gradske festenge70 ta drugi dan meseca aprila 1739 leta poslane bili, nazaj šle, srna mogle dva meseca v Vorarice kontumacija11 delate, jeno de namjeno našem tovaršam ta kontumacija le od enega meseca jeno ne od dveh mesecov je plača- na koker tude de nam jeno našem to gore je- menvanem tovaršam zunej Grogor Herže, Ma- tija Serbine jeno Antona Davnikar od enega meseca raisgelt12 ni plačan biu, koker nam gos- pod Boh, luba divica brez vsega madeža spoče- ta mate božja Marija jeno vse božje svetnike na naš posledne čas pomagajte. Amen.« Besedilo vsebuje med drugim nekaj navedb, ki jih srečamo edinole tu oziroma še v nemškem izvirniku prisege. Tako izvemo nebistven poda- tek, da je kranjski vicedom zidarje poslal v Beo- grad 2. aprila 1739, iz česar ni razvidno, ali je mišljen njegov ukaz ali gre za pomoto, saj so zi- darji in tesarji v resnici krenili na pot šele 26. aprila. Poenostavljeno rečeno je tudi to, da so bi- li poslani »k dolmetvajno« beograjske trdnjave, ker so jo v resnici prvotno šli utrjevat. Tretja no- vost je kraj, v katerem so med vrnitvijo preživeli dvomesečno karanteno: »v Vorarice«. Ugotavlja- nje lokacije je zahtevalo kar nekaj napora in do- mišljije ter dalo rezultat, ki je zelo verjeten, če že ne tudi stoodstotno zanesljiv. »Vorarice« je vse- kakor iskati ne predaleč od Beograda, nekje ob vodni poti domov. Čeprav ne vemo, kje so se Kranjci vračali v domovino, lahko več kot upra- vičeno sklepamo, da so tokrat ubrali isto pot v obrnjeni smeri in so torej pluli po Donavi in Dravi navzgor. Toliko prej, ker vse kaže, da je bil njihovo izhodišče Petrovaradin in ne Beograd, od koder je na Kranjsko vodila krajša pot po Sa- vi. V mestniku izražen toponim »Vorarice« mora biti potemtakem nad Petrovaradinom, gledano po toku Drave navzgor. In dejansko je v nekda- nji Jugoslaviji en sam kraj, ki v izgovorjavi koli- kor toliko spominja na skrivnostne »Vorarice«. To je vas Vardarac v Baranji,73 nedaleč od Osije- ka, pristaniškega mesta, v katerem so se potujo- či Kranjci ustavili že spomladi na poti v Beo- 66 Zidarski polir na Kranjskem. 67 Iz Ljubljane. 68 Deželni vicedom. 69 Dol metvdjne -podiranje, kalk iz nem. Abwerfen. 70 Trdnjava, iz nem. Festung. 71 Kontumacija, iz. nem. Kontumaz - zdravstveni zapor. 72 Potnina, iz. nem Reisegeld. 73 Prim. Imenik - registar naseljenih mesta Kraljevine Ju- goslavije etc., Beograd (po 1929), str. 137;prim. Imenik mesta. Pregled svih mesta i opština, narodnih odbora, srezova i pošta • Jugoslaviji, Beograd 1956, str. 450. VSE ZA ZGODOVINO 22 ZGODOVINA ZA VSE grad. Vardarac, ki so ga Kranjci krstili malo po svoje (Vomric) ali preprosto imenovali po nemš- ki navadi, je danes od Drave pri Osijeku odda- ljen po skoraj ravni cesti kakšnih deset kilome- trov, kar je navsezadnje ravno dovolj, da »kranj- ski sezonci« ne bi mogli zanesti takšne ali dru- gačne epidemije v osiješko mesto ali med rečne potnike.74 Vprid Vardarcu govori tudi dejstvo, da je ogrska Baranja na Donavi mejila z Vojno krajino, od koder so kranjski zidarji prišli, karan- tene pa so kajpak postavljali na mejnih točkah. V zvezi z jezikovno podobo prisege omenimo še v nebo vpijoče dejstvo, da v njej kar mrgoli sposojenih nemcizmov, saj junaki naše zgodbe mnogih stvari in misli niso znali izraziti drugače kot v kranjsko predelani nemški različici. Pisar v vicedomskem uradu, ta srbskega Vuka zvesti predhodnik, tudi ni iskal novih in umetelnih be- sed, temveč (v Trubarjevem slogu) pritegnil ljudstvu prav po domače, z njegovim izrazjem. Vse sklicevanje na tedaj še prednatalnega srb- skega Vuka bi tako zlahka obrnili tudi v sloven- ski prid: mar ni Vuka, kot radi priznajo njegovi srbski učenci, ustvaril nekdo, ki s(m)o se ga na Slovenskem še do nedavna spominjali zgolj kot tistega, ki »le čevlje sodi naj«? A kaj bi o tem. Kranjci so vendar že davno prej, že za »krivover- skega« Trubarja sami dovolj dobro vedeli, da je pravi jezik »vseh Slovencov« tisti, ki ga morejo slišati in zbobnati skupaj še od Kraševcev, Ko- rošcev, Štajercev in malce od Bezjakov. Pozneje so očeta slovenske besede vzeli tako resno, da v pisavi elkamo in po načinu 16. stoletja marsikdaj raztegujemo še danes. Le da so naši predniki ravno tam okoli 1744 in še nekaj po Pohlinu na to žlahtno tradicijo skoraj čisto pozabili. Brez ka- kršnih koli srbsko-beograjskih vplivov so tiste dni in leta pisali najbolj pristno in zvesto tiste- mu, kar so in kakor so kje govorili, ali kot bi re- kel že Trubar: »drigači Krajnci, drigači Korošci, drigači Štajerji inu Dolenci ,..«.75 Končno naj opozorimo še, da je v prisegi kranjskih zidarjev dvakrat zapisan izraz tovariši (douarsham, tovarshani). Nič posebnega, če ne bi šlo za besedo, dobro znano iz slovensko-beo- grajskih odnosov in siceršnjih pol stoletja traja- jočih družbenih odnosov naše polpreteklosti. Izraz tovariš iz leta 1744 tedaj še zdaleč ni bil pr- vič uporabljen v kakšnem slovenskem tekstu, saj so ga dobro poznali že protestantski pisci, za- čenši s Trubarjem,76 in za njimi tudi Alasijev itali- jansko-slovenski slovar (touaris) iz leta l607.77 Zato pa se, kolikor smo mogli ugotoviti, tokrat prvič pojavi v kakšnem slovensko pisanem (pol)uradnem besedilu. Res imamo opraviti z golim naključjem, a pomenljivim, da so tovariši dobili mesto v uradovalni slovenščini prav v zve- zi z Beogradom, njegovim rušenjem in neplača- nimi obveznostmi do slovenskih tovarišev. To- variši imajo tedaj seveda povsem drug pomen kot v spolitizirani latovščini 20. stoletja (ali v po- sledičnem še živečem sinonimu za osnovnošol- ske učitelje), o čemer jasno priča nemško bese- dilo prisege. »Touarš« je namreč prevod za »Ges- pan«, pri čemer je moderna nemščina »zavila s poti« in tovariše industrijske dobe ter njenih ideoloških deviacij poimenovala drugače kot nekdanje tovariše: »Genosse«. Tovariši v prisegi iz leta 1744 so tako le domači stanovski kolegi in ne morda, v internacionalnem smislu, tudi dru- gi sodelavci pri rušenju Beograda ali nemara beograjski stanovski in poklicni kolegi. V slogu nekdanjega, zdaj res že skoraj davne- ga jugoslovanskega povojnega zgodovinopisja bi lahko z zveličavnim sklepom okronali vsaj ko- nec naše pripovedi. Denimo takole: »Tovariši iz ljubljanskega zidarskega ceha so naivno menili, da bodo svoje pravice dosegli na miren način, s prisego, ki pa je bila institucija izkoriščevalske razredne družbe. Bili so seveda izigrani, saj so bila pravila igre že vnaprej napisana v škodo predstavnikov izkoriščanega razreda.« Pri tem bi modro zamolčali ali vsaj prevrednotili ugotovi- tev, da je njihove »upravičene zahteve« podpiral tudi novi kranjski vicedom grof Orzon, ki pa je imel bržkone nečiste namene, saj kot razredni sovražnik že po naravi stvari ni mogel biti dru- gačen. Grof Orzon je pač ravnal tako, kot so mu stvar predstavili stari mački v vicedomskem uradu. Na zahtevo dvorne komore je v Gradec poročal, da se mu zdi izplačilo 522 goldinarjev upraviče- 74 Vas Vardarac je bila po sklenitvi karlovškega miru (1699) zasebna posest (spahiluk) slavnega princa Ev- gena Savojskega (J. Boscndorfcr, Nešto malo o našoj Baranji, Osijek 1940, str. 25) 75 Primož Trubar, Ta evangeli svetiga Matevža 1555, po: Slovenski protestantski pisci, Druga, dopolnjena izda- ja, Ljubljana 1966, str. 65- 76 Prim. Alfabctarij Davidovega psaltra iz Dalmatinove Bibite 1584, Ljubljana 1983 (Komisija za historične slo- varje slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik ZRCSAZU), str. 22. 77 Gregorio Alasia da Sommaripa, Vocabolario Italiano e Schiauo, Udine 1607, str. 37. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 23 no, saj so zidarji v Beogradu prestali številne, ce- lo nepopisne napore, in toliko bolj ker je tesar Matija Dobič že dobil 18 goldinarjev plačila za čas karantene.7" Glede na zadnji podatek bo dr- žalo, da so bili zidarji prav tako upravičeni do enake vsote, a stvari so se zasukale drugače. Na novega leta dan 1745 je Gradec seznanil vicedo- ma z vsebino tri tedne prej izdane dunajske re- solucije, ki je zahteve kranjskih zidarjev zavrnila kot »njihove neutemeljene predstave«. Dvorno vojno knjigovodstvo je namreč na podlagi poi- zvedb in pričevanj »povsem jasno ugotovilo«, da zidarji nimajo pravice ničesar več zahtevati od erarja. Zahtevano plačilo karantene (Contumaz- geld) naj bi jim bilo že izplačano v obliki »nočni- ne« (Nacht-geld), potnina pa prav tako v celoti poravnana.79 Kdo je imel v resnici prav, zidarji ali dunajsko-graška birokracija, najbrž ne bomo nikoli izvedeli in niti ni pomembno, saj ima »prav« vedno le eden ali »vesekdo«. Zdaj turški Beograd in neslavna osvajalna voj- na sta bila sredi osemletne vojne vihre za avstrij- sko nasledstvo praktično že oddaljena prete- klost, nepismeni kranjski rokodelčki, ki so imeli tam doli menda nekaj opraviti, pa v očeh Duna- ja »nebodigatreba« nadležneži. Leta 1744 ni šlo ne za Kranjsko ne za Beograd, temveč nič manj kot za čast in obstoj habsburškega Dunaja, saj je pruski kralj Friderik II. ponovno začel s sovraž- nostmi zoper nekronano cesarico Marijo Terezi- jo. V pričakovanju obleganja, ki mu zdaj ne bi mogel odpomoči noben Jan Sobieski, je dvor ta- ko kot prej pri Beogradu spet potreboval zidar- jev z južnega konca monarhije. Nemara tudi zato še ni rekel zadnje besede glede zahtev one šest- najsterice s Kranjskega. Poleti 1744 je namreč is- kal kar 150 izkušenih zidarjev iz notranjeavstrij- skih dežel, t. j. Štajerske, Koroške, Kranjske in Go- riške. In prve dni septembra je kranjski vicedom prejel iz Gradca zahtevo, naj nemudoma zbere, kolikor je le mogoče, zidarskih mojstrov in po- močnikov ter jih pošlje v prestolnico.80 Zanimi- vo bi bilo vedeti, kakšen je bil odziv pri zidarjih na Kranjskem in koliko je nanj morebiti vplivalo neplačilo državnih obveznosti, ki se ga je šest- najsterica tedaj še nadejala. Kakorkoli že, do- končna odločitev, da z denarjem za »kranjske Beograjčane« ne bo nič, je črno na belem dose- gla Ljubljano štiri mesece pozneje, prve dni leta 1745, ali - kar je morda pomenljivo - potem ko Dunaj ni več potreboval Kranjcev, da bi krpali njegovo ogroženo obzidje. Kranjski vicedom je namreč konec septembra 1744 prejel ukaz, naj nadaljnje novačenje zidarjev ustavi, ker jih je na Dunaju že zadostno število. Ali so kakšni Kranj- ci medtem sploh odrinili v prestolnico ali ne, je zaradi neohranjenih spisov prepuščeno našim domnevam. Zelo verjetno pa bi kar preveč do- mišljavo zvenela domneva, da so Kranjci s svo- jim neodzivom sami povzročili odklonilni od- govor glede zaostalega plačila. Dunaj je tudi brez takšnih »drznih dejanj« svojih podanikov vedel, kako, kdaj in kje se kakšni stvari streže »prav«. In če se za hipec povrnemo še v drugo ali poz- nejšo prestolnico Slovencev, ni odveč ponoviti, da je Beograd v onih dneh za lep čas zadnjič vi- del »kranjske Janeze«. Ti so se za kratek čas vrnili šele čez dobrih 60 let z Laudonom, zlepa pa jih ni bilo na spregled toliko naenkrat kot leta 1739, bržčas ne vse do rekrutacij spomladi leta 1919. Omeniti velja, kot skromen prispevek h kulturni zgodovini in kroniki slovensko-srbskih odno- sov, da je bilo med 54 zidarji in tesarji ravno osebno ime Janez zastopano skoraj najredkeje. Edini zidar in edini tesar, krščena na tega ali onega svetniškega Joannesa, med rojaki povrhu vsega nista veljala za Janeza, temveč za Hanžeta in sta kot taka vpisana tudi v seznam odpotova- lih. Beograjčani, ki, mimogrede, niso imeli do- mala nobenih sorodstvenih in drugih zvez s poznejšimi prebivalci tega mesta, so torej od kranjskih obrtnikov le težko slišali za Janeze. In tudi med 141 rudarji je bilo samo pet Hansov. Še manj verjetno pa so v Beograd prispele Kranjce, ki so govorili jezik, nekoliko podoben srbske- mu, prepoznali kot »kranjske Janeze«, toliko manj ker Idrijčani tedaj niti še niso spadali pod Kranjsko. Kakorkoli že, ne bo odveč pripomniti, da sta oba Hanžeta, zidar in tesar, nosila prepoz- navna slovenska priimka, v 20. stoletju več kot le enkrat slišana pri Srbih in Beograjčanih - Smole in Ingolič.81 7H ARS, Vic. a., šk 183, I/••, lit. KU-10, 28. 4. 1744. 79 Prav tam, 1. 1. 1745 Htì Prav tam, 28. 9. 1744. 81 Za Smoleta, in sicer Andreja, so slišali res le 'boljši« beo- grajski poznavalci Franceta Prešerna (srbsko: Franc Prcšern), zato pa so konec osemdesetih let 20. stoletja mnogi Beograjčani poznali krilatico »Smólc-dole« in pri tem mislili na tedaj skoraj edinega slovenskega politika, ki mu ni bilo ime Janez. V Ingoliču se bolj prepoznamo Slovenci kot Srbi, ki so v Smoletovih časih in še malo pozneje radi očitali: »Slovenci, spomnite se srbske poga- če!«, pri čemer so mislili tudi na slovenskega pisatelja- begunca med drugo svetovno vojno, srbskega gosta in opisovalca tamkajšnjih razmer. VSE ZA ZGODOVINO 24 ZGODOVINA ZA VSE Drugi utrinek k medsosedski in kulturni zgo- dovini nekoč skupnega prostora je povezan z imenom jugoslovanske prestolnice. Slovenska prisega zidarjev iz leta 1744 vsebuje nemara naj- starejši znani zapis imena Beograd v jeziku po- dalpskih Jugoslovanov, in sicer v dveh oblikah: »z Belgrado« in »belgradska festenga«. In če zve- ni Belgrad morda premalo pristno ljudsko in preveč splošno evropsko, kajpak v nemški re- dakciji Belgrad, velja omeniti še dve poimenova- nji v sicer nemško pisanih spisih, zadevajočih slovensko (kranjsko) udeležbo pri podiranju beograjske trdnjave. V itinerarju ljubljanskih zi- darjev in tesarjev zasledimo kot zadnjo postajo »Beligrad« (Belligrad),*2 v nekem njihovo usodo zadevajočem pismu, poslanem leta 1742 iz Gradca v Ljubljano, pa kar »Belgradec« (Belgra- dez),s} očitno po zgledu raznih bližnjih Grad- cev: Polhovega, Slovenjega in predvsem najpo- membnejšega med njimi: štajerskega ali bavar- skega Gradca (Graza), ki so mu Slovenci tedaj še lepo slovensko rekli Gradec. Beli Gradec je ob nastopu vladavine Marije Te- rezije (1740-1780) prenehal biti del »skupnega kulturnega kroga«, v katerega bi sodili tako kranj- ski Janezi kot beograjski »varošani« pravoslavne- ga obreda. Za pol stoletja se je dodobra odtegnil srednjeevropskim vplivom in se jim - če smo ma- lo pikri - bolj ali manj uspešno odtegoval tudi naslednja stoletja, takorekoč do danes. Razen v času Laudonovih polovičarskih zmag, občasnih srbskih uporov in predvsem obrenovićevske pol- vazalne Srbije ni maral za Dunaj in za »bečke ko- njušare«, temveč iskal zaveznike na bolj prefinje- nih pariških, londonskih in zlasti moskovskih parketih. Del avstrijske monarhije mu ni uspelo postati nikoli več po letu 1739, ko se je v času na- črtnega rušenja starega, t. j. avstrijskega Beogra- da, tudi navzven dodobra spremenil. Z zlomom avstrijske oblasti je namreč propadel tisti red, ki ga je v Srbiji zgradila od požarevškega miru 1718. Spremenile so se predvsem etnične razmere, saj se je z avstrijsko vojsko iz Srbije umaknil ves upravni aparat, vsi tuji kolonisti, srbska cerkvena hierarhija, oficirji hajduške milice ter največji del njihovih družin. Zlasti iz Beograda se je izselilo tudi srbsko meščanstvo, se naselilo v Novem Sa- du ter tako povečalo gospodarsko moč in srbski značaj tega »novega mesta«.84 Duša avstrijskega H2 ARS, Vic. a., šk. 183,1/103, ¡it. K ¡I-IO, »March Route-, prilogah26. 4. i739. Hi Prav tam, 10. 7. 1742: 84 Prim. Zgodovina narodov Jugoslavija II, str. 1143. Beograda, kakršnega so v njegovih zadnjih zdih- ljajih še doživljali njegovi slovenski rušitelji, se je utelesila na evropski strani Save in Donave, v me- stu, ki so ga pozneje pesniško imenovali kar »srb- ske Atene«. Nova stara državna meja dveh večna- cionalnih cesarstev pa je samo še poglobila kul- turno-civilizacijski prepad med avstrijskimi naro- di in glavnino srbskega naroda. Slednja je ostala v turškem objemu in s tem ušla prihajajočemu raz- svetljenstvu, ki se je takoj, neposredno po letu 1739, začelo konkretizirati v prvih terezijanskih reformah. Na rob srbsko-slovenskim odnosom le še na- slednje. Trdno smo prepričani, da glavna nasled- nica razpadle Jugoslavije »rušilnih dejanj« Sloven- cev v nesrečnem letu 1739 njihovim zanamcem ne bo štela v zlo in še manj med svoje »upraviče- ne« zahteve v postopku sukcesije. Tedanji Sloven- ci, ki so se, če sploh, komajda zavedali svoje etnič- ne identitete, so bili namreč zgolj »poslušno orodje« svojega cesarja in gospoda, sprva sploh poslani gradit in ne podirat. Za vse grehe pa, ki so jih morebiti tam doli zagrešili premišljeno ali vsaj malo po svoji volji, so kazen že na poti domov »odsedeli« v ušivi karanteni, za kar šestnajsterica zidarjev, kot vse kaže, še do danes ni prejela plači- la obljubljene odškodnine. In končno: »tempora mutantur«, zato se pisec teh vrstic upravičeno sprašuje dvoje: kdo bo čez denimo petdeset (bognedaj niti pomisliti na čas čez 250 let) njegovo pisanje sploh vzel v roke in ali ga bo mogel zadovoljivo, če sploh kaj razu- meti? Kakor hitro čas beži, nekatere njegove aso- ciacije na dogodke pred kakšnim desetletjem bržkone že čez naslednjih deset let zlepa ne bo- do več prepoznavne in umljive. Počakajmo torej do takrat! Zusammenfassung Über das slowenische Zerstören Belgrads und Lamentationen wegen einer Nicht-Bezahlung „Mögen uns und unseren Genossen alle himm- lischen Heiligen am Ende helfen" Trotz der für den Leser im ersten Moment be- kannt scheinenden Begriffe aus der sloweni- schen jüngeren Vergangenheit in der Über- schrift - Belgrad, Nichtbezahlung, Genossen -, geht es nicht um eine Geschichte aus einem Umbruchsmoment der slowenisch-jugoslawi- schen Beziehungen. Das Geschehen aus dem VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 25 Jahre 1739 und dessen Epilog sechs Jahre später ähnelt wegen seiner geringen Bedeutung und in seinem Inhalt keinem slowenischen „Wegge- hen" aus der jugoslawischen Hauptstadt im eben zu Ende gegangenen Jahrhundert. Nach zwei Jahrzehnten der ersten brüderlichen Um- armung in einem gemeinsamen Staat (1718- 1739) trennten sich die Slowenen für fast zwei Jahrhunderte von Belgrad und besiegelten ih- ren Weggang mit der - in der Geschichte überse- henen - planmäßigen Zerstörung der Belgrader Festung. Nach dem Belgrader Friedensschluß zwischen Österreich und dem Osmanischen Reich kamen nämlich 141 Bergleute-Sprengmei- ster aus Idrija und Kranj im Herbst 1739 zur „Sai- sonarbeit" nach Belgrad. Ihnen schloss sich noch ein Teil der insgesamt 54 Laibacher Mau- rer und Zimmerleute an, die bereits seit dem Frühjahr in Belgrad gewesen waren. Wien hatte sie geschickt, um die bedrohte Belgrader Fe- stung zu befestigen. Nach einer fünfwöchigen Feuertaufe während der türkischen Belagerung der Stadt erfuhren sie aber, daß sie das Gebaute wieder abreisen helfen würden. Die Geschichte handelt von 16 Maurern, die Mitte Februar 1740 nach Laibach zurückkehrten und feststellten, daß ihnen der Staat die Bezah- lung von 33 Arbeitssonntagen und Feiertagen sowie das zweimonatige Liegen in Quarantäne schuldete. Nach einem fast fünfjährigen „Kampf um ihre Rechte" erreichten sie zwar die Bezah- lung der Sonntagsarbeit, nicht aber die verspro- chene Entschädigung für die Zeit der Quarantä- ne. Österreich hatte nämlich zu jener Zeit - wäh- rend der Erbfolgekriege - ganz andere Sorgen als die Begleichung zweifelhafter, mit dem un- rühmlich verlorenen Balkankrieg verbundener Zahlungsrückstände. Hochinteressant ist der in slowenischer Spra- che verfaßte schriftliche Eid der 16 Maurer über die Berechtigung ihrer Forderungen, der 1744 im Vizedomamt in Laibach verfaßt wurde. Die Sprache des Eides und insbesondere einige be- deutungsvolle Ausdrücke sind von Interesse. Unter anderem finden wir den Begriff „Genos- se" - natürlich mit ganz anderer Bedeutung als in der späteren industriell-totalitären Zeit -, sowie die wahrscheinlich älteste Form der Namens Belgrad in slowenischer Sprache. Im vorliegen- den Beitrag fehlt es daher nicht an satirischen Assoziationen im Hinblick auf eine Reihe von Prozessen, Ereignissen und Begriffen aus der jüngeren slowenisch-jugoslawischen Vergan- genheit. VSE ZA ZGODOVINO •1•^>^••>•>•>•••••••••••>•^>•>>>•••^•>•»•••>^>•>•••^^^ Darja Kerec SZÉCSIJEVI GOSPOSTVI GRAD IN SOBOTA V ČASU TURŠKIH VPADOV IN VERSKIH SPOROV Szechi Tomasa je tüdi vu nesrecsnom bitji pri Mohacsi törszka szabla szkonczala.1 Ko so se po stoletju turških vpadov Kranjcem vremena nekoliko zjasnila in so si skorajda od- dahnili, so se temni oblaki turškega imperija za- čeli zgrinjati nad rodovitno ravnico onkraj Mu- re. Dokler ni leta 1526 pri Mohaču (od koder so roparske čete Turkov prvič prodrle do Lenda- ve2) padel gornjelendavski in soboški gospodar Tomaž IV. Szécsi, se Prekmurci skorajda niso za- vedali turške nevarnosti. Že julija 1538 je Franc Battyány iz Németújvára (Güssing) bratu Krišto- fu sporočil, da naj posreduje pri prevozu obmej- nih prebivalcev, ki so se pred Turki želeli zateči v Prekmurje (Turnišče).3 Poročilo iz leta 1579 pa navaja, da so Turki takoj po mohaški bitki opu- stošili vas Rankova/ Omenjena bitka je s smrtjo ' Jožef Košič, Starine železnih in salcijskih Slovenov, Po- glavje II, § 2, str. 114 (Fragment iz zgodovine ogrskih Slovencev). Objavil in opombe pridejal dr. Josip Gru- den, CZNXI, 1914. 2 VasL'0 Simotiiti, Turški vpadi v Prekmurje v 16. in 17. stoletju ter njihove posledice, str. 97-98 (v: Katalog stal- ne muzejske razstave, Pokrajinski muzej Murska Sobo- ta, Murska Sobota 1997). -1 Ludwig Graupner, Die Giissiiiger Landschaft. Ein über- bevòlkcrtes österreichisches Grenzland, str. 65 (v Geo- graphisclier Jahresbericht aus Österreich, XXIII. Band, Wien 1949). 4 Ivan Zelko, Zgodovina Prekmurja, Izbrane razprave in članki, Murska Sobota 1996, Poglavje. Doba Haholdov - Bánnfyjcv v Lendavi, str. 304. Ludvika II. zaznamovala usodo Ogrske, prav ta- ko pa zadala globoko rano v srž madžarskega vi- sokega plemstva, ki je sestavljalo jedro cesarske vojske. Ta bitka je zahtevala smrt več ogrskih ve- likaševi ostrogonskega nadškofa Zalkanusa, Ju- rija Zápolje, Gabriela Perényija, Sigismunda Bánffyja, Ivana Battyányja in drugih.5 Prvi pravi vpad Turkov v Prekmurje se beleži leta 1578 (eden poleti, drugi pozimi),6 torej v ob- dobju, ko so sosednji Štajerci (že) uživali večlet- no premirje (1575-82). V tem času so v Panonski nižini zabeležili 188 turških vpadov (med njimi kar 33 na utrjene kraje) in 45 oboroženih spopa- dov na odprtem polju.7 V letu 1529, ko je Sulejman II. prvič neuspešno oblegal Dunaj, je Ferdinandovi vojski poveljeval grof Nikolaj IL Salm iz rodu Salm-Neuburg. Voj- ska 19.000 pešakov in 2000 konjenikov je skupaj »Perierunt in eo proelio, & in fuga, praeter Regem, ex Antistitibus, Ladislaus Zalkanus Archicpiseopus Strigo- niensis, /.../, Georgius de Zapolya, /.../, Thomas Zéchy, Gabriel Perényi, /.../, Antonius Pakkv.i, /.../, Sigismindus Bánffy, Joannes de Qattyun...« (Georgius Pray, Annales regum Hitngariae ab anno Christi CMXCVII ad Annum MDLXIV, Vindobonae 1763-70, Pars V, str. 116). Vasko Simoniti, n. d., str. 97-98. Bogo Grafenauer, O turški oblasti in drobni zemljiški posesti fdalje. O turški oblasti J, v Prekmurski Slovenci v zgodovini, Zbornik razprav o posebnih potezah zgodo- vinskega razvoja Prekmurja; uredil: Bogo Grafenauer, Murska Sobota 1961, str. 81. ZGODOVINA ZA VISE 27 s 1000 Dunajčani stala nasproti turški vojski, ki je štela okoli 300.000 mož. Sulejman II. je z oble- ganjem prenehal 14. oktobra. Med obrambo Du- naja je bil hudo ranjen tudi komandant mesta Salm, ki je zaradi posledic rane (v stegnenico ga je zadel velik kamen) umrl 4. maja 1530. Ferdi- nand I. mu je v dunajski cerkvi sv. Doroteje po- stavil marmornat spomenik, sedaj pa stoji v Vo- tivkirche.8 O Salmovih zaslugah G. Pray piše ta- kole: »...Nicolaus Salmensis, illius, qui ab defen- sa a barbaris [Turki, op. D. K.] Vienna summam laudem tulit,...«9 Kdo je bil Nikolaj Salm? Za gor- njelendavsko posestvo in za ostala zemljišča, ki so bila povezana z Gornjo Lendavo, sta se pote- govali Tomaževa vdova Magdalena in hči Marje- ta, ki se je poročila s Salmom. Že leta 1540 je Fer- dinand I. gornjelendavsko zemljišče podelil v fevd Magdaleni in Marjeti. Glavni delež sta pre- jela Marjeta in njen mož, o čemer pričata urba- rialna zapisnika, ki sta bila sestavljena leta 1541."' Marjeta je (kakor navaja urbarialni zapi- snik) v fevd prejela naselja s podložnimi kmeti in kočarji na celotnem ozemlju gospostev Gor- nja Lendava, Sóbota, Szécsisziget, Monošter, Let- henve ter na posestvih v Medmurju. Od leta 1555 je posedovala tudi Dobro." Njen mož je prejel premičnine in dragocenosti na istih zem- ljiških gospostvih.12 Marjeta je umrla leta 1570, nakar si je njen delež pridobil Tomaž V. (ok. 1555 - 9. februar 1618) iz druge veje Szécsijev. Protiturška obramba je v Prekmurju sistema- tično stekla šele od srede 16. stoletja dalje. Vse do 11. novembra 1606, ko je bil ob ustju reke Ži- tve (Žitava na Slovaškem) sklenjen mir med ka- niškimi Turki in cesarjevimi zastopniki, je bilo Prekmurje kot nižinsko (!) zaledje Štajerske ne- hote odprto za turške vpade. Osrednje obram- bno oporišče Velika Kaniža (Nagykanizsa), od katerega je bila odvisna obramba Prekmurja, pa je ležalo v trikotniku Blatno jezero - Mura - Dra- * Ernst Tomek, Kircliengescliichte Österreichs, Teil 2. Innsbruck - Wien 1949, str. 252-254. y Gcorgius Pray, •. d, Pars V, str. 332. 10 Ivan Zelko, n. d, Poglavje: Gradivo za zgodovino refor- macije v Prekmurju, str. 190-191. 11 »Regestum super divisione castri Felscwlyndwa et perti- nentiarum suarum castelli Zygcth ac opidorum Muray- zombath et I.cthenye ac...; Divisio colonorum ac inquili- norum necnon sessionum populosarum et deserta- rum ad portionem Dne Margarethe Zechy ceden- tium.« (Ivan Zelko, n. d, Poglavje: Gradivo za zgodovi- no reformacije v Prekmurju, str. 191). 12 »Regestum super rebus mobilibus et clenodiis que in ca- stro Felscwlyndwa..., in oppido Mwrayzombath.., in Zygeth..., in Lethenye.. tempore divisionis domino Ni- colao Corniti a Salm ccsserunt.« (Prav tant). va. Kaniža je v roke velikega vezirja Damada Ibrahima padla 21. oktobra 1600, tako da se je obrambna črta premaknila bližje, v dolino Krke in spodnje Ledave. Tu je bila utrjena graščina Lenti, že po bitki pri Mohaču pa je bil utrjen tudi grad v Dubrovniku.13 Organizacija obrambe je bila na strani Ogrske (Žalski in Železni komitat) ter Notranje Avstrije. Tako so novo utrjeno mejo nadzorovale posadke v Radgoni, na Ptuju, v Bor- lu, Ormožu, Varaždinu, Feldbachu ter Fürstenfel- du.w V primeru Prekmurja protiturška obramba - za razliko od osrednjega slovenskega prostora - ni slonela na taborih, čeprav se kot utrjeni ome- njajo cerkev v Martjancih (ki so spadali pod zem- ljiško gospostvo Murska Sobota in Rakičan), ne- katere vasi (Krog z zemeljskimi nasipi),15 Sobota z obzidjem in nenazadnje grad pri Gornji Lenda- vi. O obrambni vlogi Grada oz. gospoščine Gor- nja Lendava priča že zgodnje srednjeveško poi- menovanje Castrum Ferreum in nenazadnje gospoščinski urbar z opisom grajske stavbe iz leta 1541, ko je bila v rokah Margarete Szécsi. Vsi zidovi gradu so bili utrjeni in pripravljeni za obrambo ter medsebojno povezani, zunaj pa jih je obdajal utrjen zemeljski nasip, zavarovan s stražo. Inventar nam razkriva vojaško opremo: puščice, ščite, bakle, sleme, okove, cepce, sve- dre, sedla za težko vprego... V zgornjem stolpu je bila opazovalnica, v bližini pa mostovž (erkély), povezan s prostorom (rondez), kjer se je sprehajala nočna straža. Za obrambo je bilo na voljo prek 20 topičev, več možnarjev, več sto kosov osebnega orožja, tako na primer 645 raz- ličnih sulic, topovske krogle, 10 sodov smodni- ka in kar 64 sodov žvepla.16 Leta 1588 so Turki opustošili Grad in najverjetneje uničili talilnico in kovačnico, ki naj bi tu bila od 15. stoletja dalje, kakor pričajo arheološka izkopavanja iz leta 1990. " Da je bila mejna obramba v veliki meri odvi- sna od zemljiških gospodov, priča tudi podatek, da je leta 1547 Ferdinand I. generalnemu kapita- '•* Franjo Baš, Posebne poteze prekmurske zgodovine v ogrski dobi, v: Prekmurski Slovenci v zgodovini, Zbor- nik razprav o posebnih potezah zgodovinskega razvo- ja Prekmurja; uredil: Bogo Grafcuauer, Murska Sobota 1961, str. 66. 14 Prav tam. 15 Prav tam, str. 67. 16 Ivan Stopar, Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, Druga knjiga: Med Prckmurjem in porečjem Dravinje, Ljublja- na 1991-, str. 38. 17 Branko Kerman, Srednji in novi vek v Prekmurju v luči arheoloških najdb, str. 48 (v: Katalog stalne muzejske razstave, Pokrajinski muzej Murska Sobota, Murska So- bota 1997). VSE ZA ZGODOVINO 2« ZGODOVINA ZA VSE Ja i ličar nu grofu Salmu naročil, naj plačuje od svojega zemljišča (Gornja Lendava) desetino zagrebške- mu kapitlju, ki mu jo je odtegoval že tri leta in se je zaradi tega skrčila ne samo služba božja, tem- več zanemarilo tudi utrjevanje obmejnih gra- dov. 1K Med »dolgo vojno« (1593-1Ö06), natančneje le- ta l600, ko so Turki napadli Kanižo, so plenili v vsaki vasi med avstrijskim Cmurekom in Soboto, ki pa je bila res požgana šele pet let kasneje (edi- na nepoškodovana stavba je ostala evangeličan- ska cerkev).19 Kaniža je bila povzdignjena v se- dež novega ejaleta, ki je zdaj bil od Dolnje Len- dave oddaljen le še 40 kilometrov.-" Okrnjen trdnjavski trikotnik Kaniža - Radgona - Fürsten- feld je bil po novem premalo zanesljiv za obram- bo vzhodnoštajerske meje. Kot že omenjeno, so imeli izključno obrambno funkcijo le štirje prek- murski gradovi oz. gospostva: v nižini Sobota, Dolnja Lendava in Beltinci, na Goričkem pa '8 Ivan Zelko, n. d, Poglavje: Murska Sobota kot sedež ar- hidlakonata in cerkvenoupravna pripadnost Prekmur- ja v srednjem veku. str. 133- ''' Viljem Kerčmar, Protestautizeni v Prekmurju i' letih 1590-1610, str. 1555-156 (Protestautizeni - zatočišče izgnanih na Petanjcih (Nddasdyjev dvorec), zbornik znanstvenega srečanja Radenci in Tišina, 28, in 29. 10. 1999). Grad, kar je bilo nedvomno premalo za učinko- vito obrambo prekmurskih vasi, kaj šele sosed- nje Štajerske. Tako se o silovitem plenjenju v Gornji in Dolnji Lendavi poroča 18. februarja 1578, ko so se Turki mudili v okolici Kaniže.21 Prekmurski zemljiški gospodje (in njihovi pod- ložniki) so bili prisiljeni poseči po bolj miroljub- ni obrambni taktiki in so stežka pristali na od- plačevanje vojnega davka. Leta 1599 se omenja- jo concionatores, ki so plačali vojni davek v Že- lezni županiji v okraju Mihaela Hertclenclvja, enako leta 1601 v okraju Martina Gyarmathija. Ta vojni davek se je imenoval liadi ad6.n Samo v gornjem Prekmurju oz. Železni županiji je leta 1577 turški davek plačevalo 64 trgov oz. vasi ali kmetij, leta 1583 pa že 336 !» Leta 16()1 so Turki od Tomaža V. Szecsija zahte- vali, naj se jim ukloni, zato je prosil Štajerce za pomoč.-' Sam je bil od leta 1604 dalje član kra- ljeve komisije za varovanje meja z Avstrijo, ven- dar je kljub temu v najbolj nestanovitem obdob- ju simpatiziral s Štefanom (Istvanom) Bocskay- jem.25 O trdni obrambi meja oz. ureditvi nove vojne krajine so razpravljali tudi na ogrskem dr- žavnem zboru. Vendar so Madžari to dolžnost želeli prepustiti Štajercem, V letih 1603-04 so Turki plenili po celotnem Železnem komitatu, vendar je predajo clolnjelendavske trdnjavice preprečil Nikolaj Zrinski, ki se je v letu l604 z vojsko vračal iz Gradca v Medmurje.26 Dve leti kasneje je Matija (kasnejši ogrski in češki kralj ter nemški cesar) omenil, da so Turki že pred le- tom 1593 prišli do Sobote (in Monoštra) ter zah- tevali podložnost.27 Sobočancem in okoliškim prebivalcem vsekakor ni bilo lahko: ob že deset- letnih sporih zaradi menjave posestnih lastnikov Gornje Lendave v prvi polovici 16. stoletja in verskih sporih jim je »podkuril« še antikrist v po- dobi Turka... V 17. točki mirovne pogodbe v Žitvi je bilo sklenjeno, da bosta budimski paša in gos- 2(1 21 Bogo Grafenauer, o turški oblasti, str. 82. •Türggische schaden annj 78/.../ haben zu... Donya vnd Also I.indva et che heusser angezundt...« (Ivan Škafar Gradivo za zgodovino kalvinizina in luteraustva na ozemlju belmurskega in beksinskega arhldiakonata, v: Acta Ecclesiastica Sloveniae3, Ljubljana 1981, str. 123). Also pomeni v madžarščini »dolnji*, »spodnji« ipd., torej gre le za Dolnjo Lendavo ali pa obe... -'-' Ivan Škafar, n. d, str. 121-126. -'•! Vaško Simoni/i, n. d., str. 100. 24 Bogo Grafenauer, O turški oblasti, str. 82. -1 Slovensky biograficky slovnik, Malica Slovenska, Mar- tin 1992 /od roku 833 do roku 1990/ V. zvdzok, str. 190). -''• Prav tam, str. 83. 27 Prav tam. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 29 pod Franc II. Battyány, poveljnik cesarske vojske južno od Donave, poslala svoje vplivne ljudi v ogled omenjenih krajev in vasi, ki so po novem »pripadli« Kaniži. Meja naj bi se določila šele po natančnem ogledu mejnega področja.2" Kljub temu vprašanje meje ni bilo rešeno in prebivalci teh vasi so bili dolžni plačevati hadi adó. K ugodnejšemu razpletu ni pripomoglo niti dejs- tvo, da je bil od leta 1607 Franc II. Battyány poro- čen z Evo, tretjim otrokom Ladislava III. Lobko- witza Poppla. V prvih desetletjih 17. stoletja (1608-36) je bil upravitelj soboškega gospostva Mihael Šuttak. V tem obdobju v Prekmurju še ni bilo čutiti hujše turške nevarnosti, kar je razvidno tudi iz kores- pondence med Šuttakom in Battyányjem. Je pa ravno tu v letih 1624-25 krvni davek pobirala kužna epidemija, ki je po Suttakovih zapisih v mnogih vaseh povzročila izumrtje celih dru- žin.29 Soboški gospoščinski upravitelj Turkom ne posveča večje pozornosti, razen leta 1623 (13. oktobra), ko poroča o možnostih nabave smodnika in pušk ter (po dogovoru z Zrinski- mi)30 o potrebi izdelovanja kopij; enkrat pa ome- ni tudi težave z rekrutiranjem plačanih voja- kov.31 Ob nenehnih razprtijah okoli obrambe meja, so Prekmurce dodatno obremenjevale dajatve. Leta 1640 je kaniški paša Ibrahim izterjal davek v Melincih, Ižakovcih in Bistrici, naslednje leto pa dosegel, da je vsaka vas od Rabe do Radgone prispevala pet tlačanov s po enim vozom in orodjem. Leta 1640 je turški oddelek šel mimo Sobote proti Radgoni, osem let kasneje pa ople- nil Porabje, a ne prvič, saj je bilo to območje tar- ča plenjenja že junija 1583.32 7. aprila 1641 je Mar- tin Lipič (Lippich) - podžupan Železne župani- je - iz Sobote pisal generalu grofu Adamu Battyányju v Németújvár, da je njegovo pismo poslal v Kanižo, a odgovora ni dobil, pač pa so Turki sramotili soboške meščane. Lipič med drugim piše takole: »Spoznal sem turško nava- do: letos bodo postali gospodje (oblastniki), na kar so se pripravljali tri leta. Zaradi nesloge 28 Prav tam. 29 Franc Sebjanič, Korcspondenčni viri za preučevanje gospodarskili in socialnih razmer Prekmurja v 17. sto- letju, Zgodovinski časopis 1983, št. 1-2, str. 33- •10 Leta 1658 seje hči Margarete Szécsi poročila z Jurijem Zrinjskim (Zclko, n. d., Poglavje- Murska Sobota kot se- dež arhidiakonata in cerkvenoupravna pripadnost Prekmurja v srednjem veku, str. 137). •i! Franc Sebjanič, n. d., str. 33-34. •i2 Prav tam, str. 82-83, 85. magnatov bo turško področje vse ozemlje tur- niške pražupnije in še tisto ozemlje, ki spada pod Mursko Soboto in Grad (Gornjo Lendavo). Tako bo vse ubogo ljudstvo podvrženo Turkom.« Res so Turki naslednje leto svojo oblast razširili na severni del Prekmurja, kot tudi na trg Gornje Lendave.33 Kot kaže, Szécsiji niso organizirali protiturške obrambe, preden sovražnik ni začel resno ogro- žati prebivalcev. Šele po turškem napadu na Grad leta 1641 si je Dionizij III. Szécsi začel re- sneje prizadevati, da bi v krajih, ki še niso bila pod turško upravo, dal namestiti vojake. Pred- vsem pa je skušal doseči, da bi svoje podložnike pripravil do tega, da ne bi za vsako silo plačevali turškega davka.34 Zanimiv je narečni zapis o turški oblasti v Prekmurju iz leta 1922: »Zemló szo Torki kmetom ne krajjemáli, ali szo od nyé tak velkoporcio bráli, lüsztvo szo naesi tak man- tralipa gonili. Ka szo sziromasni kmeti dugo tó nç mogli trpeti. Za pravice szo sze tózsili pri bi- roviji; pravico szo nigddr ne, ali bitje pa temni- co szo vecskrát dobili. Notranjec, 24. 12. 1905 50 Neprestano citirani verzi romunske kraljice in pesnice Carmen Sylve. 51 Odprto pismo blagorodnomu gospodu dr. Andreju Fer- jančiču, • kr. drž. pravdnika namestniku in drž. po- slancu na Dunaji. Spisal Friderik vitez Schwarz (okraj- ni glavar od 1886 op. avt.), v Postojni, 15- 3- 1889. 52 Štefan Lapajne, Aus der..., str. 55. (V nadaljevanju: La- pajne, Aus...). 53 Globočnik, Nauk..., str.14. 54 Notranjec, 26. 1. 1907. 55 Notranjec, 21. 9. 1907. 56 Ibidem. 57 Notranjec, 16. 11. 1907. VSE ZA ZGODOVINO 42 ZGODOVINA ZA VSE z navdušenimi živio-klici. V to navdušenje je udarila puljska civilna godba. Ker pa se je plo- skanje z živio klici nadaljevalo, je politični ko- misar to umel kakor demonstracijo proti godbi, stopil med pevce in izpustil za pevce žaljiv izraz. Na to je prišel okrajni glavar inje tudi ne- kaj govoril o nedostojnosti. Ali za slavno puljsko godbo stvar še ni bila rešena, kajti dočimje bila poprej vsaj toliko taktna, daje svirala same in- ternacionalne kompozicije, je potem svirala sa- me znane italijanske, prav tako, kakor da hoče izzivati. Občinstvo pa je bilo prepametno in je jednostavno ignoriralo to godbo, dočimje vihar- no aplavdiralo postojnski godbi, kije svirala sa- me slovanske kompozicije«.58 Protest proti »ža- ljenju značaja slovenskega kraja« so dostojno nadaljevali pri Vilharjevem spomeniku s sloven- skimi pesmimi, ki jih je pelo Pevsko društvo, spremljala pa domača godba.59 »Ne bodi Slovenec samo v besedah, temveč v dejanjih!«60 Ker je bil eden izmed ustanoviteljev Notranjca deželni poslanec in zaveden narodnjak, se je po Postojni veliko govorilo o narodnjaštvu. Še po- sebej, ker je za Postojno veljalo, da »ljudstvo go- vori večinoma slovensko, bolj omikani tržani pa so vešči tudi nemščine, da mnogo jih govori tudi laški«.(u Domnevna manjvrednost slovenš- čine je bila v začetku 20. stoletja še vedno prisot- na, pa čeprav je med 1719 prebivalci živelo le 30 Nemcev in 9 ljudi, ki so kot svoj občevalni jezik navedli kaj drugega.62 Svoje delo pri tej jezikov- ni usmerjenosti so opravili številni tujci,63 ki so se zadrževali v trgu in bili zaželeni potrošniki. Marsikaj je k položaju nemščine pripomogel še vedno živ spomin na dekana Hoffstätterja.64 O njem Mlakar zapiše, da »ni bil kak original, ni- kakor ne, marveč najbrž zadnji zastopnik jože- finizma in janzenizma«.^ Kanonik »s počasni- 5fi Edinost, 18. 8. 1909. 59 Edinost, 17. 8. 1909. 60 Notranjec, 2. 1. 1909. 61 Postojinsko okrajno glavarstvo, Postojna 1889, str. 7. 6- Leksikon občin kraljevin in dežel zastopanih v držav- nem zboru, Ljubljana 1906. 6* Trevor R. Shaw sklepa, da so v Postojni znali nemško in italijansko, »saj se ni nihče pritožil, da bi se z domačini težko sporazumeval.« (Trevor R. Shaw, Tuji popotniki na Slovenskem 1669-1880, v: Glasovi, Historični semi- nar II, Ljubljana 1997, str. 174). M Za dekana v Postojni je bil postavljen 1867, v tej službi je ostal vse do smrti 14. 11. 1897. 65 Mlakar, Spomini..., str. 253- mi dostojanstvenimi koraki in s svetlim cilin- drom naglavh je bil gotovo največji podpornik nemške kazine, ki je omenjena tudi v opisu okrajnega glavarstva in ki je obstajala tudi še v narodno nabitem ozračju jeseni leta 1908.66 Prvi napadi na kazino so se začeli že ob »veliki nad- strankarsko narodni« prireditvi - odkritju spo- menika pesniku Vilharju. Očitki so verjetno lete- li na dolgoletnega okrajnega šolskega nadzorni- ka Ivana Thumo, skladatelja latinskih maš in do- brega prijatelja dekana Hofstätterja, ki je v Kazi- no pritegnil nekaj nemških uradnikov in doma- činov. Bolj kot za resnično nemštvo, še manj za resnično nevarnost slovenskemu narodu, je šlo pri tem za v časopisih popularno iskanje nemš- kega sovražnika, tudi če tega ni bilo.67 Šlo pa je tudi za tekmovanje Postojnčanov s »slovensko« metropolo - Ljubljano. Postojnsko tržanstvo se je ovekovečalo s pri- devnikom narodni, čeprav zaveden pisec v No- tranjcu z vsem času primernim pretiravanjem negoduje nad »boljšimi krogi, ki se jih kot želez- na srajca drži slaba navada, da se poslužujejo v medsebojnem občevanju tuje nemščine, zlasti se jo poslužujejo nežne gospodične.« Da je avtor bolj kot postojnsko stvarnost opisoval stereotip- no mnenje68 slovensko govorečih Kranjcev, ka- že nadaljevanje zapisa: »Temu je kriva pomanj- kljiva vzgoja v šoli in posebno še doma.m Kriva pa je tudi družba, v kateri nekateri gospodje vkljub njih visoki izobrazbi nimajo poguma za- treti ta pri ženski inteligenci neumni predso- dek.«70 66 Notranjec, 26. 9. 1908. 67 Da postojnski »kazinotje* niso bili tako hudi nasprotni- ki slovenstvu, pričata trgovec Franc Kreiner ter nadzor- nik Ivan Thuma, ki sta kot vsa ostala postojnska elita, prispevala za Vilharjev spomenik. 6* Prim: Peter Vodopivcc, Kako so ženske na Slovenskem v 19. stoletju stopale v javno življenje, v: Zgodovina za vse, Celje 1994, št. 2, str. 30-44; zlasti odlomke iz Hribar- jevih spominov na strani36. 69 O pomanjkljivi vzgoji v Postojni res ne bi mogli govoriti. Saj so se, koje sredi 19. stoletja prišlo do narodnega pre- poroda, v Postojni nad njim najprej navdušili mladi bo- gataši. Glavni steber gibanju v petdesetih letih ni bil sa- mo dr. Bučar, ki si je svoj doktorski naziv pridobil s svo- jo juridično diplomo inje v trgu ustanovil čitalnico. Na postojnsko dušo so pihale tudi Novice, ki so hvalile za- gretost kresijskili uradnikov, šolskih učenikov in po- stojnskih tržanov, ki so se zbirali, da bi »domači jezik pisali in govorili čisto in popolnoma«. Takšnih zanese- njakov ni bilo najti niti v Ljubljani, le v Radovljici so imeli podoben krožek. Elito, ki seje učila po Potočnikovi slovnici, je vodila postojnska duhovščina na čelu z zgo- dovinarjem Petrom Hitzingerjem (Novice, 1849, št. 17). 711 Notranjec, 22. 6. 1907. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 43 Res pa je tudi, da so bili pogosti dvojezični in trojezični napisi, še posebej na stavbah, ki so ži- vele v stiku s turisti. Če je proti nemškim napi- som po trgu protestirala predvsem »zavedna« elita, pa so zaradi nemških napisov v jami, kjer so ravno najbolj glasni Postojnčani predstavljali manjšino (v jamski komisiji namreč), protestirali Tržačani. Glavnim voditeljem narodnega gibanja so se po znamenitih demonstracijah pridružili po- stojnski radikali, ki so po Adamič-Lundrovih ju- naškem zgledu začeli bolj radikalno narodnost- no politiko. Če so še leta 1907 le opominjali »na- še trgovce po deželi«, naj se otresejo zveze z ljub- ljanskimi nemškimi tvrdkami,71 je to že kmalu postalo neizogibno v duhu gesla »svoji k svo- jim«. Pritisk na lokalne obrtnike se je nadaljeval, saj bi jim drugače prirejali mačjo godbo, kot so to nekoč že počeli.72 Hitro so ugotovili, da je ho- tel neki gostilničar (Pavel Jurca) spraviti v pro- met zalogo osovraženega Kozlerjevega piva, se- veda pod pretvezo. Na steklenice je iznajdljivi podjetnik nalepil nalepke budjevičkega piva.73 Takšna ravnanja je obeležil tudi katehet Ažman: »Vendar pa moramo pristaviti, da pri marsi- kom, ki svojo narodnost najživahneje zatrjuje, nad prepričanjem zmaga dobiček!«74 Prav gos- podarsko emancipiranje, najtežja komponenta postojnske in tudi obče slovenske narodne ideologije, je bila največkrat postavljena na koc- ko.75 A leta 1908 so se pod vodstvom Frana Kuti- na in Antona Ditricha trgovci revolucionarno odločili, da bodo sprejemali od dobaviteljev le račune, ki bodo napisani v slovenščini, kar naj bi jim po lastni hvali tudi uspevalo.76 V omejenem lokalnem gospodarstvu so bili temu cilju še bližje. Notranjska hranilnica, ki je bila v rokah zavednih Kuttinov, je kdaj pa kdaj dajala kakšno darilo narodnim društvom, še po- sebej, če je šlo za tako velike projekte, kot je bil Vilharjev spomenik ali narodni dom. V rokah občine, ki je bila slovenska, je bila od konca leta 71 Notranjec, 2. 6. 1907. 72 Kronika poroča, daje bilo navdušenje za slovenstvo ta- ko močno, »da so priredili mačjo godbo onim, ki se niso mogli takoj ločiti od navajenega nemškega občevanja.« Župnijski arhiv Postojna, Župnijska kronika. (V nada- ljevanju: ŽAP, Župnijska...) 7i Notranjec, 26. 9. 1908. 74 ŽAP,Župnijska.. 75 Katoliška ideološka in politična Stranje liberalcem vse- skozi govorila, da bi za denar prodali svojo ideologijo in nazore. 76 Notranjec, 24. 10. 1908. 1907 še občinska posojilnica. Največji trgovci in gostilničarji so s svojimi inserati podpirali, sicer strankarsko, a slovensko glasilo Notranjec. Pre- možni gospodje so se ob pomembnih osebnih mejnikih v življenju z volili obračali k modernim oblikam združevanja - društvom, ki so bila ra- zen ene same izjeme slovenska. Pisci v lokal- nem glasilu so tako brez večjega truda varčevali s črnilom ob opisovanju nemških napisov, tistih, ki so bili »zastareli in niso ustrezali jezikovni podobi trga in dežele«.17 Napise se je dalo prav hitro našteti. Ob osmih novejših napisih v jami7" in ob nekaterih hotelskih in obrtniških ter nemškim napisom Adelsberg na železniški po- staji79 skoraj niso imeli več kaj pisati, razen, da so se jezili nad nezavednim vodstvom okrajnega glavarstva. Po »svetlem« ljubljanskem zgledu, kjer je občinski svet že leta 1907 razpravljal o iz- ključno slovenskih napisih,80 so ob koncu leta 1908 tudi postojnski občinski možje z enim gla- som proti sprejeli sklep o zamenjavi krajevnih tabel, na katerih so morali biti odtlej samo slo- venski napisi. V isti sapi so tudi javno in formal- nopravno protestirali proti krvavemu epilogu ljubljanskih demonstracij.81 Narodno gibanje je seveda dajalo velik pouda- rek slovenski kulturi in njenim predstavnikom. Boljši krogi so svojo narodno zavest do zname- nitih septembrskih demonstracij 1908 dokazo- vali na številnih prireditvah, na katerih so igrali izključno slovanske pesmi. Postojnski radikali pa so leta 1908 pomazali vse nemške napise v trgu, le švicarskemu »Postojnskemu dvoru« se niso upali približati in pri tem poželi tiho odo- bravanje postojnskih narodnjakov. Prav na kul- turnem področju se je elita lahko dokazovala in približevala »slovenski metropoli«, kot so Ljub- ljano poimenovali v Notranjcu. Biti vsaj v nečem boljši od Ljubljane, je eliti pomenilo vse, in tako so peli hvalnice beli marmornati ženi Svetozarja Peruzzija, ki je krasila movzolej družine Jurca na postojnskem pokopališču. »Kajti na ljubljan- skem pokopališču je zastonj iskati, da bi kdaj naročilo dali domačemu umetniku.«?2 In če je Ljubljana podelila »najzaslužnejšemu literatu po Prešernu«83 častno meščanstvo, ga je tudi Postoj- na, v katero je prišel tudi sicer po srečni igri so- 77 Slovenski narod, 20. 3. 1908. 78 Edinost, 8. 7. 1909. Notranjec, 26. 9- 1908. Notranjec, 22. 6. 1907. Notranjec, 28. 11. 1908. H2 Notranjec, 22. 6. 1907. Hi Notranjec, 26. 5. 1906. 79 so 81 VSE ZA ZGODOVINO 44 ZGODOVINA ZA VSE Jubilejna meščanska so rodstva, veličastno sprejela s preljubim /.upa- koli slovenskemu pisatelju ali pesniku (v Ljublja- nom in njegovim konkurentom v podobi trške- tli so spomenik Prešernu odkrili le slabo leto ga oskrbnika. pred tem!). Kako se je okrepila narodna zavest v Postojni, priča prva popolnoma slovenska meščanska šo- la, ki je bila ustanovljena leta 1906 po več letih prepričevanj, pogajanj in iskanja prostorov. Ti podatki tiho prikrivajo spore o tem, kdo bo pris- peval denar. Zakrivajo tudi pritisk deželnih poli- tikov, saj je bila slovenska meščanska šola v Po- stojni ena od koncesij, ki si jo je v deželnem zbo- ru priborila slovenska stran. Stalno oziranje k velikim in njihovemu redu je predstavljalo tudi negodovanje nad dvojezič- nim poslovanjem okrajnega glavarstva, saj je zgledna Ljubljana že leta 1' Notranjec, 4.-8. 1906. 102 Notranjec, 23- 5. 1908. 10i Notranjec, 20. 7. 1907. 104 Notranjec, 3- 8. 1907. 105 Notranjec, 19. 6. 1909. 106 notranjec, 27. 6. 1906. 107 •., Postojna..., str. 11. 108 •., Postojna..., str. 12. 109 Ob tej cesti so bili na Notranjskem trgi Senožeče, Plani- na, Logatec in Vrhnika. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVH\A ZA VSE 47 doščalo. Spodobilo bi se, da bi se Postojna s svo- jimi častnimi gosti vred dvignila nad ostale trge v regiji. Pristno potrdilo je bilo kratko vabilo na sokolsko maškarado, ko je domača elita z goto- vostjo pričakovala pritrdilne novice z Dunaja: »Pričakujemo tudi okoličanov, ki bodo z 'zavi- snim očesom' gledali na srečne Postojnčane meščane •• In prišlo je praznovanje cesarskega jubileja le- ta 1908, ki so ga potrdili z veliko gasilsko veseli- co. Tej je s slovesnimi poki iz topov pomagala v trgu nastanjena vojska, ki je sodelovala še pri eni veliki prireditvi v istem mesecu, ki so jo pripravi- li vojaški veterani. Upravništvo je svoj delež k te- mu praznovanju, ki ga je poosebljalo utrjevanje državnega patriotizma, pristavilo z veliko slove- snostjo v Postojnski jami. Županstvo je svojo dolžnost opravilo s pokritjem večjega dela stroš- kov gradnje »jubilejne« cesarjeve zgradbe meš- čanske šole in nove okrožne bolnišnice. Zbiralo je tudi prispevke za deželno prireditev. Občinski zastop se je zato čutil »dolžnega«, da dobi za vse svoje napore, povezane z mnogimi spori, nagrado. Zaprosil je za dodelitev mestnih pravic.1" To je bila, po prošnji za stalno vojaško zastopstvo"2 in za železnico prek Senožeč tretja, vendar najbolj realna prošnja, namenjena obla- stem na Dunaju. Istega mnenja sta bila tudi po- stojnska kaplana, ki se v Domoljubu nista oglasi- la, kot sta to počela ob neuspelem obisku G. Pi- kla in Garzarollija na Dunaju le leto pred tem. Formalni povzdig v meščanski krog je vsaka družbena skupina praznovala po svoje, saj je bil prav ceremonial tisti, ki je s svojimi točno dolo- čenimi elementi poudarjal pripadnost določeni skupnosti in jasno kazal meje, ki jih je ta skup- nost postavila v odnosu do drugih. Prva je vstop v meščanski svet proslavila postojnska elita že davno pred dnem, ko je bila Postojna za mesto zares priznana. Praznovali so ga na najbolj elitni prireditvi, ki so jo sami organizirali - na sokolski maškaradi. Že sama priprava je zahtevala ogromno truda, saj je morala prisotnim sporoči- ti pomembno novico, da je Postojna poosebitev napredka, po katerem je stremelo vse slovensko meščanstvo. Sokol Franc Križe je poskrbel, da so nebotičniki in cepelin v tej postojnski »Ameriki«, v tem sinonimu razvoja, naredili pravi vtis na obiskovalce. Dame so po vzoru Američank po- stale popolnoma samostojne,"3 moški pa so se morali izkazati kot sposobni in izobraženi, pa čeprav se je pri obojih to izražalo le pri plesu. To so morali dokazati tudi Sokoli, ki so ob strumnih zvokih svoje koračnice"4 napolnili največjo dvo- rano v narodnem hotelu. Boljšim gospodom okoličanom, njihovim podpornikom v tem oz- kem stanu, so morali pokazati, da si laskavi na- slov popolnoma zaslužijo. Vse te napore so po- stojnskim purgerjem jasno sporočili: »Zaveda- joč se, da mora biti letošnja veselica ena največ- jih, kar jih je priredil naš sokol, se vsi člani vese- ličnega odseka trudijo, da bode častno. Sestanek za veselični odbor bo v soboto ob 6. uri zjutraj, kdor ne pride plača 1K za sokolski dorn.«'1'' •• leto so se še posebej potrudili pri propagandi. Drobnih člankov o pripravah na dogodek je bi- lo toliko kot nikoli prej. Postojna - mesto v Ame- riki"6 je bila reduta, ki je uspela tudi zaradi do- bre propagande. Novica o mestnih pravicah, ki so bile Postojni podeljene 9- maja, je »najmlajše mesto« dosegla šele v petek, 20. maja, tik pred binkoštno slove- snostjo in že po zaključku redakcije Notranjca. Ta o prvem praznovanju ni prav nič poročal; ker je sledil orientiranosti svojega glavnega poroče- valca Frana Arka, so ga v tistem trenutku bolj za- nimali boji med Slovenci in Nemci. Vsem prebivalcem Postojne so bile namenjene le po mladem mestu izobešene zastave, pokanje skrbno ugnezdenih topičev, kar vse sta zvečer za- ključili slovesna bakljada in razsvetljava.117 Glavno praznovanje, ki je poudarilo glavni razlog tega cesarskega odlikovanja, je bilo orga- 110 Slovenski narod, 6. 2. 1909. '" Notranjec, 7. 11. 1908. 112 Notranjec, 7. 3- 1908. 111 Notranjec, 23. 1. 1909. 114 Notranjec, 7. 3. 1908. 115 Priprave nanjo so se pričele že dober mesce prej. Osno- vali so poseben veselični odsek, k pripravam so povabili še »narodne dame', ki jih je vodila gospa Pikcl. Za »vse« tržaneso dvakrat na teden organizirali plesne vaje, na katero so še posebej povabili sokole in narodne dame. Učili so se četvorke in besed (Notranjec, 20. 1. 1906). Pomembnejši tržani in okoličani so bili na prireditev osebno povabljeni. Vsem pa so na večer prireditve po- nudili vozove, s katerimi so se lahko odpeljali nazaj proti domu (Notranjec, 10. 2. 1905). 116 Na enem od sokolskih plesov, poimenovanem Na plani- ni, so svoje čare razkazovale planinsko cvetlice, hribo- lazci in hribolazke, pastirji in pastirice (Notranjec, 12. 2.1906). Leta 1908 pa so sokolom V gozdu ponujali gra- nate (granatna jabolka) in bobole (Notranjec, 22. 2. 1908). 1,7 Edinost, 23. 5. 1909 VSE ZA ZGODOVINO 48 ZGODOVINA ZA VSE Kmečka idilo moderne Postojne nizirano na največji postojnski praznik - veseli- co na binkoštni ponedeljek,"" ki jo je pripravilo postojnsko uraclništvo in predstavniki trga, združeni v jamski komisiji. Veselica ne bi bila prava brez »z radostjo prekinjenimi posestniki, ki so se vrteli v farni ob veseli, precizni godbi po- stojnski, kije igrala ob vrčku hladnega piva iu kozarcu pristnega vina.""1'To je bila slovesnost ob poceni »Vergnugungzüge«,120 ki je zbrala Nemce, Italijane, Slovence. V množici desetih ti- sočev1-' se je moral nekdo »svojegaprijatelja te- sno oprijeti, ako je šel slučajno ž njim v jamo, inače ga skoro gotovo ni zazrl več notri, kajti vsakojaki jeziki so tuprevpili vse, da niso slišali svojega spremljevalca, ki je bil komaj nekaj ko- rakov oddaljen.*122 Postojnčani so imeli ta dan obisk zastonj, a če so se hoteli udeležiti plesa, so se morali pražnje obleči in vzeti krono ali dve za fotografa ali skodelico prave kave, ki jim jo je postregel pristni »turčin«. Priložnosti za zaprav- ljanje je bilo ob raznovrstni ponudbi namreč več kot dovolj. Še enkrat je obveljalo dejstvo, da o najmlajšem mestu marsikdo ne bi izvedel, če ne bi bilo jame, njenih tradicionalnih praznovanj in obsežne propagande, ki jo je vodila jamska komisija. Va- bila na veselico so se skupaj z novičko o prizna- nju mestnih pravic pojavila v vodilnih slovan- skih časopisih. Kasneje so o tem novem mestu izvedeli tudi tisti, ki so se sprehajali mimo firme Gričar & Mejač v Ljubljani, kjer je bila na enem izmed tako pogostih izložbenih prostorov raz- stavljena cesarska diploma, »prvi v slovetiskem jeziku izdan in napisan diplom te vrste«. Da je Postojna postala mesto, so izvedeli tudi tisti, ki so od svojega prijatelja ali znanca dobili razgled- nico, na kateri je bila ta slavna diploma reprodu- cirana.1-'* 7 IIN Obiskovanje jame ob binkoštnih praznikih tako tradi cionalno, daje celo deželni zakon dovoljeval, da so bile reč ji de! dneva odprte vse trgovine r Postojni (LGB, - 1904, it. II, str. 43). Isto je veljalo tudi za 15. avgust. 119 J.B., Postojna..., str. 35. I~" Odpeljali so iz Ljubljane, Reke, Trsta in Pulja (Edinost, 25. 5. 1909). IJI Domoljub. 29. 5. 1909. '-'-'./• P. Postojna.... 1904, str. J5. Častno meščanstvo je namreč služilo za doka- zovanje superiornosti provincialcev v »duhov- nem središču« Notranjske. Pridevnik meščanski je hitro dobil tudi posmehljiv dodatek »častnega purgerstva*. Časniki so se posmehoval! novope- čenim meščanom, ki so bili mojstrski le v meš- čanskem oderuštvu, a to je bila le ena izmed vsa- '••f Slovenski narod, 28. 1. 1910. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 49 koletnih tem vseh tistih, ki se niso strinjali s poli- tiko postojnskih purgerjev. Ta se je najlepše zr- calila nasvetu: »Če kdo plača z večjim novcem, naj se mu brez pritiskanja vrne, kar mugre. Ra- je naj odbor postavi višje, a fiksne cene, da od- pade tisto mešetarjenje, koliko da kdo povrh.«124 Trška blagajna je sod brez dna in posebna umetnost jo je polniti Postojnski gostilničarji, trgovci in mestni od- borniki obenem so našli rešitev za polnjenje svojih mošnjičkov in mestne blagajne. Postojn- ska jama je bila objekt, v katerega je bilo treba vlagati in ki ni mogel prinašati vratolomnega dobička. Je pa zastonj delal reklamo obrtnikom in ponujal nizke vstopnine v sodelovanju z Juž- no železnico, ki je v Postojno pripeljala množi- co obiskovalcev. Jama je ponujala toplo preži- vetje binkoštnega ponedeljka ali beg pred vroči- no na veliki šmaren; to pa sta bila tudi dneva, ki so ju tržaški delavci komaj pričakovali. To sta bi- la pač dneva, ki sta tudi ubožnejšim »mešča- nom« ponujala umik iz domačega okolja. Vse te je vlak odpeljal iz Trsta že ob pol devetih zju- traj125 in jih pripeljal domov šele zvečer. V Postoj- ni pa so jih žejne in lačne pričakale »posebne« cene (»sodavice steklenica 30 vin., krompirček na krožniku - ena dobra žlica - 30 vin, liter vi- pavskega vina, ki se v Ljubljani toči 56 vin, v Po- stojni 1K20 vim126), ki so bile »odžupanstva na- stavljene.^27 In prav od davka na pijačo je živela tudi trška blagajna, saj naj bi ji prinesel pol toli- ko dohodka kot vsi ostali v občini pobrani di- rektni davki. Zato sta si bila Slovenski narod in po njem Domoljub enakih misli: »domači gostil- ničarji s previsoko ceno svojih jedij in pijač ni- kakor ne smejo upati, da bodo ljudi privabili\«n% Še dve leti kasneje je Rdeči prapor v jezi poročal, da je »takšno oderuštvo škandalu129 Temu je marsikateri Tržačan sicer prikimal in dodal, da »utegne biti kaj izjem«, a da ga je »kar zazeblo in sram bilo«130 nad samo nemškimi napisi v jami. Odgovor prizadetih postojnskih gostilničarjev je bil najprej kritika domačih kaplanov, da so »hujskali proti domačim meščanom«, ko so ti »govorili o pogubi trgovca, gostilničarja ali roko- 124 Nolranjec, 12. 8. 1906. 125 Edinost, 29. 5 1909. 126 Rdeči prapor, 6. 6. 1909. 127 Ročni..., 1906, str. 244. 128 Domoljub, 4. 6. 1907. 129 Rdeči prapor, 3- 6. 1909 130 Edinost, 8. 6. 1909. delca, ki ne dela po svoji vesti«.13' Če Postoj nča- nov ostre besede niso preveč razburile, jih je v srce zbodlo, ko je »dežpopolnoma skazil binko- šti«.l}2 Ta udarec je bil tako hud, da so začeli v vseh časopisih ob najavi jamske veselice pou- darjati, da je »obisk jame vsled suhih, breztežav- nih promenadnih potov tudi ob ali po najhujših nalivih omogočen«.1*3 Postojnčani so se zavedali tudi vseh prednosti, ki jih je prinašala nastanitev vojske v trgu. Pono- snemu poročevalcu ni šlo v nos, da je 22 genera- lov, ki so se leta 1905 mudili v Postojni, s seboj pripeljalo oddelek dvorne kuhinje in »vse, kot da bi šli na severni tečaj.« Na posebnem prosto- ru je silni generaliteti streglo 32 strežajev. Tudi bodoči meščan, vajen vsakršnih razvad, je moral potrditi, da »ga boli srce ob takšni potrati.«134 Še posebej, ker je ta potrata vsako leto polnila bla- gajne trških obrtnikov in je bilo zato poletje okronano z epidemijo legarja brez vojske »prav dolgočasno.«135 Trg je generale vseeno sprejel z godbo, kot se je spodobilo za vse večje dogod- ke. Sprejem je bi veličasten tudi zato, ker ni bilo kronane glave, kateri ne bi izročili peticije za stalno vojaško posadko v Postojni.136 Takšne prošnje je bil deležen tudi nadvojvoda Friderik leta 1906.137 Nad tem protokolom, ki je utrjeval pripadnost kraju, je budno bdela in ga vedno znova legitimirala trška elita.138 Vojaška godba je vsako leto uspešno polnila senčnati vrt Ribnika ali Krone in tudi blagajno marsikaterega na pa- pirju delujočega društva, te in one blagajne. Moderne »naprave«, ki so povečevale konku- renčnost postojnskega turizma in hkrati dvigale meščansko samozavest, so pomenile tudi ogro- men zalogaj za občino. Vsak jubilej je Postojna morala ovekovečiti z neko novo »moderno na- pravo«: pa naj je bila to zgradba meščanske šole ali bolnišnica, ki se je morala nahajati v središču mesta. Vodovod, kanalizacija, ceste in še kaj za povrh so večale dolg trga, ki je v letu 1908 imel le 131 Domoljub, 14. 11. 1907. 132 Notranjec, 25. 5- 1907. 133 Slovenski narod, 26. 5. 1909. 134 Notranjec, 10. 5. 1905. 135 Notranjec, 14. 7. 1908. 136 Poletna Postojna je bila že od nekdaj polna vojaštva. Angleški popotnik Ratliffje oktobra 1850 komaj našel prenočišče, saj naj bi bilo v »vasici* Postojni več voja- kov, kot je imela prebivalcev: »Približno 2000 vojakov si je prisvojilo vse možne kotičke.« (Shaw, Tuji..., str. 173) 137 Notranjec, 25. 8. 1906. 138 Ibidem. VSE ZA ZGODOVINO 50 ZGODOVINA ZA VSE 8500 K proračuna.159 Ni kazalo drugega, kot da so vodilni možje zaprosili za povečanje nepo- srednih davkov, ki so v blagajno takoj prinesli prek 30.000 kron.1'*,0, Denar so morali iztržiti tudi drugje in lepe denarce so obetale tudi pokopa- liške pristojbine, ki so lastnike »zidanih rakev« olajšale tudi do 1000 K.'41 Zusammenfassung Warum Postojna Stadt werden wollte Postojna wurde am 3. Mai 1909 durch ein Di- plom zur Stadt erhoben, das zum ersten Mal die Stadtrechte in slowenischer Sprache verlieh. So gesellte sich Postojna zu jenen Städten in Krain, die zu Beginn des 20. Jahrhunderts ihre mittelal- terliche Tradition fortsetzten und auch in mo- derner Hinsicht Verwaltungssitze wurden so- wie mit Hilfe der Industrie immer stärker wuch- sen. Die zweite Gruppe waren jene Städte, von denen als blasse Erinnerung an den einstigen Ruhm einige Steine der alten Stadtmauern ver- blieben waren sowie eine Handvoll Stadtbürger bzw. Bewohner der slowenischen „Butale" - so bezeichnete der Schriftsteller Fran Milčinski im Geiste populärer literarischer Strömungen die gesellschaftliche Realität. Postojna wurde nicht wegen ihrer industriel- len Entwicklung zur Stadt, sondern wegen ihrer Grotte - einem Wirtschaftszweig, der über die Industrie hinauswuchs. In einer Zeit, in der der touristische Gedanke in Krain noch in den Kin- derschuhen steckte, kämpfte Postojna schon um eine Konzession für seine Grotte. Und zu ei- ner Zeit, in der die ersten großen Fabriken das Antlitz der größten slowenischen Städte zu ver- ändern begannen, rühmte sich Postojna in zahl- reichen touristischen Führern ihrer heilkräfti- gen frischen Luft. Gerade deshalb war Postojna eine Stadt, die keine Vororte hatte, vielmehr be- hielten die Siedlungen, die rund um Postojna lagen, bis heute ihre Autonomie. In diese Sied- lungen siedelten sich nämlich auch jene nicht an, die man mit einem modernen Begriff als Ar- beiterschaft bezeichnen würde. Unter den Stadtbürgern gab es solche, die be- haupteten, in erster Linie Bauern zu sein und '•i'•> Jutro, 10.1.1926. 20 Fran Govekar, Bonton, Ljubljana 1926, str. 200. Jutro, 7 1. 1926. 22 Zgoraj: elegantni charleston Spodaj: charleston temnopoltih ljudi Jutro, 1. 1. 1927 ga ovratnika, ki še vedno ni prišel v milost... žal se letošnjo zimo, ko se vkljub zapovedi modnih stvariteljev, dolgo krilo ni moglo uveljaviti... No, in nekaj dobrega ima tudi doslej zaničevano dolgo krilo, da namreč zakrije (hudobneži, ne mislite, da obrekujem večali manj deformirane nožice) novomodno obuvalo, ki je po vsem svo- jem bistvu pripravno pokvariti tudi najlepšo žensko nogo.«24 Še večje presenečenje in številne kritike je do- živela moda, ko se je uveljavil charlestona. Z no- vo glasbo in plesom je spet prišla nova moda. »Devičice noričice so se ostrigle, si oblekle smo- king, si nataknile očala. Fantje pa izgledajo, ka- kor da je vsaki pravcati mladič Lloyda Harolda ali Bustera Keatona. Deklice imajo kratka krilca in dolge nogavice, dečki pa široke hlače, ki ma- hedrajo pri 'habaneri' in 'skoku macice' in pri 'škarjicah'. Vedno moderna je stara devica: 'Še kikeljcoprodala bom'in pa 'negrem domov, ne grem domov.«25 Modernim oblačilom, ki so bila pisanih barv, so najbolj pristajala ličila še močnejših in bolj žare- čih barv. Da pa je bilo vse v stilu, so svojo barvo dobili tudi lasje. »Zdaj si mora modna dama pre- barvati lasje, da so plavi, drugič, da so rdeči. Tudi k vsaki obleki drugače. Lani in letos so baje mo- Zabavnik, priloga Domovine, 31- 10. 1924. 2$ Mladika, št. 8, 1920. 24 Jutro, 26. 2. 1922. 25 Jutro, 1. 1. 1927. VSE ZA ZGODOVINO 56 ZGODOVINA ZA VSE derni beli lasje in mlad obraz. Praktično za naš čas vojne groze, ki je pobelil toliko mladih glav.«26 O pričeskah je bilo veliko razprav in tisti, ki barvanja las niso imeli za izrodek mode, so bili mnenja, »da se vsaka nošnja las spoja z dobo, v kateri živimo in je v soglasju z njihovim čus- tvom in mišljenjem.«27 Seveda se je pojavila vr- sta novih pripomočkov, ki so ženski pomagali izpolnjevati modne zahtevke. Nepogrešljiv del ženskih ličil so bila razna olja, praški, barve za lase, moka za kožo, ščetke, čopiči, lasulje, obroč- ki za lase, večkrat pa tudi stroji za gnetenje, ki naj bi žensko rešili njene nelepe zunanjosti. Revolu- cionarna moda je kljub vsemu imela še vedno veliko zagovornikov. »Moda zadnjih dob je prinesla izboljšave traj- ne vrednosti. Te so: prost vrat, ohlapna, na ra- mah viseča obleka brez steznika in kratka krila. S tem seje končno dosegla neka skladnost med zahtevami zdravja in mode, kar bi moralo brez- pogojno vedno biti. Z eno besedo: dotalno krilo je gnjusoba!«2H Večerne toalete so bile podobne vsakodnev- nim. Ponavadi so bile iz lahkotne, fine tkanine, ki so še vedno tekmovale z blestečo svilo. Do- datno mero elegance pa so jim dajale razne čip- ke, kožuhovinasti in labodji obrobki, zlasti pa volani in rese iz nojevega peresja.29 Ples je ostajal prvi korak v svet družabnega življenja in se v skladu s potrebami družbe spre- minjal, prinašal nove korake in ritme. A vendar, valček je ostajal. »Vzlic vsemu je valček še vedno najbolj priljubljen in dobro plesan, tudi najlepši ples. Modni plesi so ga sicer precej odrinili, a za- treti ga niso mogli.«30 »Izkazalo seje, da so mo- derni plesi dosti gracioznejši in prijetnejši ter skoro čisto nič utrudljivi. Desetero modernih plesov ne utruja toliko, koliko en sam valček. Sr- ce ne trpi, pljuča mirujejo in polt ostaja suha... Mladina pa pleše dalje svoje foxtrote, shimmy, jave, bostone, tango ali kako se že imenujejo vsi ti importirani zamorski plesi... res je, da so mo- derni plesi mnogo bolj strastni nego domači plesi... Eksotični plesi z naglimi, nepravilnimi ritmi odgovarjajo bolj nepravilnemu nemirne- mu današnjemu življenju nego mirne pravilne •%4 L\ •• \•• ••• \~••® ¿•&> 26 Mladika, št. 6, 1923- 27 Večerni list, 27:1.1919. 28 Slovenka, št. 1, 1922. 29 Jutro, 1. 2. 1925. 30 Jutro, 22. 2. 1925. Moderni ples 20-ih let; Jutro, 1. 1. 1927 melodije.«3' »Moderni plesi so lahki in pleše se na tako različne načine, da bi človek mislil, da strogih predpisov sploh ni. Čar modernega ple- sajeje baš v tem, da se plesalcu ni treba posebno truditi in da je postal ples res zabava. Vsaka tež- ka tehnika mora izginiti, vsak napor je pri mo- dernih plesih odveč. Kljub temu pa vidimo v ple- snih dvoranah še parčke, ki se pote in trudijo, da bi ujeli takt in da bi fant ne stopil dekletu na nogo ali ona njemu na kurje oko... Pri vseh modernih plesih igrajo individualni momenti zelo važno vlogo. Sploh je treba bolj zaupati sebi, kakor dru- gim. Pretirano posnemanje drugih plesalcev je vedno dokaz neokretnosti in zaostalosti.«32 Da bi se takšne in drugačne nerodnosti konča- le, so še vedno obstajale plesne šole, ki so jih vsi zelo priporočali. »Nastala je vrsta novih plesov in čim večjih znaš, res pravilno in dobro, tem lažje je sodelovati na plesih. Vseh različnih ple- sov, narodnih in modernih se nauči edino lepo plesnih šolah ali v manjših zaključenih plesnih družbah.«33 Ljubljana se je tudi glede plesnih šol in učite- ljev izredno modernizirala. Leta 1924 so v Ljub- ljani priredili kar 28 plesnih tečajev. »Včasih smo 31 Jutro, 6.1. 1924. 32 Jutro, 21. 2. 1926. 33 Govekar, Bonton, Ljubljana 1926. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 57 imeli v Ljubljani kakega starega Francoza ali Italijana, ki nas je s svojimi revmatičnimi noga- mi uvajal v kraljestvo Terpsihorino, danes ima- mo že klub plesovodij v Ljubljani, v katerem so sami mladi gospodje, Slovenci in Slovani. Vča- sih je ena sama dvoranica obsezala vse plesne gojence v Ljubljani, danes so šole po vsem mestu in po malone vseh dvoranah. Sokoli mladi, tr- govci, tehniki, dijaki, najraznovrstnejše meš- čanske družbe goje modne plese večer za veče- rom. Domači plesni učitelji nimajo nobenega večera več svobodnega, plesalca George in Geor- gette pa dajeta do zadnjega svitanja v baru praktičen nazorni pouk.«34 K uveljavitvi novih plesov so mnogo prispeva- li mladi, še posebej študentje, ki so prirejali svo- je študentske plese. Tudi tokrat pa novi plesi ni- so ubežali pred kritiko moralistov. »Plesišča so polna plesov z zamorskimi melodijami in prav indijanskim poskakovanjem in stopicanjem. S plesalcem se prepogiba nekaj brezobličnega, ki ni ženska in ni nič«35 »Poglejpotne obraze, ka- ko so vsi blaženi? - Ali blazni? - K tej karikaturi spada tudi 'godba'. Z izgubljenimi očmi trobijo vedno iste poskočnice. To ni glasba ampak spa- ka. Pod nogami mora biti večno liter... Pač lahko se ples organizira! 'Godbo' se kmalu dobi, 'oštir' tudi, priprav ni treba posebnih. Lahkoživih de- klet in razposajenih fantov je žal še vedno pre- več... Če te pa vabi godec poskočnic ali plesni pri- reditelj, mu zabrusi v obraz te dve besedi: 'Izda- jica ' in "Vampir«!36 Nov čas je na vseh področjih prinesel novosti, ki niso ostale skrite očem tradicionalistov. Stro- gim pripombam se ni mogla izogniti niti glasba. »Vglasbi so bila zavržena temeljna pravila, na- mesto harmonije je bila postavljena kot ideal di- sonanca. Višek tega - jazz (neka vrsta moderne muzike) -je muzikaličen zločin... Storite to, kar je storil nekdaj Apij Klaudij. Zapodil je vse godce iz Rima, da bi ljudstvo prisilil pozabiti na ples... Davek na harmoniko in gramofon in magari na orgeljce.«37 Bil pa je le jazz... »Zaslišim poleg monotonih zvokov klavirja in ritmičnih, suhih udarcev banja, neverjetno za- bavno melodijo, iz katere blestijo neprestano bi- 34 Jutro, 1. 1. 1924. 35 Mladika, št. 10, 1925. 36 Kulturni vestnih, priloga Mladike, 1922. 37 Prerod, št. 6, 1922 zame, eksotične harmonije, sestavljene iz žamet- no mehkih, komično patetičnih nosljajočih tonov saksofona, iz groteskno raztegnjenih tonov lah- kih pozavn, iz erotične melodije violine, iz lahkih udarcev na malem bobnu in svetlega zvonjenja zvončkov. To je jazz! Ko godci odsvirajo komad - navdušeno ploskanje plesalcev in navzoče publi- ke... In zakaj ljubi ta publika jazz? Plesalci zara- di njegove sugestivne moči.«38 Vsem kritikam navkljub, se plesalci niso dali motiti in so leta 1923 organizirali v Ljubljani pro- testno zborovanje zaradi preganjanja plesnih predpustnih prireditev. Čez pet let so že priredili prvi plesni turnir v modernih plesih. Takrat, leta 1927, je plesna tla že popolnoma osvojil charle- ston, »...glede izvora charlestona si raziskovalci še niso na jasnem. Vendar misli večina, da po- nazarja ta ples kretnje zamorca, ki trpi zaradi pikanja moskitov... Zakaj temeljno pravilo pri charlestonu se glasi, naj ne ve tvoja desna noga, kar dela leva.«39 In dalje: »...danes se vrti vse. Tri- letne deklice se že zvijajo v charlestonu... Za- man kliče Gradnik 'iz globočine': 'Kako bodoč- nost nam kovala bode - mladina barov sitnija, fokstrota!?«40 Charleston je bil le še krona vseh modernih ple- sov. Zaradi svoje ekscentričnosti in neestetičnih kretenj je doživel vihar protestov in bolj ali manj upravičenih zgražanj. Polagoma pa se je tudi ta ples prilagodil, morda za odtenek upočasnil, pred plesišči pa so že čakali novi plesi. Sledili so blackbottom, blues, samba rumba in drugi. Kakšen je bil položaj plesa v tem času, so naj- lepše opisali v časniku Jutro: »Splošna anarhija, ki je zavladala v umetnosti, v modi, v politiki, itd. se bo opažala letos tudi v plesih. Svoboda nad vse... v reformo valčka pa so prišle nove me- lodije in pred desetimi leti je ves svet prevzel tan- go. Poleg plesnih solza mladino so se začeli po velikih mestih prirejati plesni večeri, kjer so se mogli tudi odrasli seznaniti z novim modernim plesom. Tango pa je zahteval od plesalca mnogo več in je bil marsikomu nedosegljiv. V ta zmago- viti tango pohod je zapela tromba svetovne voj- ne. V prvem presenečenju je vse skoro pozabilo na ples in na tango. Toda človek se vsemu priva- di - in kmalu se je vrgla Evropa v naročje ra- dostnemu življenju, da bi pozabila na vojno. Po 38 Razgled, št. 2, 1926. 39 Jutro, 1. 1. 1927. 40 Ibidem. VSE ZA ZGODOVINO 58 ZGODOVINA ZA VSE vojni pa so za tangom nastopili novi plesi svoj pohod po Evropi. Ni manjkalo svarilnih glasov in tu in tam seje oglasil kak moralist proti mo- dernim plesom. Toda taki glasovi ostanejo na- vadno glas vpijajočega v puščavi... anarhija, re- volucija povsod, naravnost, primitivizem, pri- prostost... Tudi ples je znak te dobe. Popolna svo- boda, naravne kretnje in vse brez truda in na- pora. Pri modemih plesih trud odpade; gibi so mirni, neprisiljeni, in ples ne obstoja več v ne- prestanem vrtenju nego v ritmu, kise mu plesa- lec poljubtio prilagodi in najrazličnejše oblike gibov, a tudi estetično lep izraz, ako igralec in igralka pravilno obvladata tapies... in tako ima- jo moderni plesi prav tako svojo čarobno opoj- nost, kakor jo je imel svoj čas valček.«4' Zusammenfassung Kurze Röckchen, Alkohol & Charleston Nach dem Ersten Weltkrieg brach auch in Slowenien eine „Nachkriegspsychose" aus. Nach der mehr als vier Jahre dauernden Blut- orgie gaben sich die Angehörigen aller Gesell- schaftsschichten dem Vergnügen hin. Die Gast- häuser und Cafés waren von morgens bis abends voller Gäste, der Alkohol floß in Strö- men, die Tanzflächen waren nicht nur zur Fa- schingszeit überfüllt. In jener Zeit kamen auch neue Tänze aus Amerika nach Slowenien und wurden besonders von der Jugend begeistert aufgenommen. Zum Tango aus der Vorkriegs- zeit gesellten sich noch andere feurige Tänze, an deren Spitze der Charleston stand. Ähnlich wie der Tango vor dem Krieg waren nun auch die erwähnten neuen Tänze ein Hauptziel der Kritik der Moralisten. In der damaligen Presse, insbesondere in der katholischen, wurden die neuen Tänze „mit ihren Negermelodien und ih- rer geradezu indianischen Hopserei" so ent- schieden abgelehnt, daß die Anhänger der neu- en Tänze 1923 in Ljubljana sogar eine Protest- kundgebung gegen die Verfolgung von Faschingstanzveranstaltungen organisierten. Der Kritik der Moralisten waren auch der Jazz und alle anderen Neuheiten jener Zeit ausge- setzt, besonders die Mode, die viel freizügiger war. Doch der Zeitgeist ging weiter und man tanzte immer mehr und genoß verrückte Feste bis spät in die Nacht. 41 Jutro, 5. 1. 1923 VSE ZA ZGODOVINO Jure Gašparič KNEZ EULENBURG NA LJUBLJANSKEM DVORU1 Afera nesojenega ljubljanskega župana Antona Peska Nedeljsko jutro, štiriindvajsetega aprila 1921, za gospoda Antona Peska iz Ljubljane gotovo ni moglo biti prijetno. Tega dne je ob jutranji kavi v dnevniku Jutro prebral članek z naslovnice, ki njemu, načelniku finančne institucije, imenova- ne Jugoslovanski kreditni zavod (JKZ), očita »brezvestno gospodarstvo z zaupanim denar- jem«1 . Bojda so že nekaj dni krožile po mestu podobne govorice, resnice željni Jutrovi časni- karji pa so se na pobudo svojih »čitateljev« in in- teresentov odločili zadevo natančneje ogledati. Ugotovili so sledeče: »Jugoslovanski kreditni za- vod služi kot privatna banka gospodu Pesku za njegove špekulacije in podjetja ter kot vzdrže- valni zavod za narodno-socijalno stranko.«0 Posloval naj bi nesolidno in v nasprotju z uve- ljavljeno bančno prakso; le ena desetina terjatev zavoda naj bi bila ustrezno zavarovana. Časnik Jutro je tudi trdil, da je gospod Pesek sam naj- večji dolžnik JKZ-ja, dolgoval naj bi mu 4.456.000 kron. Od tega je menda namenil več kot milijon kron svojemu časopisu Jugoslavija za pokritje deficitov, za potrebe svoje tiskarne pa si je sposodil več kot dva milijona kron. Prav tako naj bi 600.000 kron dolgovalo JKZ-ju njego- Knez Etileiiburgje bil zaupnik nemškega cesarja Vilje- ma. Hudo je škodoval nemškemu dvoru, saj so mu sod- no dokazali nemoralne zveze. Jugoslavija, 30. 8. 1921, s. 2. Jutro. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko (dalje-Jutro), 24. 4 1921, s. 1. Jutro, 24. 4. 1921, s. 1. vo spekulativno podjetje, ki se je domnevno uk- varjalo s premogovništvom. In še najbolj osup- ljiva vest; za popravilo lastne hiše si je namenil neomejen kredit ter do sedaj iz tega naslova čr- pal 300.000 kron. Nadalje naj bi kot visoki funk- cionar Narodno socialistične stranke (NSS) sled- nji za potrebe volitev v konstituanto posodil 380.000 kron. Jamstva za vse navedene zneske so bila ali delna ali pa jih sploh ni bilo. Skupno z milijonom, ki so ga dolgovali njegovi prijatelji iz vodstva zavoda, so se »grehi« gospoda Peska približali meji šestih milijonov kron. Ostali čla- ni4 zavoda so imeli izposojenih le 800.000 kron!5 Avgust Tosti, bančni strokovnjak in ravnatelj velike banke - Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v obravnavanem obdobju, je podal ja- sno pravilo o kreditni politiki hranilnic v prvi Ju- goslaviji. »Pri vseh posojilnih poslih velja tedaj JKZ je bil ustanovljen po zadružnem zakonu kol kredit- na zadruga, torej je servisiral samo svoje člane. Kdor je hotel pri zadrugi posojilo, seje moral vanjo včlaniti in prispevati delež v kapital zavoda. Ustanovitev kreditne zadruge je bila tako poceni in elegantna rešitev, s po- močjo katere je bilo mogoče ustanoviti banko, a se hkrati izogniti napornemu zbiranju potrebnega delniš- kega kapitala za bančno d. d. Namen zadrug je bil zato seveda drugačen kot so bili cilji bank, stremečih k dobič- ku. Zadruge so oskrbovale slovenski živelj s poceni de- narjem na temelju vzajemnosti in pri tem odigrale iz- jemno vlogo. Prim.. Žarko Lazarevič-Jože Prinčič, Zgo- dovina slovenskega bančništva, Združenje bank Slove- nije, Ljubljana 2000, s. 26-30 in 149-1.54. Jutro, 24. 4. 1921, s. 1. 60 ZGODOVINA ZA VSE načelo, daje treba predvsem paziti na varnost naložb.«*' Podobno kot hranilnice tudi kreditne zadruge niso imele lastne glavnice. Za vložena sredstva so jamčila le z rezervnimi skladi in svo- jo kreditno politiko, ki je temeljila na popolni varnosti poslovanja. Če so torej bili očitki časni- ka Jutro resnični, je gospod Pesek kršil osnovna načela poslovne politike denarnega zavoda. Ju- trovci so odigrali častno vlogo, saj so s svojo ob- javo preprečili, da bi potencialni novi vlagatelji investirali v zavod s tako dvomljivim portfeljem in posledično morda izgubili svoje prihranke. Še isti popoldan (24. aprila) je Anton Pesek na obtožbe reagiral. Po mestu je dal nabiti letake, kjer je naznanjal: » 'Jutro 'jepriobčilo danes nag. Peska in Jugoslovanski kreditni zavod nesra- men napad, kije od konca do kraja zlagan. Jutri izide posebna izdaja Jugoslavije', ki bo razkrinkala ta ostudni volilni manever banko- kratovJDS.«1 Časnik Jugoslavija, sicer v lasti napadanega gospoda Peska, je naslednji dan res postregel z obširnimi pojasnili o domnevnih nepravilno- stih, hkrati pa ni skoparil z obtožbami na račun Jutra. Preletimo še njihovo plat cele zgodbe. Po- sebno ponedeljkovo Jugoslavijo je na prvi strani začenjal članek o domnevnem sistematičnem napadu, ki se je zadnje dni vršil na JKZ. Premiš- ljeno lansirane govorice bi naj omajale zaupanje v zavod, vlagatelji bi pričeli dvigovati svoje vlo- ge ter tako spravili izplačevalca (JKZ) v likvid- nostne težave. In čeprav so vlagatelji res mno- žično prihajali po svoje vloge ter dvignili skupaj preko dva milijona kron, zavod ni zašel v težave, »...ker stoji Jugosl. kreditni zavod' na bolj trd- nih nogah kot pa marsikatera banka.«* Ko se torej ta načrt ni posrečil, je novi udarec pripravi- lo Jutro z objavo svojega članka. »In zakaj so ho- teli to doseči? Jutro 'piše samo, daje g. Pesek ste- ber Nar. soci/, stranke. Iti ta steber so hoteli omajati ali celo podreti, da bi se zrušila stran- ka, ki jim že rase čez glavo.«9 »Vsi na bojišče, vsi na volišče, da stremo pohlepnemu lažiliberalne- mu zmaju glavo.«10 Izvajalci protipeskovske kampanje so seveda bili znani; dovolj zgovorno je že dejstvo, da je napade vršil časnik Jutro, ki je veljal za glasilo mladinov liberalne Jugoslovanske demokratske stranke 0DS). Tudi motiv je bil jasen - v torek, 26. aprila 1921, so se odvijale občinske volitve", na katerih so liberalni misli naklonjeni volivci nihali med JDS in NSS. Prav zato je, domneva Ju- goslavija, bil Jutrov članek objavljen v nedeljo pred torkovimi volitvami, saj ob ponedeljkih Ju- goslavija ni izhajala in zato ne bi bilo priložnosti za demantiranje Jutrovih vesti. Kajti, kakor je bi- lo poudarjeno že prejšnji dan na letaku, nič od tega, kar trdi Jutro, naj ne bi bilo res. Pa tudi če bi bilo, to ne bi bilo strašno, saj se je cenilo premo- ženje gospoda Peska na 15 do 20 milijonov kron, ne vštevši dnevnika Jugoslavija. V članku je pojasnjen tudi globlji motiv, zaradi katerega se JDS krčevito oprijema ljubljanskega magistra- ta, kjer je imela v tedanjem trenutku absolutno večino. Finančna ustanova ljubljanske občine - Mestna hranilnica ljubljanska, je imela preko 200 milijonov kron vlog. Večino teh sredstev pa je imela plasiranih (prav tako v nasprotju z obi- čajno poslovno prakso hranilnic) pri dveh ko- mercialnih bankah, Ljubljanski kreditni banki in Jadranski banki, ki ju je upravlja jedeesarska »bankokratska klika«. Sporna pri tem je pred- vsem obrestna mera, saj je znašala borih 3,5%.12 Sklep je jasen: JDS je na račun svojih pozicij v ljubljanski občini oskrbovala »svoje« banke s po- ceni kapitalom. In prav to bomo preprečili, je pozivala Jugoslavija, če bomo šli na volitve in porazili »lažiliberalce«.13 Pri svojem pisanju se je Jutro sklicevalo na uradno revizijo JKZ-ja, ki jo je opravil zadružni revizor Miško Reicher. Rezultati le-te bi naj bili 6 Avgust Tosti, Denarni zavodi v Sloveniji po prvi svetov- ni vojni, Bančni vestnih, Ljubljana 1989, s. 75- 7 Jutro, 25. 4. 1921, s. 1. H Jugoslavija, 25 4. 1921, s. 1 9 Jugoslavija, 25. 4. 1921, s. 1. 10 Jugoslavija, 25. 4. 1921, s. 1. 11 Gre za prve občinske volitve v Ljubljani po koncu sve- tovne vojne. Vasilij Melik, Politična slika Ravniharjeve- ga časa, v: Vladimir Ravnikar, Mojega življenja pot. Spomini dr. Vladimirja Ravnikarja, ur. J. Cvirn - V. Me- lik - D. Nečak, Oddelek za zgodovino Filozofske fakulte- te - zbirka Historia, Ljubljana 1997 (dalje: Ravnikar, Mojega življenja pot...), s. 14. 12 Hranilnica je obrestovala vloge (lastno pasivo) po 3,0%. Zaslužek pri posojanju denarja je bil torej mini- malen. Obe omenjeni banki sta posojali denar po obrestni meri, ki je znašala med 10,0% in 18,0%. Jugo- slavija, 25. 4. 1921, s. 1. H Jugoslavija, 25 4. 1921, s. 1. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 61 t«te II., *tev. 227 V ÚnWJenl, nedelje dne 2B. septembru »21 e»om*m#*n* aH»». 80 par ' 2 • •••» M 4 *»••. • ••«•..1•• Baiato, M , auUo^i.ln, JUTRO -•^••.. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. UrwMttvot »tLtU 00a* »M»* UprmvnlitYoi Te-tan« MiMta.palLUi«n4t »H¿UHt, Peskova afera pred sodiščem; «^••^ Porazne izpovedi prii — Razsodba danes Včeraj ob 10. dopoldne M j« piiiel» pred píüjeiift cju-ijnjm icoiititfu ¡•••••• liuiinikom) • • a tot M, U fr> Je v]o£U g-oap. An toa IWt IJUÄÜ. Util »JilgOj-UMA» in Pimi •• /«Litva Narodno - KcUslna itrinLe Y bjubjjfiri, proti guep. Ivanu KJetnaiîi- •Ui, naduoitetju » ••••. Babctrat toi • Je, kikor ••••, oui raz^avur v nekt jtajski kavarni, M >o poetai («- LoUCe ukoivane Peekove alero. Dr- um •••••, kitari j» tmnl* bsJ ta- krat retiti vpriSw)» potrditve foin. ••*•* SA IjttblJaiMfcrfa 111••1, j» Ir- radila, dl ••- oclUJo ¡roup. Petku tílkl marsileitl delikti. PoJuijlTiakï nuna t- nlk coup, Hriba* Je uto ftárodil poiz- vedbe, BI podlagi tutoru je oiin.-'tm i)í»tfM¡Ui •'.' prrdlnia, lij •« 1»'.1" •liter gxep. •«1• odkloni, kir te je 'udi zgodilo. Upad Je Mio, A» • tadava, tpriri dítkretoo • •••-la, ••••, Pwku te Jn niswtovalo, buljil ladoroljl s od- i-^•• mlnletrttra In namestnik f. Hribar ma Je dobrohotno ••••••••, At taJbolJ**, s ko ce umiki »• ratilje. Gotp. Peaek pu» Je proglJtQ i po- močjo trojega Uit* fa kïertkaliiffji ¿taopbkt • politlfarfl» inuBealka. \ Metra svoje it ••••• Je lai íaaü» b*M>do, d» je flu te Mdoiteti. Naat*- l ü je tilo pffpnieTiJoo, da • ill /wit bot prvi molj« NB3, dr urbaf. pi»L D««., Brandaer ta druid. 2 njim nod to prtrf-••• Ja-rn* «bode po > wj LJubljani Io po debli ter odítaü 4••••••1•••, da to aemorsInJ h •* imítMd, ••• • potlulubJo proti Pe- vka I* cetodalb obrekovanj • mtriff. VrtfU M Jo kampanji prod dome» brstom, * kiieri J« rnn, Peeek • bre* "•staimi laïmi In UtreUml ter i sa- t hauet giolmkiJial trlM — tponüajv "lo • ¿ëk I00JD00 krm ta ti smeri- binîkeg* Joiela Puka — •••• tt- l'HJatl j-TBoal * enoto. •*••% rađa •.•••» •••••••• JjwkulaeJJui hi al •''tda. da Jíh Je hûo msopk, kl M T«r> i-li. da Jt •••* eedolien, Kjejori po- ••• podpcrolkí — klbrlkalfll pa • »Irrb^ir, da • • med tiillrei, Id nt« >•••*11 -verjeti, da • • ••|•|•• pokra- Jhvkï la ¿•••* npnra ipuléali v brriTrslae «¿«••••••• btrl/t», pri- il-Ma Pe»ko vsaj MbvktM podpori «um, da • Jlos wpertra, da so dpmo- krati cgibno afer« pri-rlftklt na dio. In ?*• M mno^ •••••, d« Jo nnono f itpnv« H«n! «đbeJt coap. Few. am! • («i, da Ju Ml rwp, ••••• kanteo iTlaona U>Otl goap. •••••••, kl J« i^oU ITOJI volji Kr-ui ••••••• ••. lût, t« celo tula Jamo moralo p». tibnbne »fer», JA •1•• udori do I nočnega •••••••. VßeraJ • je TTfiU •••• ptuhkla *'•••*• ratpriT«. v kafari Je r»p. •••• (ormalci oMûilfdJ, toda dejae- •\l tàtcUntu, •• ••••* bo Me Jutri i^'Dfana (o uto • dioee TxJrflmo ía- ' 'juCnr boMde. RoSl pa araemo, da • » -'Ifïans pfiíe lsrriCale pvaina 1••- iva. Rjiprin J) •» li oiiror u • :vro morajo Liju» le le btfça rulrv- - •••••• • naiem •••&••• le prt- W'ïso ••••• «-Hbliia Ispcrvod] prii * ••. •••• • •• branil s trdltrami, ' jtrrlh niti «• ni morel dokitalL ^udnlk je moral Umuti akoraj •• i'.Vf o v« price, ker nobona al Well •-.valiti poettìmb ••1 PratlJIo» • >.*••, tñk • «error ptrvma* — dve Mill rrotetkl T mtifiol • , kl Jo Ja (K/Jala danalflja rupnva o molu, Id jo uotíl all wCelnlk tretje pre«ollce ."[•-••••••••• <••1*•• fa kl • pred * vetara ponaEi. dl Je prrl voditelj 'rant'- «••••••••• tMèmjLi. ¡ ftnuj, M. »otetnVa. (lev ) Drltml kaocalar di. Schaber la r«f«iir»I dinH liulfeJpovedal,d«lebbkoprliO,ÍTO\il!(jmorn!ra ••••••••• •••• ••- *•|"',••« ^" ^^" VeU * ••••••. daljo vMüilllíkeía »rolewrja rtom. Kl •••• alti a|«f»v lulopolz al- ! •^•" vfteijtalem «rtarta s mrtitrom dr. StrtttU U LJubtlue in le par drufîkblj ••• •* (••• * <«rror In peno».» Obtolmec (.KlemioOt Io ••••-• do- Po atsllltnla i.V»pclIi« It «••••• ob bi runico, kl •• le lodiilk dojoMlL IX. odrod« «novml odmor. Prlîdo » le ii.Usavënle prlî, kt oo omrdlle InkrlnilDJrufl obdollltvo (.Xl»-t POPOLDANSKA RAZPRAVA. mencia, katerih delui« • edrtïil» » ¡ R1I?rava i* )o nid^jmU ob K. N«1- biiedak; .Hntenbdri, Culeaharf m Ijn- B„, ,e •• •|•• lill* •••• lapoved, dt t« aa |i le adelo. da ta koce slotebBitL Pesek M bmrao oto- virjil 1er stvadef tvojee* urednika ••- kbu kol prtoo, da al at» s.S. «Iti dreta Brice saioverjal, sal Irpovedo tas) Biod- na, O. Pakta pa I« moral potrdit!, da i. S. od Peska mo prtdlozeM lilive • bo- tai podplistl, ker It bila krtva. Mod rat- pravo o teta Petkovih potkaslk J« pililo 4a biralb naitopov med etfovcrelkl TrtUa priča, R- Is St. Vida, I« Itietsko tspevedal obtilHao 1er potrdil Petkovo fitrnleala, PC3XOV ••• ZA 1H.0Q9 K. Cekor tata», f« Petek Uno tran, da •lo demokrati tkalall podkupiti prttt» to opttovs&o le • *Jufoaiavt> napisal lan- tâittcao Miwrlja » ¡«ki ta IOaoOC K. U ta la Isroüt teki s. T. v Imenu -demo- krsttklli roditeljev» Mktma s-V. • Zs- trebu, di JnrpJ prtio proti Puku. £e dva dni pred ran raro Ja Peskov Bet IzIirO. di » Ji JarS v relikcH «Jisoslavijo. toipod, ki SUD iati ped •••*•• Izpove- dal), da H D» le ris ponojalo 1•••0 K ta podknTovaaJ« prti. Petek te dottinoti torpedi pripeli«) tndl v Ptuj. Dotaba, i katera |e kotel raiitrcUU Neider** | ¿v dokai resnica, pa Je eksplodirala —proti fileni. ••••• prtca je teki tel uradnik Varira tli Ker ita Ptirk lo ajefov n- tovornik tekom tttlllevaula KUmenClía- vQi prlC opetoviao Damlgavala, da so prie* podknplleoe C). Je sodnik initial I Vavpotlca, ae kot prlto Ia tudi aa pod prlieco, temveč le v ••••••••. VprlUl ia |e, aH nt Jo kal nano e lera, da • bila katera od do aedil ititi- tanin Kleraenclcevlh pni, aH p« od tlitb, ki Hh KtemenElč ae navaja, v kakem ko«, kretaotn sluCalu podlmpllssa, in •• Je VtrpotliTi mina kaka oielnoit, M • opravičevala inm, VsvpolI2 )« nato od- lovoril, U na • •• takega um in is Ufê M mots ttdUL P»í pt }« uiavD, da le svoleCasao prlicl k r|emo s, T. to ms rvktl. da bt se dais mord« dobiti todl kalte juirodđ, i« M se ttvédaia kaka po- drobnost. Privi, da le T. menda tovori! • lOJKÙ • tn da r» pomete on (VavpC' tli) ieri loríííveí, te • itê taki dobiti sa au sawo K M U • lasu» tremolo. Qkd« prte. kl se navajajo v doku retnt- «e. ps da ca aoloA •• M V#, Vavpotlitva lil »vi ]« vzbudila tensa- dlo, kar Ja i »I« ptiHđ cela pravljfca o iiku. a Petka le o£)vídr.o albo popi rilo J02E PESEK NE PRIDE. Vavpctlcevs Izpoved Jo oCIvdna t »(ti ntfrUt to* «d rti », ii eperlrs i ' Upovedsl, kako a* Je proti nJemu cesa- la) C Peeok sekod v Zldiaev OMita. Soproia f.Pttks «a) H bila potrdil*, de g. Pesek afkdar ni i vrtce 1 trea«- Cevsl prt uClUlitt S. v Zetahk. Irjivfi« Jo. da fe to aerttoteCe. Poevana, da s* preclsso Izjasni, Je po dolca« obotavlja- nju kotlino rtili, da K it tpomioja Ia da prtnoClvaBli pri S, ne more likliucltl. a Petek ae le pozlvlial na nätalja & Iz 2eUL ki da bo potrdil, da nI i piICo & nudar pri a)en pruo&tviL a S. |o •1 pri prlctvs&Ju v nJvtCJl sadml. «o- vorU * prilog Peska, • siert pa sa Je potegnil i MITO, da te it eporntnt*. »URNÏ PKIZORt Prtii p^doeinlj L M tspovsdoi a %. Peski skrajno obteSIao. urartott dra- stične slucale, a Pesek le we tfdirmt. M talil s m res, nt rta, protMl aa uprt- lesi t, L. M, da Je nlaiov to vri Bok Itd. Opetovano Je prillo do burnih aailopcv med Peiktm m •) t inviai saitopeTkom is eni ter prida, tožencem In zagovoraJU n orai) alrsaL K» Je {.Petek pride) Irri- tati. -To te husparlJi, mslEevelo st bo vtat», ga |e sodnik estro ukorfl ttr pr> tokolarl6ao vrtdrlal ruiaUernm pravico •, ••••• ksaeoako aaaladovatL Sodnik J« bkorll tudi ••••• t- •••••••, kvr Je Ubo uttra samit Pttkor uatop. IZ MLADIH LET. Prt&t «EltaU V. K. bveredaK kako H •••• kot «lak v Maribor« prtiel k alt- an •• stinovsaj«, ter skala! ••••• st- dostttJ svoji Dearavot pobotnoat) 1er mo drnio Jubo, ko Je odieL natii pa •• delal dooarja... T« pričo poskusa Po- uk tvirta, d« ta ze&MDjoj« • dražim. PTIIS odloíoe vttrtl* ari svoji Izpovedi ter pove Petki ebdollnev v obras. ODKLONJENE P«lCt Pnek |e predložil celo vrsto ptM, U •al • povedaK da • vedo nldeur t Bktovlk iigoJnllb. Te trldentnl savia- devtliil poalrat Je sodaflt obretutpe» s aklepem, ¿t • prie« M itililljo, ker ( Ptttk si vedel alCeur konkrttata Be- vesti. • tonar • u) Irpevedale. PESKOV UPRAVITEU. Zasiaait te MI le eerevHal] Patbveca Gita, t.D.Cebbt, kl nel • potrdn. da • prKa •. Peaks sovralcn, ker mu al bolet tiikatl •••• knjlte, • •••• It araral priušti, da ais • two nt »• saino. dr. bcniirm. Odsek |e Mtl nltjov« po- ročila na znanla in ••••|•1 rsaoJadJa, s katiro daje vladi iploíao nnotilaatllo, da rt« tpor s Miđlandio v avMrlJtkira smtoln. ma Iznooo caikega poaredavaB]a. Prtpl- idie te to vCerellnJemu aJlunato tnUate, U |t • tzroCen niidiarikeiR« zastopniku v Pari«. Ultimai te mova ribadii upa- nje, da dobi AvitrH* vao Zapadno Mad- i iriso brea Irtv* Sopionla, kl |o predvi- deva ctiU posredovalat uredloc Vkllub lenu se sntatis, da bo miniíler dr. Beciï nadaljeval tvojo posredovalito V političnih krosih te opala, da aUep akcijo. V torek te dr. BeneS In Schober ¿munjeia odteka co Vbobuii Blkaklkl vnovie Kllancta •• Ccsko*av4trl|»kt mn1 •••••••• odleClter, tUM da ni iprei»* ' —»i,— Madžarski odgovor na ulti- mai Pariz, ii tepoaiibrs. Kakor javlja- jo UstS, j« osdimka riada ••• , pa- slazAki kocípwsici noto, kjer •• rdi, ia aprtCo sedanjih rumor &e mere prediti Zapadne Ogrska. OdatopUer M prtr«dla povirniAt, da • a* Ifad£ar- Ik* racdeUli * r*K •>•••••••&••• Da at oprarla pred deseto, ukvta msdltnks vlad* o¿pc*I])i.t^' kombi- je, obttojuoa U tnh entnntrjh dele;«- tor • komliaia, U nij • oitta¡i)n AvsthJ!. KofcJfllj* M Imela uradno iu>- lofo, najti nor* ••••••• m <1o£*v»r. Streli v madžarskem parla- mcniu ATENTAT NA pose RAKOVSKOTA: »•ifiilta, 14. septeeabn. Med daaaa-1 »adtaeeeta, M. eepierabta. Oír.) Po ajo soja urod» skapiet&e je, ke • se i odmera, povarobtaega ntod atestau na gbrav&avtit tnterptlaelja, netnaa, florek ) peak súkavtketa, e« Je «Ja topet aa- l trttj* galerije petkrat uetreUl r dre- đsljerala. Med govorom poaL Rakevtla- raoe, p« k Mtl al allogar sad.il. toa ga, ki Je vebofMUn« lapadtl vlado ** od kragvl ae Je tank tratto ttdrfa i lUatt njena politike v Zapadni aUdlar Wvttta predsednika potlaaski tbornlot ikl, Je prillo do ponovnih banih arbo zHetua Rakortkef a r ktop. et)t te Ja I rev to tuœuHor, U*o d* Jo SMTSI pred- areUtdla, Pri staUlaoja &a bvatarí J* Itedaik •^ dvakrat pnkmlU. Zaonlea ¡•povedal storile«, da ma Je late Ibis- ' Jt aapoaled irrefflU lodlUt •• yoalaa- k!m Oeorf KVrar, da baa 40 let In da ¡ oa, koaproiaitlraae r broiaíftem tkan- je •• PrtJi aadporoCdk. Katedl Je rtle ; dala, la tklealU, aaj •• vrte ••&••• • M Kito aoraudWa aVrrtka. Vprteaa,, iiprtujen] Barlnjl 20. okteti*. tskej je U ttoTlL J« odrmili Cer kooijo , Seja Je blk aato vikljaoma la pted- twpôdje tope« laiMl ••••. Pri udalj- j tednik poetlaHen, da *kliS* pdkodeV ojea taatUaaja > ođgorarjal preoe] sat- plemeni» potom. dina. ••••••• te aretirali Posmrtrlce •• kraljem Petrom Beograd " »tpUntra. •••.) Duci ab 10. dopddJ» ae je rriD, r aaborol eerkrt porodom «dnevne P«efirtW« Iračani panato« U pokoj dui« kršita Peli* OavobodlteUa. fereianùtU »o pri- tostvoTtJl- aatjtkcfa Dimitrije, niski MUrijtA ••••••, lldovskl TladOA Jemun, BeskoslorslH rranwlaviii ej4- tkop Pavlu, si dror dromi mariai polk omu. DaœfauiiTvii. dalje mlnlatr- ski prtdceđnfic •••• s >-lado, predsed- nik ikupHlae dr. Rib«, dJjilomaUkl zbor, ajenerallioU. admlralitet«, nlr-Ua ••••••••••••• praronlarneei tve- eoDStra, ki Je polctili krs/fci raaee t Danilom: Vellkema kralju Petru L - NACRTT ZA •••&• ZAKON Beograd, BI. Saptanibra. Zakaa e dr- Itvnlk «rad&lklk teeUvlJa pteebea od. bor, ki Je tone) predvctralSnlem svoto Pi- vo tejo. Odbora to •• prtdloliri *••* naSni: Prrl •••• predrldera u drlaras nad- nlke tlatem, po katerem • atadrJU ar- komatlcao napredoval!, draft prodrldarm popalio avebodo r tiapreflorinju ta rar radi v rarred, tretji pa jo fioluka stH- a> pol ated obema prvim*. Ts takoBikl naCrt je tiulalalo etotraln« idnrleeje državnik aunelccoetr. Odbot Je aontovil: 1.) •• morajo artnma kcnïtdu, kt Jo je popolda* U i«J>edl il rvi>j<^a ita- uovinju. Polcf iniênovanib s* Ji lrkr. tal H futlijSTuld rojak, katerega Je ' . j,. ,, ' ___'_ ,' Ì. U4 >V »V UU »IIIU T UEII|(ai| fJtJïI'» ••• n'lltlj» 10 •1|1| 11•1•••, MU M a> tneaiji!. Ko •• ••••••, kivttCïfï ,„di ••••• oktobra. Polotil • ajana naroda« gospodantro rseri>. • ••* t* Z. IÍÜÍS^ *^Üi ?*!•• torej prtsc70 v rednem ««danili Govornik it ]• •••.• vsem. kl •• si OTVOetTÎV ORAIKBCA SEJMA. Orada«, U. HpUakta. Ob aavioénejlT ivescoga prtdNdslka dr. Damlieaa, vat aUabtror la pedkanotlarja dr. BrtWti ga je Ml ••••• v tejai dreraol delelnega zbora slavama Diverjan, xntkl veliki teawuj. Po ntg-ovorOi predsednik» tlln- iptnneila, lupana MaoblUf.la h •••• ga glaverl» dr, lUetelna Je poviel ••••• twrni pred*einlk dr. HainTich la orvet- ìjfT-.ù ampodanko. elaìoeo tu politicn« raJno*¿ velikega ••• ja, >l dvlft tamo- nijbolje na kratko morsko pĐtcviBj<,|«vnt m kaZn, .It to Avtuijd doltvtn potem pa It nekoliko v alpska krale. ' nirod In da Í0I.1U ••• nt sujo, am- Kralj se fe nt odloČil. Račnntti pa te. i pak t. prcjtodnik j» dejal, da Inlflvno dolpCafl, CfJitJe 1 r avtomebillb o^utljtii at rteeurille. VSE ZA ZGODOVINO 62 ZGODOVINA ZA VSE porazni; revizijsko poročilo vsebuje vse prej na- štete nepravilnosti.u Jugoslavija je odgovarjala, da je gospod Reicher prišel vohunit za JDS ter da je njegovo revizijsko poročilo sporno. Zoper slednjega so vložili protest, kjer g. Reicherju oči- tajo vrsto nepravilnosti v postopku revidira- nja.15 V naslednjih dneh ni nobena stran predlo- žila kakega novega argumenta. Razvnemal se je tedaj že povolilni boj. Jutro je poudarjalo Pesko- vo »gospodarsko in moralično agonijo« in udar- jalo po NSS16, Jugoslavija pa je še naprej opletala z domnevno neresničnim revizijskim poroči- lom JKZ-ja.17 Pozornost pa pritegne ne nepo- membna malenkost, da Jugoslavija dejansko nikjer ni izpodbijala zgoraj omenjenih zne- skov18, vse pripombe so bile procesne narave. Morda je še najbolj na mestu komentar Jutru te- daj še bližnjega Slovenskega naroda, ki pravi: "G Pesek, bankar NSS, je danes v svojem glasilu po- natisnil protest, ki gaje baje poslal sodišču proti reviziji njegovega denarnega zavoda. Da bi bi- la slika popolna, pa bi bilo mnogo, mnogo umestneße, ako big. Pesek predvsem ponatisnil revizijsko poročilo samo, ki jo ima v rokah.«14 V obeh časnikih so priobčili svoje videnje problematike tudi gospodarski strokovnjaki. Pri Jutru so svarili pred nemobilno naloženimi sredstvi JKZ-ja, kar je posledično povzročilo lik- vidnostne težave. Da je gospod Pesek lahko še naprej brez težav izplačeval vloge, je moral na- mreč najeti dva bančna kredita ter zanju zastavi- ti svoje nepremično premoženje. Njegov denar- ni zavod se je prelevil v popolnoma pasivnega bančnega dolžnika.20 Jugoslavijin komentator pa je, nasprotno, prikazoval, kako imajo celo najsolidnejši zavodi za izplačila na voljo le eno do dve desetini pri njih naloženih sredstev. Teo- 14 Jutro, 24 4. 1921, s. 1; 25. 4. 1921, s 1. ñ Jugoslavija, 25. 4. 1921, s. J. 'ñ Jutro, 26. 4. 1921, s. 1. 17 Jugoslavija, 26. 4. 1921, s. 1. IH Jugoslavija je v enem izmed odgovorov na Jutrovo pisa- nje omenila, da naj bi g. Pesek dolgoval »le« 1. 200 000 kron, pa Se ta dolg naj bi bil skoraj v celoti povrnjen. Jugoslavija, jO 4. 1921, s. 1 Meseca julija, ko se je odvi- jal II. redni občni zborJKZja, paje načelstvo zavoda v dnevniku Jugoslavija navajalo, da so res imeli člani na- čelstva odobrene kredite, ki pa so bili ustrezno zavaro- vani, le gospod revizor se naj ne bi potrudil in zahteval dokazil o jamstvu.'Hkrati so ves čas poudarjali, kako je zavod uspešno prestal naval vlagateljev, vendar nikjer niso zanikali Jutrovega podatka, daje to storil s pomoč- jo velikih bančnih kreditov, za katere je nato plačeval obresti. Jugoslavija, 2. 7. 1921, s. 2. ; Jugoslavija, 3- 7. 1921, s. 2. 19 Slovenski narod, 26. 4. 1921, s. 2-3- 20 Jutro, 29. 4. 1921, s. 3- retično je bilo z naskoki vlagateljev mogoče uni- čiti prav vsak denarni zavod.21 Temu strokovnja- ku »iz bančnih krogov« lahko očitamo najmanj to, da je pri zagotavljanju likvidnosti denarne ustanove ključnega pomen celoten bančni port- felj, torej tudi ostalih osem ali devet desetin sred- stev. Če so le-ta mobilna in če se pri neki vsoti ročnost posojil pokriva z ročnostjo vlog, je za- vod likviden in ga navali vlagateljev ne morejo destabilizirati. Dan po volitvah, 27. aprila 1921, so objavili ča- sniki rezultate. JDS je ostala v Ljubljani relativno najmočnejša stranka, osvojila je 36,53% glasov (18 mandatov v občinskem svetu od 48). Tretjeu- vrščena NSS Antona Peska je dobila 17,24% gla- sov (8 mandatov).22 Liberalni kandidat za župa- na dr. Karel Triller bi tako potreboval za izvolitev v občinskem svetu še 7 glasov. A namesto tega so se združile vse ostale stranke z levega in de- snega političnega pola (od katolikov do sociali- stov) ter uspele s svojim kandidatom.23 Novi ljubljanski župan je postal gospod Anton Pesek, podžupan pa dr. Ljudevit Peric (socialni demo- krat)! Volilna aritmetika se je torej glasila: (SLS+NSS+JSDS+komunistiXJDS+SKS).24 Kdo je gospod Anton Pesek? Mož, ki je v Ljubljani resno ogrožal liberalno prevlado, se je rodil 3- junija 1879 v Dražencih pri Hajdini poleg Ptuja. V Mariboru je končal učiteljišče in nato služboval kot učitelj v Narap- ljah v Halozah in v Št. Rupertu pri Velikovcu, na šoli Družbe sv. Cirila in Metoda. 15. septembra 1902 se je oženil zjosipino Urbančič iz Lenarta v Slovenskih goricah, ki mu je rodila šest otrok - štiri dečke in dve deklici.25 Za časa učiteljevanja se je poskušal kot pedagoški pisec in spisal raz- pravo o izvenšolskem delu učiteljstva Na delo med ljudstvo! (1907) ter vzgojno ljudsko igro Slepa ljubezen (1908).26 Že v Narapljah je začutil svojo podjetniško žilico, saj je tam pričel razvija- 21 Jugoslavija, 29. 4. 1921, s. 2. 22 Jutro, 27. 4. 1921, s. 1. 2i Vasilij Melik, Politična slika Ravniharjevcga časa, v: Ravnikar, Mojega življenja pot..., s. 14-15. 24 Ravnikar, Mojega življenja pot..., s. 153- Ravnikar na- pačno navaja, da so bili mandati komunističnih čla- nov občinskega sveta že tedaj razveljavljeni. Stranka samostojnih kmetov je imela le en mandat. Ju- tro, 27. 4. 1921, s. 2. 25 Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL), Domovinski odde- lek, Pesek Anton - zglaševalna pola 24680. 26 Slovenski biografski leksikon, II. knjiga, Zadružna gos- podarska banka, Ljubljana 1933 (dalje: SBL/II), s. 313- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 63 Ptuj, 2d. septembra. Dann ob pol 10. je sodnik Hudnii razfflaaU Bcktbo v procesu Pesek contra KeemenCič. Navzoči • •• Anton Pe- sek, dr. A. Brumen v lastopetvn drja, KreČa ter obtožence J. KlomcncuS & svojim braniteljem d-jam. Fermevccm, Sodba ne glasi: Ivan Klcmcnčič Je kriv, da le v Ptcju 1.) Loncem Junija t.l. v eostilr.l Zupanči- čevi • besedami: «••• pa bo držalo, da je von Hintenburg» dolili zasebnega ob- tuZitelja znr.ltljlvih lastnosti, brez naved- be določenih dogodkov. In s tem zaseb- nega obtoîitclfa zasmehoval, dal]c, da le dne 13. VIII. v gostilni Zc- panCičevi z besedami: da le «vse res, tvoja ljubica ne bo potrjen za inpana», zasebnega ob toil tel ¡a IzroCll lavnemu za- smehovanlu; 2.) pri Isti prtjlkl z besedami, «da le Sesula nekoč sedel •• Peskovlh kolenih», dolili zasebnega obt o zitella nenraynega delanja, ki bt ga utegnilo v očeh ljudi ponižati. S tem le zakrivil ad 1.) prestopek zo- per varnost Casti po Cl. 491. k. z. In ad Z.) prestopek po Cl. 488. k. z. in se obsodi po Cl. 496, 466. In 261. na 2000 K de- narne globe, v slučaju neizterljivosti pa. na 10 dni zapora. Po Členu ••9. k. prj r. Ima povrniti stroške, ki se tičejo nie rove obsodbe. Nasprotno se pa obtoženec po Cl. 259., Štev. 3 OPROSTI od obtožbe, da le v Ptulu 1.) v kavarni «Evropa» v prvi polovi- ci meseca Junija t.l. napram prüf ••••- cu Ramsaku z besedami: «Kaj boš to govoril, vi Imate Eulenburuovca v Uubliaol za Su- paria» zasebnega obtožltelja •••• navedbe do- ločnih dogodkov na • ••••• kraju ID vpri- čo več ljudi dol/.il zaničliivili lastnosti. in 2.) da Je dne 13. VIH. t.l. v Zupan- čičevi gostilni z besedami, «da le Seguía nekoč poljubovjl • zasebnim obtožlte- liem« slednjega dolili določncca nenravneca delanja, ki bi ga utegnilo v očeh ljudi ponižati ter da M •1 a tem zakrivil ad 1.) pre- stopek po Čl. 491. in ad 2.) prestopek po Cl. 4S8. k. z. Zasebn'- obtož.itell mora trpeti po Čle- nu 390. k. pr. r. stroSkc, k) so zvezani s to oprostitvijo. Nato le sodnik na kratko ustmeno spo- ročil svoje razióse, zalea) le Fri Sel do preprlčanla, kakor Je razsodil. Sodnik pravi: PESEK EULENBURGOVEC V NAGNJENJIH IN DEJANJIH. Očitanje CTilcnburcnvstva le očitanje homoseksualnih delanj. Za takSeu pre* stopek |e bilo v zmislu zakona dokazati nalroan) dve takär.l dclanli toiitellevi. Ta dokaz se le obtožencu v polni me- ri posrečil. Sodiičc le smMraln za odloCPnl irpo- vedbi nrič Plcrcta Iti Sesule, ki sta* po- trdili: di lima le ttietml obtoiitcli priznaval STO)« homo seksualno oagnenje 1• di le homoseksualno udejstvoval, odnosno skaSal udelstvovatL Izpovedbe prič Flerett ta Strale so st Se podprte z Izpovedb&ml pris Rozbaudi, Klenovska In Lovrenca. Proti lipoveđbt prlte Rozbttd ofcto- atell Pesek sploh nt uiovarial. ter le sodlSče moralo inutratt Izpovecmo te priče za resnično. Kar se tiče Izpovedbe Drli Loneca ta Klenovska, ti dre lzpovedbl ne • prUU Se dalle v poStev, ker ]e dokaz resnice zc po zgora) Imenovanih dveh prtčab do- prlneSen; vendar sta pa tradì ti d.ve priči Izpovedali zelo značilno, ker potrjujeta, da so le tudi slasom teh' dreti Izpo- vedb zasebni obtoiitcli udeistvo- ' val homoseksualno all pa le sknSal ttdelstvovatl nt sUten način kakor sta potrdila priti Fiere ta Se zula. Olede Izpovedbe price Correct le zlasti značilno. da le ti priti 2e pred približno 15 leti pripovedoval nek) dogodek napram avoll leni, ki le bila tudi zisUSau kot prida, popolnoma enako, kakor slika priča ta dotodek pred sodlSCem na danainlem zaslišanju. Kakor torej receno, le moral smatrati sodnik' za *doka< zano. da le zasebni obtožltelj za- res zagrešil euienburgovstvo. In da lo bil tore] upravičen tožencev oiitek ad 1.), da Imajo v LJubljani eulcnbursovca. Ad 2.) le oprostitev Istotako upraviče- na, ker |e po lzpovedbl priče Se tule do- kazano, da ca le zasebni obtozttell v sve- leni homoseksualnem nagnenju pollu- boval. ObtoJenca pa le bilo obsoditi v točkih 1.) In 2.), navedenih v tenorju razsodbe. In sicer zito: Ad 1.) ker se smatra očitek .Hlntert- burc> kot zasmehovanje In v tem slcčaju dokaz resnice nI dopusten; ad •.) pa. ker se glede očitka, da le S. sedel Pesku na kolenih, dokaz nI po- sredi. Sodnik le dalle utemeljeval, zakal Je odklonil zaslISanle crii!, kl Uh le predla- cal Pesek o svojem sploSnem obnaSanlu: dokazovanje, da le obnaSanle zasebnega obtožltelja drugače neoporečno, nI v no- beni zvezi z očitkom eulenhurgovstva In z delanji, ki so po pričah dokazana. Kar se tiče ugovora zasebneza obtoit- tclja glede neverodostolnostt prič tn zla- sti dede splošne trdlltve, da sq priče DOdkuoHene. iz\a}- sodnik v svojih razlogih: Zasebni obtožite!) Jo le pavSalno sumničil, da so priče podkupljene. Zasebni obtoii- telj le IzpoCctka skuSal trditi, dt so pri- če v te| pravdi podkupljene, končno Je pa moral obtožite» sam priznati, da ne more dede •••••••• sittčaja danaíiillh Izpovcdb navesti prav ničesar. ti koncept šolske hranilnice, ki ga je nato izpo- polnil na drugem delovnem mestu v Št. Ruper- tu.27 Marca 1911 se je preselil v Ljubljano, na uli- co Marije Terezije, kjer je nato začel svojo pot v 'velikem' podjetništvu. Že takoj je kupil ter prev- zel pod lastno uredniško taktirko Ilustrovani tednik, leta 1915 je kupil Zadružno tiskarno v 27 Peskova šolska hranilnica v Št. Rupertujc ena najbolje popisanih takih hranilnic pri nas. Andrej Vovko, Anton Pesek (Pomembni slovenski pedagogi), Pionir 1986, št. 6 (dalje: Vovko, Anton Pesek...), s. 27. Krškem, leta 1917 pa Hribarjevo (Zvezno) tiskar- no v Ljubljani. Ustanovil je tudi lastno založbo. Ob mnogih izdajah velja izpostaviti predvsem dnevnik Jugoslavija, propagatola idej NSS.2H Iz- med Peskovih podjetij je za nas na tem mestu najzanimivejša njegova 'banka' - JKZ. Le-ta je bi- la ustanovljena kot zadruga na podlagi zadruž- ne pogodbe z dne 2. 6. 1919. Predsednik načels- tva je bil od vsega začetka (pa vse do afere) gos- pod Anton Pesek. Posojilo zavoda je po zadruž- ni pogodbi lahko pridobil le član zadruge, za to pa je moral vplačati opravilni delež v znesku 200 kron.29 Za poslovanje zavoda je sicer jamčil z desetkratnim zneskom slednjega, kar pa še zmeraj ne zanika že zgoraj nakazanega dejstva, da je bila ustanovitev zadruge najcenejši način, s pomočjo katerega si je lahko skupina posamez- nikov omislila lastno banko. Šestega junija 1921, ko je bančna afera že izgubila nekaj elana, je gospod Pesek odstopil kot predsedujoči načels- tva zavoda.30 Na podlagi povedanega lahko kljub vsemu re- čemo, da je zgodba gospoda Peska zgodba o us- pehu; učitelj je postal velik podjetnik in pomem- ben lokalni politik. Vendar je obogatel v relativ- no kratkem času in tudi zato se Slovenski narod sprašuje: »...Saj smo ga poznali in njegove raz- mere pred vojno. Bilje menda res proletarec. V treh ali štirih letih nakopičiti 20 milijonov K, g. Pesek, to ne gre normalnim potom. Ne vemo, v koliko so utemeljeni vzkliki, ki so ga pozdravili / .../iz vrst komunistov, »verižnik, paprika, špeh!« /.../, a to leži na jeziku spričo omenjenega.«01 Peskova stranka NSS je kljub ostrim sporom z JDS sodila v liberalni tabor. Ustanovljena je bila leta 1919 po češkem zgledu, svoje člane, simpati- zerje in volivce pa je novačila predvsem iz malo- meščanskega sloja (nižji uradniki, mali obrtni- ki,...), kateremu je bil meščanski liberalizem pre- daleč, pri socialdemokraciji pa ga je motil njen internacionalizem. Strankin program sledi češ- kemu vzoru.32 Ključna razlika med obema libe- 2H SBL/II, s. 313- Dnevnik je pričel izhajati 1918. Narodno- socialistične ideje je širil že pred ustanovitvijo stranke NSS, ustanovljene 1919. 2'J ZAL, Okrožno gospodarsko sodišče v Ljubljani, Zadruž- ni vpisnik, zvezek VI, št. vpisa: 457/1, datum: 21. 6. 1919, Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, r.z.zo. z. 3° Ibidem. 31 Slovenski narod, 26. 4. 1921, s. 3. •i2 Fran Erjavec, Slovenci. Zemljepisni, zgodovinski, poli- tični, kulturni, gospodarski in socialni pregled, Jugoslo- vanska knjigarna, Ljubljana 1923 (šesti zvezek Znans- tvene knjižnice), s. 99. VSE ZA ZGODOVINO 64 ZGODOVINA ZA VSE ralnima poloma (JDS in NSS) je bilo stališče do nacionalnega vprašanja. Prav na tem mestu je namreč NSS odstopala od uveljavljenega unita- ristično-centralističnega liberalnega koncepta terse raje zavzemala za avtonomistično-federali- stično smer. To sta več kot nazorno pokazala strankina predstavnika v konstituanti A. Brand- ner in I. Deržič, ki sta glasovala proti sprejetju vidovdanske ustave.33 Tako strankino stališče omogoča tudi delno razumevanje volilne arit- metike, ki je gospoda Peska pripeljala do župan- skega stolčka v Ljubljani. Nacionalno stališče NSS se je v veliki meri pokrivalo z avtonomiz- mom SLS. NSS je kot avtonomistična opcija vztrajala le do sredine leta 1924, ko pride do pre- loma v njenem dojemanju nacionalnega vpraša- nja.3"* Strankinih presenetljivih liberalno-avtono- mističnih stališč ne zasledimo več.35 »Voditelji NSS. pa dobro vedo, da gospodars- tvo v Jugoslovanskem kreditnem zavodu ni največje zlo, ki ga je zakrivil gosp. Pesek. Na dnevnem reduje še druga afera, o kateri iz na- cijonalne discipline ne moremo pisati... M « «latrai, Slu» «rioUta, .. M X rnUfm (M ml. t X ml «f M4l do 10 •« JUTRO mulinili—••. •• «WftSTì. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. ••£•5£-• ••••••• 17. septembri. Ve4 mewcov J« NS£, ili pcimpriT, •• boíemo trti I» bolj objektivni: ou Ulk«, kl jo rodi !o uvija, nlU* ne- čuveno gonjo proli đ. lavi Od dne do Sne to io vratni napadi proti driaval • ari. Na ibodEb In teetanklb, v Sali- la govorih je NSS napadala • upravo, da je podkupljena, koruptu In da > uvedla irOiv^dJeko tajno po- stopanju ton« nedolíno Induje (Anti-- oa Pcika), da urJíl N53. Ko Je po- italo po Petkovi b.olltrl nedvomno, da Poiofc ne bo potrjen, je ttvEcla, od nttaul NSS gonja, ki Je ilnveotkl avol I« ni videl Ta gonji, j« •• mednem proti drf**nlai uradom. Glavarja v Ptnjii 1• dri*?n* utluïbyico, kl io di- rektno ali Indirektno 1••11 nctreto, da •• Imel, po«! s i Fe*kon), «o proglasili kot podkupljene anit«, price kot krtvo- prtoclnlke. Driavo to TU£IU T blato nek dan trajïe. Nikdar nlno ne Nemei ne botjSctUii lako pisali o nail rlrîav. nf upravi, kakor ti ilocm«.I. Pu dni pred obrarruivo v Piuju jo načolttro SSS sklicalo thode po LjvLljanl, kl • pro-laudi ••••• kot ninírmlka la ivri- ntka, drtamc o/aJi pa kot gne*Ja ko- rupcije In •••••••••••. Dmobrtte, Je *-u dniïba okoli N?S (no Is PeeríO (•Mollila najgrSih d»jsnj." Zdaj pa ¡e pitie! •••. IVi-k J> Jo;tì- fitíran Kaj eedaj? Individui, ••» polastili »Mrtva NS3, rúo bill dolco v itttkl, S*eloqui so Pelili, aij » malo nmilnio ra vo-jal In tam »Ma u •iranico, k« afen^ •» da • • litoCaano tiuUa *lada kllka m I taa Patkaro KiNi|)od>tvo iwî ntv nulno-tocliloo stranko, Anton Paaak • Je ipr*a protWS rten> suvetom itijlb prlJattljET. da ••] se lafiaiao ••••• r •••;*. £el da NË£ bras njega In njero- Tcgi liita ni nW la da so •• ramo odio- bini molje uranke tudi naterblso ob- vouri, ••••• Jo mod navsollul do jeko oatxQ) prizorov, predao •• je •. Juvana poanEllo Peak« dokasatl, da w Irive » Bjeeove itrael nefiojrlbne, ker bo «wr ogorSecje Bíilh krop)* pri»t*itv KS3 otlneil» erlo voililvo. KonStto J« •• 4oi«i#o aledad apen* nœ< Anton Peeatt Utatí tvoj obetarJtl «mdat tn halept formino tiiA h «a- telatra etnika. Kat ftvaadja, da ri •- kraal v «• •••••^••••• nflv, eJ prtdrtl Peaak Ml v bodaft lakljufine vodma «Jnieslevljt». Zaakaraaa ste • UO*MW pri nadalje ueolkhtJara udelatia a ••>1< elrenlk •••• NS9. Ta4 M M mnoS ••••••• ••••••••, «a U • smaka Ptafca JavM odrekla all ga cete bUJaU*. Na podlagi t«f a đoforora Je Amo« P*. •ek le takem ••••••••« ••••! «etav* ka •• ivo] •••••) mandat as Je alane. no Jarfl ivtj tntoa Iz ukaWva NS3, *t+ nuljujat ft • nm, dt na — pspodankl o\1rl Mrektjejo aalk Is •••••••. poli, tlbeia itvUaflk. VII eknpaj Je tereda le slab aaaever Ekk« ai •••• • up> reS ¿lUti m vid- nem •••» In fa Je, navid««H aadoatlvK Javni ••••• poaUvilA — u, kili**, od- koder bo v bodoíe nadtljanl tvoje dalo. Doffovor • Ja cbwétì. HoeoJ •• Ja ••- Ifla eels naSeletvi XSS, na kateri • J« viri» Potkovi «•••••••» «tMaUrne na (lunja. Klika boa vileđ instauaa a g> Petkom MMttve U nadaJ> tak» trdne r nktb, da • •• adía «Un al «pal •• •••• rstSU«njf Ulottat tien. ••*•••• oeUvka •• obonwkf Mandai |e bua «e popoiđM Urofe«« pokra|atkJ upravi. Rot BjagoT roeledalk prida v ob- ubiti odoor drtaval •••••••• g. Sul Zorko. j POZIVI 1 *GoMK*vatskl Zvon» otwurjt. da le -O- oktob«r 11. obletnic« nesrečnega Koroikege ••••••••. PoitvtU «i rarođst, Ixobraie- vafata • kulturi« drttitre, da •• prìmtnn ocčifi tn • društvenimi prtredUraial vxbsde spomin ne oteo ligubUeno KoroSko. «Goepoereiskl Zvon«. Te dnl ïiipo^ls «OotrotveliVI Zvon* aa vio iIovcaBko Irrioet, etano 1• dm- Itva poilv, da ni| » prìrnernlml priredi» vami stade v tvojih krosih »ponila na butkl 10. okMbcr, ko uno Irritili Ko- rolko. Uverjeni smo, đa u ta poxlv re bo pretrl, •••••• ds «i bo tlavßa obletnica po vidi naSih voClib Is minISlb krsllti, bi iker tako. do t« bo rokaxalo, da ciao Wie pftxae buedc Ml ••••• na bomo nikoli OQitMl 1• nikoli upustili!... Po- sebno kulturna droEtva na) H sa ta daa sil ob tem fosn priredila primer« tote- re • predavan]), Iframt, Uvbnl tUkamt, petlem In deklamadUmL KJaj a] draft* is moio£c, naj te tblralo »rhpevkl ti Loroiki beiunce. Tt dan nal nam vrtmdt ipomlna ne iule bole In — •*, poraz. KoioSke rana Ce nI saceljefla In ne more bili, ker le preflvo dotika natela narodne ta ideaa. Zasekala ne le v naje tort to v caio dido In ml ne ••••••• porabiti, da 1« bila v nil lirai« a krivica stolen) in la- vltt orrib, kl akuU Crei dan, stntsaa y nalo stodovrno. Veoio, dt sa pomast* Iklovatl, a trios le zbirati tli« sa na- da lini bel- Kal te godi na ••••••••, Je naito. Traba le pomçCI lludem, kl trpe pod te-' ml razmerami. Zato smo prepričani, da* K bo slovtntka Javnost odcvali nosivu QotpoiveUkega Zvoni* m dn bo 1•. oktober doktsal, da na ••-••• nismo poiaWn. Podpisujfc državno posojilo V danainjflt fiaalb' > gotovo doU- noat vukega, JngoalovanaVtg» fateli- guta, ocenJÜ dejstvo, da • nahija« mo • borbi med taoeuinlom pređvoj- VtitliiKi« alla t« vin VMIIIIK «MI ••••!•• anKKtall mini (Ornasi •tvn. ••'•• prcfflol ut tiogti ,l«djtt hltrbuu raiTuju in J, kut ••••••••• fviponoSok Tiili vej [ašueuijo, obrt potrebno, da vlada priporoči njegovo potrdi- tev.«^ Po dobrem tednu čakanja na odziv iz Beogra- da je objavil Slovenec vest, da bo gospod Pesek potrjen za ljubljanskega župana. Navajal je, da JDS sicer vztrajno intrigira proti odobritvi, a us- pehov ne žanje. Tako bi naj šla sredi meseca v Beograd delegacija JDS dokazat Peskovo »avstri- jakanstvo«. Kot dokazno gradivo bi naj služili iz- vodi Tedenskih slik, publikacije, ki jo je Pesek izdajal med leti 1914-1918. A ko je »pristojno me- sto« naključno odprlo izvod Tedenskih slik, je naletelo na konfiscirano stran. Reakcija beograj- skih uradnikov bi se naj glasila: »...Pa šta čete vi- še? Dobar je patriota gospodin Pesak, vrlo do- bar! Sve konfiskovano/«46 Po mesecu dni čakanja je podal Slovenski na- rod drugo možno varianto razpleta Peskove zgodbe. Pesek naj ne bi bil potrjen, ker ni v dr- žavnem interesu, da bi zasedali odgovorna me- sta ljudje, ki računajo na podporo državi sovraž- nih elementov - komunistov.47 Avgusta pa je na- šel taisti časnik novi razlog, po katerem bi lahko sklepali na nepotrditev. Tokrat je šla zasluga Ju- goslaviji, ki je razglašala, da je v Ljubljani zmaga- la avtonomistična struja, kar zopet ni bilo po go- du Beogradu.48 Mimogrede je še časnik pooči- tal Pesku verižništvo, bogatenje na račun revnih in podobne reči. »...edinigonilni motiv Peskove- ga organizma je denar,..«^ Prvo uradno informacijo v zvezi s celotnim dogajanjem je priobčilo Jutro. Suho je navedlo, da notranji minister- na podlagi poročila gospo- da pokrajinskega namestnika50- Antona Peska ne bo predložil v potrditev kroni.51 Naslednji dan je bila tozadevna vest konkretnejša. Gospod Pesek bi bil potrjen, »...ako bi vlada vsled nekega nemilega dogodka v Ptuju ne bila zaznala za mučno zadevo, kise v nobenem oziru ne tiče po- litičnega delovanja gosp. Peska, temveč izključ- no njegove osebe.«52 Govorice o »pravih« vzrokih Peskove nepotrdi- tve so napolnile ljubljanske kavarne in gostilne. Po mestu so pričele krožiti že kmalu po izvolitvi novega župana in sklepati moremo, da gre za za- devo, o kateri zavoljo nacionalne discipline Ju- 45 Jutro, 9. 6. 1921, s. 1. 46 Slovenec, 17. 6. 1921, s. 3- 47 Slovenski narod, 5. 7. 1921, s. 2. 48 Slovenski narod, 6. 8. 1921, s. 3. 49 Slovenski narod, 7. 8. 1921, s. 2. 50 To funkcijo je opravljal Ivan Hribar. 51 Jutro, 4. 8. 1921, s. 1. 52 Jutro, 6. 8. 1921, s. 2. VSE ZA ZGODOVINO 66 ZGODOVINA ZA VSE tro ni moglo pisati. Tako je dotični Ivan Marinko v Perlesovi gostilni v Ljubljani razglašal, da Pe- sek ne bo potrjen zato, ker je za časa učiteljeva- nja na Štajerskem (v Narapljah) zlorabljal male deklice in bil suspendiran. Pesek je na obreko- vanje takoj reagiral, Marinka tožil in tožbo do- bil!53 Kritični ljubljanski um je tako izločil eno izmed možnih napak Peskove osebnosti. Deba- te ob omizjih pa so neumorno razpredale na- prej, vse do šestindvajsetega avgusta. Petindvajsetega avgusta zvečer se je namreč v Beogradu pod predsedstvom Nikole Pašiča vrši- la seja ministrskega sveta. Notranji minister Pri- bičevič je podal na njej poročilo o »Peskovi afe- ri«, kjer je poudaril, da je nedvomno dognano, da je gospod Pesek homoseksualen. To stališče so člani ministrskega sveta soglasno odobrili.54 Namigovanj o osebnostnih hibah gospoda Pe- ska je bilo tako konec. Pribičevič bi naj izrecno dejal, »...da so vzrok nepotrditve moralični de- fekti (podčrtal J.G.) gospoda Peska...«•• A stališ- če ministrskega sveta je seveda stališče izvršne veje oblasti. Dokazni postopek ni bil izveden, prav tako so domnevno ugledne osebnosti iz prosvetnega okolja, ki so Peska poznale in zo- per njega obremenilno pričale, ostale javnosti prikrite. Še več, osebe so ostale neznane tudi sa- memu gospodu Pesku. Vsa stvar ni dišala niti liberalnemu Slovenskemu narodu, ki se je posle- dično odločil za profesionalno držo. Afero Pe- sek bo preziral, saj je zgolj stvar dotičnega gos- poda in vlade.56 Inkriminirani gospod Pesek je naslednji dan po Jutrovi objavi v svoji Jugoslaviji natisnil izja- vo, kjer navaja zgoraj navedeno. Da ne ve, kdo ga obdolžuje in da sam tako ali tako ni zagrešil očitanih mu moralnih deliktov po drugem od- stavku 129. člena kazenskega zakonika57. Znova je seznanil bralstvo o zrežirani gonji zoper nje- ga. Tokrat je postregel z nenavadnim podatkom. K zagrebškemu železniškemu uradniku g. V. naj $i Slovenec, 6. 8. 1921, s. 4. ">4 Jutro, 26. 8. 1921, s. 1. 55 Jutro, 27. 8. 1921, s. 1. 56 Slovenski narod, 15. 9. 1921, s. 3- 57 Tedaj še zmeraj veljavni avstrijski kazenski zakonik iz leta 1852 v citiranem členu pravi: »Als Verbrechen wer- den auch nachstehende Arten der Unzucht bestraft: I. Unzucht wider die Natur, das ist /. .. / b) mit Personen desselben Geschlechtes (podčrtal J. G. ). « Allgemeines Reichs - Gesetz - und Regierungsblatt für das Kaisert- hum Ocsterreich, Jahrgang 1852, Wien 1852 - Strafge- setz über Verbrechen, Vergehen und Uebertretungen, 27. 5. 1852. bi prišel g. Tr. iz Ljubljane ter mu domnevno po- nudil ček za 100.000 kron, če bi obremenilno pričal proti g. Pesku.58 JDS očitno ni varčevala, kadar je šlo za eliminacijo političnih nasprotni- kov. Na nenavaden in naiven način so gospoda Pe- ska podprli v uredništvu Slovenca. Objavili so novico, da glavni akter pri celi zadevi sploh ni naš Anton Pesek, član načelstva JKZ-ja, temveč neki Josip Pesek, nekdanji učitelj klavirja in ple- sa v Gradcu. In ta je bil res leta 1907 v Gradcu obsojen zaradi moralnih deliktov.59 Kadar koli je v gostilni ali v demokratsko-libe- ralnem časopisju beseda nanesla na izvoljenega vendar nepotrjenega ljubljanskega župana, je bil le-ta izpostavljen javnemu pobijanju. Sam je večkrat pozval k odkriti konfrontaciji pred sod- no oblastjo, ki bi ga naj oprala očitane in zaen- krat nedokazane krivice. Priložnost je končno dočakal štiriindvajsetega septembra 1921 na Ptuju. Pri tamkajšnjem okrajnem sodišču se je odločil tožiti gospoda nadučitelja Ivana Kle- menčiča, osebo, za katero se je izvedelo, da je povzročila celotno Peskovo afero. V neki ptujski kavarni bi naj izpovedal o Peskovih moraličnih deliktih, kar je rezultiralo v njegovi nepotrditvi za župana. Bojda je tedaj pokrajinski namestnik Tavčar Pesku diskretno predlagal, da se naj umakne, vendar se je on, ob pomoči klerikalne- ga časopisja, naredil za političnega mučenika.60 Zagovarjal je svojo nedolžnost in kazal na jedee- sarsko zaroto. Na Ptuj je sicer prišel kot tožilec, a dejansko je igral vlogo branečega se obdolžen- ca. Za gospoda Peska obremenilne priče, ki so dokazovale Klemenčičev prav, so bile: šolski nadzornik P. F. s Ptuja, ki je izpovedal, »...kakoga je g. Pesek v hotelu »Pri belem volu« v Celju sku- šal pridobiti za homoseksualno občevanje.«61 ; učitelj Š., ki je pričal, da je gospod Pesek »...ope- tovano skušal na njem izvršiti homoseksualna dejanja na raznih krajih in na razne nači- ne.«62 ; učitelj V. K. iz Maribora, pri katerem je Pe- sek kot dijak stanoval. Tukaj naj bi »...skušalpo- noči zadostiti svoji nenravni pohotnosti...«63 Gospod Pesek se je seveda obtožbam primerno 58 Jugoslavija, 27. 8. 1921, s. 2. 59 Slovenec, 14. 9- 1921, s. 4. 60 Jutro, 25. 9. 1921, s. 1. 6t Jutro, 25 9. 1921, s. 1. 62 Jutro, 25 9. 1921, s. 1. V Jutro, 25. 9 1921, s. 1. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 67 branil, tako da je razprava včasih dosegla meje žolčne debate. Vesoljna Slovenija je nestrpno pričakovala dramatično uro - dvanajsto uro pri- hodnjega dne, ko naj bi bila izrečena sodba. Iro- nično - oprostilna sodba bi pomenila za gospo- da Peska izjemno bremenilno sodbo. Prihod- njega dne se je razprava nadaljevala, tako da je bila sodba razglašena ob manj primerni uri, dan kasneje ob pol desetih zjutraj. Klemenčiču se je sodilo zaradi treh žalilnih de- janj. V kavarni Evropa na Ptuju naj bi dejal: »Kaj boš to govoril, vi imate Eulenburgovca v Ljublja- ni za župana.«, v neki drugi gostilni naj bi za- smehoval Peska z izrazom »Hintenburg« ter v ne- kem razgovoru dejal, da je Pesek sedel na kole- nih gospodu Š. Tedanja kazenska zakonodaja je za take primere predvidela t. i. dokaz resnice - tožena stranka se je lahko izognila kazni s tem, da je dokazala resničnost svojih navedb.64 V Pe- skovem primeru bi torej moralo sodišče verjeti izpovedim zgoraj navedenih prič in Klemenčič bi bil oproščen. Vendar izrečena sodba, kot na- lašč za potrebe dnevno-politične propagande in strankarskega boja, ni bila enoznačna ter pre- prosto pokazala na krivdo ali nedolžnost. Tako je Jugoslavija tolmačila izid procesa izjemno zmagoslavno in tozadevni članek naslovila z vr- stico »Mladoliberalna klika obsojena!«65 Jutro v propagandnem oziru ni zaostajalo, še več, že isti dan, ko je bila sodba izrečena, je izšla izredna izdaja časnika, kjer se je bohotil naslov: »Pesko- vo Eulenburgovstvo sodnijsko dokazano in ugotovljeno.«66 Ključ za razumevanje diametralno nasprotne- ga tolmačenja iste sodbe leži v dejstvu, da so gospodu Klemenčiču sodili za vsako domnev- no razžalitev posebej. V drugi in tretji točki ob- tožnice (zasmehovanje z izrazom »Hintenburg« ter omenjanje sedenja g. Peska na kolenih g. Š.) so ga spoznali za krivega, glede prve točke pa je sodišče izreklo oprostilno sodbo. Ta del besedi- la sodbe, kakor ga priobčujeta Jutro in Slovenski narod, se glasi: »Očitanje eulenburgovstvaje oči- 64 »Beruf sich der Schmähende bei der strafgerichtlichen Untersuchung zur Begründung seiner Schmähung auf entehrende Handlungen des Geschmähten, so hat er, um straflos zu werden, die Wahrheit seiner Angabe zu beweisen. Allgemeines Reichs - Gesetz - und Regie- rungsblatt für das Kaiserthum Oesterretch, Jahrgang 1852, Wien 1852 - Strafgesetz über Verbrechen, Verge- hen und Uebertretungen, 27. 5- 1852; 491. čl., 2. odst. 65 Jugoslavija, 27. 9. 1921, s. 1. 66 Jutro, 26. 9. 1921, s. 1. tanje homoseksualnih dejanj. /.../ Ta dokaz seje obtožencu v polni meri posrečil.«67 Jugoslavija je, razumljivo, poudarila obsodbo po prvi in drugi točki, oprostitev po tretji točki pa le mimo- grede omenila.68 Svoje poročanje je triumfalno zaključila: »Pesek je danes za javnost opran in amoralna klika (JDS - op. J. G.), ki se je hotela poslužiti amoralnega življenja svojih političnih oseb v svrho uboja istih, je stopila v grom tudi s svojo drugo nogo.«6''' Epilog Če se je z izrekom sodbe zaključila osebna drama gospoda Peska, je strankarski boj besnel še naprej. Očitno je kljub pisanju v časniku Ju- goslavija vodstvo NSS spregledalo, da jim nadalj- nje ohranjanje Antona Peska na vodilnih polo- žajih ne bi prinašalo pozitivnih političnih točk Dan po sodbi so se, menda v Peskovem stanova- nju naWolfovi, sestali funkcionarji NSS.70 Opol- dansko delovno kosilo se je končalo z grenko sladico, postreženo glavni zvezdi preteklih dni. Po strankinem posvetovanju je moral Pesek od- ložiti svoj občinski mandat in odstopiti iz na- čelstva stranke. Jutro je potezo komentiralo ne- prizanesljivo; sporno se mu je zdelo predvsem to, da bo Pesek še naprej urejal Jugoslavijo ter tako ohranjal odločilni vpliv v stranki. Nesrečni- ka so zgolj postavili za kulise, od koder bo še na- prej operiral.71 Naslednjega dne je sam gospod Pesek objavil, da izstopa iz političnega življenja. Bojda za strankin blagor.72 Ko se je potopila politična barka, je za seboj potegnila tudi lebdeči konvoj Peskove ekonomi- je. Zadnjega junija 1922 je Peskovo hišo na Wol- fovi ulici, tiskarno in dnevnik Jugoslavija kupila Jadranska banka. Očitkom, da se je v tem času Jugoslavija prelevila v »lajbžurnal« z minimalno naklado73, moremo mirno verjeti, saj je pod bankirsko taktirko kmalu prenehala izhajati. Pe- skova denarna ustanova - Jugoslovanski kredit- ni zavod je decembra 1926 prešla v likvidacijo.74 67 Jutro, 27. 9. 1921, s. 2. 68 Jugoslavija, 27. 9 1921, s. 2. 69 Jugoslavija, 27. 9. 1921, s. 2. 70 Jutro, 28. 9. 1921, s. 1. 71 Jutro, 28. 9. 1921, s. 1. 72 Jugoslavija, 28. 9. 1921, s. 1. 71 Jutro, 2. 7. 1922, s. 2. Uradno je Jugoslavijo kupilo Jugo- slovansko novinsko d. d. v Zagrebu, pogodbeno poveza- no z Jadransko banko. Jutro, 4. 7.1922, s. 1; Slovenec, 2. 7 1922, s. 3- 74 ZAL, Okrožno gospodarsko sodišče v Ljubljani, Zadruž- ni vpisnik, zvezek VI, št. vpisa: 457/9, datum: 14. 12. VSE ZA ZGODOVINO 68 ZGODOVINA ZA VSE Na vseh področjih poraženi politik in podjetnik se je preselil v Beograd75. Umrl je v Ljubljani, ja- nuarja 1956.76 Spremljanje Peskove afere skozi politično ča- sopisje obravnavanega obdobja je bilo verjetno podobno fizični udeležbi na kakem strankar- skem shodu. Ostri in neposredni napadi, žive in plastične prispodobe... Pozornost vzbuja tudi dejstvo, da sta se silno spopadli dve različici iste politične opcije - liberalne. O tovrstnem smislu se je povprašal sam glavni protagonist cele akci- je: »Čemu ta boj medJDS in NSS? čemu toliko strasti in jeze?/.../Aliso razlike res tako globoke, da se tak boj izplača?«71 A plemenito zveneča re- torična vprašanja so bila zapisana po zmagi na sodišču, ki je prinesla Peskov potop. Morda res gre za globoko premišljevanje o smislu boja s sorodno strujo, a zdi se, da je objava teh vrstic odsev političnega pragmatizma JDS. Navsezad- nje se je stranka tudi sama izjemno izpostavila in je kasneje, po aferi, potrebovala svoj spravni trenutek ter mirno prihodnost. Razburkano vre- nje znotraj nje je konec koncev kmalu rezultira- lo v razcepu na dva pola. Zusammenfassung Fürst Eulenburg am Laibacher Hof Die Affäre um den verhinderten Laibacher Bürgermeister Anton Pesek Am Dienstag, den 26. April 1921, fanden in Ljubljana Gemeindewahlen statt, bei denen die liberal orientierten Wähler zwischen der Jugo- slawischen demokratischen Partei JDS und der Nationalen sozialistischen Partei NSS schwank- ten. Der Wahlkampf zwischen diesen beiden Parteien erreichte zwei Tage vor den Wahlen seinen Höhepunkt. Am 24. April 1921 veröffent- lichte nämlich die Zeitung Jutro, die als Blatt des „jungen Flügels" der JDS galt, eine Notiz über 1926, Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, • z. z o. z. v likvidaciji. Po Vladimir ju Ravnikarju je prav JKZ izvirni greh Antona Peska. Pesek naj ne bi bil potrjen za župana, ker je zavozil svoj denarni zavod. Ravni- kar, Mojega življenja pot. .., s. 153- 75 SBL/II, s. 313- 76 Vovko, Anton Pesek..., s. 27. Andrej Vovkopoda v svo- jem članku preveč enostransko oceno o Peskovem pro- cesu. Krivdo pripiše liberalcem, ki so varovali svojo ljub- ljansko trdnjavo ter »... sprožili proti Pesku celo sodne procese... « Na tem mestu bi bilo verjetno potrebno po- jasniti, daje sprožil sodni proces Pesek sam. 77 Jutro, 27. 9. 1921, s. 2 das vermeintlich falsche Wirtschaften mit den Mitteln der Einleger durch das Geldinstitut Ju- goslawische Kreditanstalt. Vorsitzender dieser Kreditanstalt war Anton Pesek aus Ljubljana, ein prominentes Mitglied der NSS und gleichzeitig Besitzer und Redakteur der Zeitung Jugoslavija, die nationale und sozialistische Ideen verfocht. Pesek ließ noch am selben Tag in ganz Ljubljana Plakate anbringen, in denen er alle Anschuldi- gungen der Zeitung Jutro schärfstens zurück- wies. Am folgenden Tag druckte er eine Sonder- nummer seiner Zeitung Jugoslavija mit ähnli- chem Inhalt. Beide Zeitungen, sowohl Jutro als auch Jugoslavija, stützten sich auf einen Revisionsbericht über die Jugoslawische Kredit- anstalt. Während aber Jutro konkrete Abschnitte aus dem Bericht zitierte, trat Jugoslavija nur pau- schal und generell gegen das Revisionsverfah- ren auf, focht aber die konkreten strittigen For- derungen, die gegenüber der Partei NSS und den Unternehmen des Herrn Pesek bestanden hätten, nirgends an. Das Wahlergebnis begünstigte demnach die JDS, die in Ljubljana mit 18 von 48 Mandaten stärkste Partei im Gemeinderat blieb. Peseks NSS errang mit acht Mandaten den dritten Platz. Als wahrscheinlichster zukünftiger Bürgermei- ster galt der Kandidat der JDS Dr. Karel Triller, der jedoch nicht genügend Stimmen sammeln konnte. Mit Unterstützung fast aller übrigen Par- teien von beiden Seiten des politischen Spek- trums wurde so überraschend Anton Pesek zum neuen Bürgermeister gewählt. Der Sieger der Bürgermeisterwahl, geboren in der Nähe von Ptuj in der Steiermark, war von Beruf Lehrer. Das erste Jahrzehnt des 20. Jahr- hunderts hatte er mit pädagogischer Tätigkeit in Haloze und in Kärnten verbracht. 1911 übersie- delte er nach Ljubljana, wo er zum Unternehmer wurde. Er kaufte das Blatt Ilustrovani tednik, später auch eine Druckerei in Krško und die Hribar-Druckerei in Laibach. Er gründete einen eigenen Verlag und nicht zuletzt auch eine eige- ne „Bank" - die Jugoslawische Kreditanstalt. Letztere aber wurde nicht als klassische Bank- aktiengesellschaft gegründet, sondern als Kre- ditgenossenschaft, also als Geldinstitution, die auf Selbsthilfe gründete und dem Service ihrer Mitglieder - Bauern und kleine Gewerbetreiben- de - gewidmet war. Es ist anzunehmen, daß Pesek durch die Gründung einer Genossenschaft auf elegante Art das Problem umging, das nötige Ak- tienkapital für eine Bankaktiengesellschaft zu VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 69 sammeln und gleichzeitig Mittel für seine Unter- nehmen und seine Partei bekam. Auch nach seinem Sieg bei der Bürgermeister- wahl konnte Pesek sein Amt noch nicht antre- ten, da er auf seine Bestätigung von „höchster Stelle" warten mußte. Im Königreich Jugoslawi- en wurden nämlich alle Bürgermeister vom Kö- nig bestätigt. Doch ließ die Bestätigung aus Bel- grad lange auf sich warten, so daß in den Laibacher Cafés verschiedene Gerüchte über die Gründe von Peseks Nicht-Eignung kreisten. Die Zeitung Jutro ließ durchblicken, daß es noch eine Affäre gäbe, „... über die wir aus Grün- den der nationalen Disziplin nicht schreiben können." Diese Affäre würde die „Person" Pesek betreffen. Das gespannte Warten der Öffentlich- keit wurde mit der Sitzung des Belgrader Mini- sterrats am 25. August 1921 beendet, in der In- nenminister Pribičević erklärte, Pesek werde nicht bestätigt, da er homosexuell sei. Beweise und Zeugen, die Pesek belasteten, wurden der Öffentlichkeit nicht bekannt gemacht. Pesek selbst betonte zu Recht, daß er keine Möglich- keit zur Verteidigung bzw. zur Konfrontation mit den Zeugen bekommen hatte. Eine solche Gelegenheit bekam er dann am 24. Septembei 1921 in Ptuj, als er sich entschloß, vor dem dortigen Bezirksgericht den Oberleh- rer Ivan Klemenčič zu klagen, der als Verursa- cher der Affäre Pesek bekannt geworden war. Pesek trat also im Prozeß als klagende Partei auf, tatsächlich aber spielte er die Rolle des sich ver- teidigenden Beschuldigten. Klemenčič wurde wegen drei Ehrenbeleidigungen der Prozeß ge- macht: er habe Pesek mit den Ausdrücken „Eulenburg" (Synonym für Homosexueller) und „Hintenburg" verhöhnt und erklärt, daß Pesek auf den Knien des Herrn Š. gesessen habe. Nach Absatz 2 Paragraph 491 des damali- gen Strafgesetzbuches mußte Klemenčič freige- sprochen werden, wenn er den Wahrheitsgehalt seiner Behauptungen beweisen konnte. Und dies gelang ihm tatsächlich hinsichtlich der Be- zeichnung „Eulenburg". Der besiegte Anton Pesek trat bereits am folgenden Tag von der Par- teiführung und aus dem Gemeinderat zurück. Schrittweise zog er sich auch aus dem öffentli- chen Leben zurück und verkaufte die Zeitung Jugoslavija, während die Jugoslawische Kredit- anstalt bald danach in Liquidation trat. VSE ZA ZGODOVINO Na začetku novembra 1912, ko se je zdelo, da bo avstrijsko-srbski spor glede rešitve albanske- ga vprašanja in izhoda Srbije na Jadran prerasel v vojno širših razsežnosti, se je tudi slovensko časopisje na dolgo in široko razpisalo o Alban- cih. Večina slovenskih političnih časnikov, z izje- mo socialdemokratske Zarje (in nemško usmer- jenega Štajerca), je odločno nasprotovala že ide- ji o oblikovanju neodvisne Albanije, potem ko je na zahtevo evropskih velesil Albanija končno postala neodvisna, pa je svoj negativen odnos do Albanije in Albancev le še stopnjevala. Izrazi- ta nenaklonjenost do Albancev in albanskega vprašanja, ki veje iz slovenskih časnikov obeh meščanskih političnih strank, je v veliki meri te- meljila na različnih (tudi rasističnih) stereotipih, ki so v celoti izhajali iz srbskega pogleda na Al- bance. Le-tega so slovenski (politični) časniki v celoti sprejeli in ga do neke mere še stopnjevali. Zanimivo je, da pred začetkom prve balkan- ske vojne slovenski tisk »arnavtskega vprašanja« skoraj ni načenjal. Izjemo tvorijo ugibanja, na katero stran se bodo v vojni postavili Albanci. Čeprav so se Malisori (katoliški Albanci) v začet- nih črnogorsko-turških bojih večinoma pridru- žili Črnogorcem, je v slovenskem tisku prevlada- lo mnenje, da se bodo ostali Albanci ob splo- šnem napadu balkanskih držav borili na strani Turčije. Ob tem je liberalno usmerjeni Dan celo zapisal: »Usoda Skadra je odvisna od tega, kako se bodo držali Malisori. Albanci so bili ona ne- gotova sila, ki je odločevala v vseh balkanskih bojih proti Turkom. Ponavadi so se postavili na turško stran, ker jim je ustrezal nered v Turči- ji.«1 Tudi drugi časniki so bili enakega mnenja, hkrati pa so se spraševali, na katero stran se bo- do postavili nekateri voditelji albanskih uporni- kov (predvsem razvpiti Isa Boljetinac, ki je avgu- sta zasedel Skopje), ki naj bi bili sklenili spora- zum s Srbi. Po izbruhu splošne vojne pa je začel slovenski tisk namenjati Albancem bistveno večjo pozor- nost. Tako katoliški kot liberalno usmerjeni ča- sniki so že od samega začetka prikazovali - v glavnem na podlagi srbskih virov - Albance kot zahrbtne, nehvaležne, surove ljudi, ki da ne spo- štujejo nikakršnih civilizacijskih norm. Še pre- den je albansko vprašanje prišlo v ospredje, so Albanci v očeh slovenskega časopisja postali si- nonim za zahrbtnost, nemoralo in razbojništvo. To lepo kažeta naslednja primera. Ko je Sloven- ski narod očital »klerikalcem«, češ da njihovo slovanstvo ni pristno, jih je obtožil, da imajo »ar- navtsko moralo«.. V polemiki glede zbiranja de- narja za balkanske ranjence se je Slovenec branil pred obtožbami Slovenskega naroda, češ da zbi- ra denar za Turke (in je s tem v balkanski vojni na strani Turkov in proti balkanskim Slovanom), z naslednjimi besedami: »Večji bandit ne more biti noben Arnavt, kot človek, ki piše take reči.«2 1 Dan, 15. 10. 1912. ZGODOVINA ZA VSE 71 Neposredno po izbruhu prve balkanske vojne je Albancem namenjal največ prostora prosrb- sko usmerjeni Dan, čeprav njegovo pisanje v ni- čemer ni odstopalo od pisanja Slovenskega na- roda in Slovenca. Tako Dan kot oba omenjena dnevnika so bili prepričani, da so Albanci spričo svoje nestanovitnosti (»razdeljeni so na več ro- dov - eni drže s Srbi, drugi s Turki«) pri balkan- skih Slovanih upravičeno izgubili vsako zaupa- nje in napovedovali, da jih bodo zato »balkanske armade brezpardona streljale.«* Nasprotno pa je socialdemokratska Zarja Albance slikala kot sposoben narod, ki bi lahko v ugodnejših raz- merah hitro napredoval, in se je zavzemala za njihovo avtonomijo. »Isa Boljetinac se bo boril na strani Srbije, ostali Albanci pa na strani Tur- čije. Razcep albanskega naroda lahko uniči upanje za njihovo avtonomijo. To je svež in je- der narod, ki ni tako divji, kot se misli, ki spreje- ma svetovno kulturo, ima 19 listov in vso pravi- co do zedinjenja in samouprave. Balkanska fe- deracija bo prej dosežena z avtonomno Albani- jo, kot pa z razcepljeno, ki bo oteževala položaj ostalih balkanskih narodov«.* Nekaj dni pozne- je je Zarja zapisala: »Arnavti se obupno upirajo prodirajoči srbski armadi z orožjem, ki so jim ga Srbi dali za upor proti Turkom. Arnavti sma- trajo akcijo balkanskih držav, kot uperjeno pro- ti njihovi združitvi. Pred srbsko vojsko se truma- ma izseljujejo. Divjost kot razlog za zavojevanje Albancev ne zdrži kritike. Z zavojevanjem na- rod še bolj podivja. Če bi balkanske države ob- ljubile Albancem avtonomijo, bi bila vojna kraj- ša in manjkrvava.«b V začetku novembra 1912, ko je postalo jasno, da se pod velikimi zmagami balkanskih zavezni- kov kot hiša iz kart ruši evropska Turčija, ko je bila »Stara Srbija« že v srbskih rokah in so oddel- ki srbske armade že korakali proti Albaniji, se je slovenski tisk povsem posvetil albanskemu vpra- šanju. Že v drugi polovici novembra so članki z albansko tematiko z naslovnic časnikov izrinili zanosne članke, ki so opisovali uspehe Balkan- ske zveze. Ob naraščajoči napetosti med Avstro- Ogrsko in Srbijo zaradi albanskega vprašanja se je slovenski tisk vedno glasneje spraševal, kdo so sploh Albanci, ki so preko noči postali najbolj Slovenec, 28. 10. 1912. Dan, 27. 10. 1912. Zarja, 23. 10. 1912. Zarja, 25. 10. 1912. VSE ZA ZGODOVINO 72 ZGODOVINA ZA VSE vroč kostanj evropske in svetovne politike. Kakšen je ta narod, zaradi katerega neodvisno- sti se je Evropa znašla na robu izbruha vsesplo- šne vojne? Na začetku novembra 1912 so začeli tako Slove- nec kot Slovenski narod in Dan v nadaljevanjih objavljati knjižico z naslovom Balkanska vojna in Srbija, v kateri je poskušal podati srbski pogled na vojno Jovan Cvijić. V njej je znameniti srbski znanstvenik trdil, da Srbija nikakor ni izzvala voj- ne. Nasprotno: »30 let je brez uspeha pošiljala no- te evropskim državam. Tudi politika približeva- nja Turčiji ni izboljšala položaja srbskega življa v Turčiji. Srbija v vojni želi dobiti Staro Srbijo, po- lovico Makedonije in obalo pri Skadru, Ljesu in Draču. Turki in predvsem Albanci ropajo Srbe. Slednji so etnično očistili Staro Srbijo in srednjo Albanijo od Srbov. 150.000 Srbov je pribežalo v Srbijo, od 150.000 do 200.000 jih je bilo prisilno mohamedizirano. Balkanska zveza se bo obdr- žala tudi po vojni, ko se bo na Balkanu začel gos- podarski razcvet. Srbija bi takrat sprejela zelo ugoden trgovinski sporazum za Avstrijo«.6 Vsi tri- je časniki so novembra začeli tudi z objavljanjem etnografskih del istega avtorja, ki je kot priznan srbski znanstvenik za slovenske intelektualce predstavljal neke vrste vrhovno avtoriteto glede etnografskih in ostalih značilnosti Albancev ter glede položaja v Stari Srbiji. »Oblasti v Stari Srbiji ni, ali pa je brez moči. Albanci so vsi oboroženi, Srbi pa kot kristjani ne smejo nositi orožja. Al- banski razbojniki, ki jih po deželi kar mrgoli, se združujejo v čete, ki kradejo in ubijajo po srbskih vaseh. Če se srbski kmetje uprejo, jim priskočijo na pomoč še druge razbojniške čete. Tako preže- nejo Srbe z njihovih posestev in se tam sami nase- lijo. Tako so izginili srbski živinorejci, ker so jim Albanci pokradli vso živino. Pregnani Srbi se na- selijo v Srbiji, kamor jih je od leta 1876 prišlo že 150.000. Od 18. stoletja dalje, paje bilo teh preg- nancev kar pol milijona. Še večji reveži pa so tisti Srbi, ki ne morejo zbežati in postanejo čifčije, za- kupniki tuje zemlje. Zaradi albanskega pritiska se veliko Srbov, predvsem ženske in deklet poisla- mi, ker potem preneha vse trplenje in vsa beda. Doma ostanejo kristjani, na zunaj pa so se prisi- ljeni obnašati kot mohamedanci Albanci v Stari Srbiji torej niso domačini, temveč potomci rodov, ki so skozi stoletja z umori in ropanjem pregnali Srbe in se polastili njihove zemlje.«' 6 Dan, 6. 11. 1912. 7 Sušnik in Šarabon (priredila), Vojska na Balkanu 1912/13, Ljubljana 1914, str. 27-29. V prvem daljšem članku o Albancih v Sloven- cu (6. novembra 1912) je neznani dopisnik iz Sr- bije Arnavte predstavil kot oborožene verske fa- natike, polne davnega sovraštva do Srbov, ker jim ne morejo odpustiti, da so jih leta 1878 preg- nali z novoosvojenih ozemelj. »Srbi so se zave- dali nevarnosti, ki jim preti z njihove strani v tej vojni, zato se je pred vojno srbski prestolona- slednik sestal z albanskimi voditelji in ti so ob- ljubili, da se bodo bojevali proti Turkom. V ta na- men so od Srbov dobili orožje. Prisego so seveda prelomili, a na svojo škodo, ker so s tem izzvali ustaše, ki so se maščevali nad arnavtskimi va- smi z ognjem in mečem.« V primerjavi s kasnejšim slikanjem Albancev je bil dopisnik omenjenega članka še dokaj ob- jektiven, saj je v svojem pisanju poskušal pred- staviti tudi albansko videnje dogodkov. Med drugim je v svojem članku navedel izjavo neke- ga Albanca, ki je srbsko nasilje nad Albanci opi- sal z besedami: »Vi ste sedaj v petih dneh pobili več ljudi, kot mi od leta 1389 naprej. Turki upor- nih Albancev niso mogli nikoli popolnoma ra- zorožiti, Srbi pa so jih v treh dneh. Sedaj so obo- roženi srbski kmetje. General Jankovič je uka- zal, da bo obsojen na smrt vsak, ki ne bo oddal orožja v treh dneh. Hodže morajo narediti spi- sek orožja in zlikovcev, ki so klali Srbe. Veliko Al- bancev je zbežalo v Skopje. Srbi jim ponujajo, naj se vrnejo napožgana ognjišča. Albanci zau- pajo vojski, vendar se bojijo četašev.« Toda le dva dni kasneje je Slovenec v polemiki z Zarjo branil svoje protialbansko stališče z izrazito rasi- stičnimi trditvami. Na očitek Zarje, češ da je nje- govo pisanje o zasluženi kazni, ki da je doletela Arnavte, surovo nekrščansko, je grobo zapisal: »Imamo popolnoma prav. Mohamedanski Al- banci so najhujše zveri, kar jih je človeška mati kdaj rodila. Žive izključno od ropa in so iz Stare Srbije pregnali samo tekom par stoletij milijon srbskega kmečkega prebivalstva. Odvzeli so Sr- bom vse planine in pašnike, ter jim zadnjo kra- vico ukradli... Krutosti Albancev in druga njiho- va nasilja presegajo vse meje.... Kar pa so Alban- ci počeli v tej vojni pa je tako nezaslišano, da se je le čuditi, da srbska armada v razumljivem sr- du teh beštij ni od prve do zadnje iztrebila.«? Na splošno se Slovenec ni strinjal z uradno av- stro-ogrsko zunanjo politiko, ki naj bi na škodo Srbov favorizirala Albance, in se je odločno zav- zemal za razdelitev Albanije med Srbijo in Grči- 8 Slovenec, 8. 11. 1912. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 73 jo. Svoje stališče je zagovarjal z naslednjimi argu- menti: »Albanci so za samostojnost nesposoben narod, razcepljen v plemena različne vere, zna- čajev in tradicij, brez enotnega jezika in pisave. Pod Srbi in Grki bi lahko kulturno napredovali, samostojni pa bodo trajni vir konßiktov na Bal- kanu. Avstrijska diplomacija ni storila ničesar, koso Turki preganjali Albance, sedaj ko jih pre- ganjajo Srbi, pa seje naenkrat razvila ljubezen do njih«.4 Tudi Janez Evangelist Krek je v listu za- govarjal podobna stališča. Po njegovem mnenju naj bi samostojna Albanija na Balkanu povzro- čala le nered: »Mohamedanci niso sposobni vo- diti moderne države. Albanija bi bila mala Tur- čija v Evropi, kar bi bilo v nasprotju z blagrom predvsem 20% katoliških Albancev«.10 Na las po- dobno stališče do albanskega vprašanja je zasto- pal tudi dr. Žitnik, ki je v svoji redni kolumni med drugim zapisal: »Etnogenetsko so zmes Tur- kov, Slovanov in Grkov. So na nizki kulturni stopnji, nehomogeni in ne priznavajo nobene oblasti. Za avtonomijo niso sposobni, dvigne jih lahko le okupacija«.u Dopisnik Slovenca iz Ceti- nja pa je o albanskem vprašanju zapisal nasled- nje: »Avtonomna Albanija obstaja le v glavah maloštevilnih albanskih izobražencev, nima pa zveze z ljudstvom. Albanci niso enoten narod. Vsako pleme se briga le samo zase. Avtonomna Albanija bi bila skupek sovražnih si plemenskih poglavarjev. Ne želijo si srbske vlade, a se bodo njej še najprej prilagodili. Večina jih govori srb- sko, cenijo junaštvo iti se ne upirajo prodirajo- čim srbskim enotam«.12 veški podobi... drhal Arnavtov pod zaščito turš- ke vlade...«• Edini slovenski dnevnik, ki je zagovarjal pravi- co Albancev do avtonomije in kritiziral (rasistič- na) protialbanska stališča, ki so se pojavljala v li- beralni in katoliški politični publicistiki, je bil socialdemokratski list Zarja, ki je še posebej os- tro napadal stališča katoliškega Slovenca: »Slo- venčevi kristjani so prav posuroveli; za alban- ske ujetnike so srbski vojski dali nekrščanski re- cept, naj jih vse pobije. Imperialisti vojne ujetni- ke zapirajo, Slovenec' pa jih kolje kot živino«.I5 Zarja se je sicer dobro zavedala, da avstrijski di- plomaciji pri zavzemanju za Albance nikakor ne gre za interese Albancev, ampak za pokoritev Sr- bije, toda ob kritiki avstro-ogrske zunanje politi- ke se je zavzela tudi za pravice Albancev: »Zakaj je prav Avstrija branilka avtonomije Albancev, ko pa jo ne da lastnim narodom? Gre ji za za- sužnjevanje Srbije, ne pa za svobodo Albanije. Sicer pa imajo Albanci pravico do državne sa- mostojnosti. Mar sedaj balkanske države same teptajo svoj moto Balkan Balkancem? Samostoj- na Albanija bi prispevala k miru na Balkanu tudi v bodoče«.l6 Bila je prepričana, da so Alban- ci delaven, nepokvarjen, čvrst narod, ki bi v ugodnejših okoliščinah hitro kulturno napredo- val. »V bojih proti Srbom so junaško prezirali smrt, zato naj bi imeli kar 30.000 padlih. Če- prav so Srbi jezni, ker Albanci niso izpolnili nji- hovega upanja, je postopanje proti njim brezob- zirno.«17 Tudi urednik liberalnega in izrazito prosrbsko usmerjenega časnika Dan je bil prepričan, da Al- bancev država sploh ne zanima. »Glavno jim je le to, da lahko pobijajo in žive na račun drugih. Srbija bo z uvedbo evropske kulture to prepreči- la in zato Albanci ne marajo srbske oblasti. Srbi bodo v Albaniji vzeli le to, kar je bilo nekoč že njihovo«.13 Na obrambo Albancev in kritiko srb- skega nasilja v Zarji pa je Dan odgovoril: »...pet- stoletne grozovitosti nekulturnih elementov pre- jemajo plačilo, ki je komaj senca tega, kar so sto- rile slabega fanatizirane mohamedanske mase na telesu in duši srbski... Krvoločne zveri v člo- 9 Slovenec, 12. 11. 1912; v ogenj naj bi metali otroke, one- čaščali ženske in podobno. Ker Albanci najbolj zapleta- jo balkanske razmere, je njihovo ustrahovanje popol- noma primerno. 10 Slovenec, 16. 11. 1912. " Slovenec, 22. 11. 1912. 12 Slovenec, 19. 11. 1912. V Dan, 9. 11. 1912. Ptujski Štajerc pa je v svojem gledanju na al- bansko vprašanje izhajal izključno iz interesov avstrijskih interesov na Balkanu. Ko se je Avstrija uradno odpovedala branjenju statusa quo na Balkanu in zahtevala le še spoštovanje avstrij- skih legitimnih interesov, ji je Štajerc enoglasno pritrdil. »Geslo balkanske zveze je Balkan Bal- kancem. Razdelijo si lahko vse, le da ne kršijo interesov velesil. Albanci pa so narod zase. Ne marajo srbskega jarma. Ne bodo se pokorili Sr- bom, saj so grozodejstva srbske soldateske še sve- ža«. m Konec novembra 1912, ko je postala neodvi- sna Albanija resničnost, so se v slovenskem tisku vrstili članki, ki so zagovarjali srbske pravice do 14 Dan, 13- 11- 1912. 15 Zarja, 9. 11. 1912. 16 Zarja, 14. 11. 1912. 17 Zarja 12. 11. 1912. 18 Štajerc, 17. 11. 1912. VSE ZA ZGODOVINO 74 ZGODO VEVA ZA VSE pristanišča na Jadranu ter izražali dvome o živ- ljenjski sposobnosti »iz nič« ustanovljene alban- ske države. Slovenec, ki se je po Šusteršičevi »konverziji« približal stališčem avstrijske diplo- macije, svojega odnosa do Albancev kot naroda ni spremenil. V uvodniku Nova država, ki ga je posvetil Albaniji, je med drugim zapisal: »Alba- nija je nastala po prizadevanju avstrijske in ita- lijanske diplomacije. Albanci so eden najstarej- ših evropskih narodov, baje potomci Ilirov, toda zelo zmešani z drugo krvjo. Imajo razvito samo- lastno individualnost. So edini necivilizirani narodni ostanek v Evropi, ki je prišel do svoje države. Niso sposobni za ustaljeno kmetsko živ- ljenje. Albanec je le ropal, kradel in klal. Ko pri- delki dozorijo, jih pride Albanec z gora ukrast. Izpodrine te iz zemlje in mu služiš kot najem- nik. Razklani so v nasprotujoče si rodove. Le za- radi krvne osvete se še niso poklali med sabo. Ko- ljejo se ritmično, v presledkih. Na splošno so zelo gostoljubni. Po veri jih je 60% muslimanov, 20% katolikov in 20% pravoslavcev. Ne glede na ve- ro, so vsi zelo praznoverni. Pred kratkim so do- bili alfabet, šole pa imajo večinoma laške. Druži jih le neukrotljiva divjost in primitivni zakonik. Morala je nizka, vsi so oboroženi in celo leto se ne preoblečejo. Razen obmorskih krajev, je Al- banija še vedno taka kot v Kristusovih časih. Turki so j Hi pustili pri miru. In ti rodovi imajo sedaj svojo državo, s provizoričnim predsedni- kom Kemal bejem. Kdo jih bo civiliziral? Dejan- ska samostojnost in življenje te države sta zelo vprašljiva«.w V isti številki je Slovenec začel ob- javljati podlistek z naslovom Albanija in Albanci, ki je v odnosu do Albancev dokaj nepopustljiv: »Albanija v Turčiji ni bila zaokroženo ozemlje. Albanci živijo pomešani s Slovani, Grki in Vla- hi, ki jih je v Albaniji 450.000. Albanci živijo tu- di zunaj Albanije. V Staro Srbijo so prišli tako, da so od tam pregnali Srbe. Za Albanca obstaja le njegovo pleme, širše ne gleda. Ko so konec 12. stoletja prišli pod srbsko oblast, so dosegli najviš- jo stopnjo kulture. V gorah so kljubovali turškim vplivom in ohranili svoje šege in navade. Orga- nizirani so po plemenih, držijo se nenapisane- ga prava, v katerem je najpomembnejša krvna osveta, ne glede na vero prakticirajo poligami- jo... Katera sila bo Albanijo držala skupaj? Kak- šne bodo meje Albanije, kdo bo albanski vla- dar?«20 Albanske zahteve do Stare Srbije in dela Makedonije je Slovenec zavrnil s trditvijo, da Al- banci v teh deželah niso avtohtoni. »S silo so si pridobili ozemlje. Te dežele pod nekulturnimi Albanci ne morejo napredovati.«21 Tudi Slovenski narod je bil izjemno skeptičen do novonastale neodvisne albanske države. Si- cer se je zavedal, da so »krivci« za novo državo 19 Slovenec, 2 12. 1912. 20 Ibidem. 21 Ibidem. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 75 nekatere evropske velesile, toda hkrati je opo- zarjal, da bi bilo krivično Srbom odvzeti sadove zmag: »Sploh pa Albanija ni tako albanska, kot to trdijo nemški listi«.22 Pisanju Slovenskega na- roda o albanskem vprašanju so dajala ton raz- mišljanja Nika Zupanića, ki je po ustanovitvi al- banske države zapisal: »Interesi Avstrije v Alba- niji niso vredni kosti enega grenadirja. Neodvi- sna Albanija bi bila garancija nestabilnosti, pod Srbijo in Grčijo pa bi gospodarsko in kultur- no napredovala. Albanci niso narod, so le kom- pleks podobno govorečih plemen. Do politične zrelosti jih lahko pripelje le balkanska zveza. Po nemški statistiki je v vilajetu Kosovo 80% Srbov in 20% Albancev in Turkov«.20 Seveda pa lahko v Slovenskem narodu najdemo še bolj strupene protialbanske izpade, kakršnega je med drugim zagrešil dr. Oražen, ki je svoje vtise ob ogledu arnavtskih ujetnikov v Nišu posredoval bralcem lista z naslednjimi besedami: »Hoteli smo enkrat videti Arnavte, te klete sovrage srbskega naro- da, ki so mu povzročili največ gorja in prelili največ srbske krvi. Sami niso nikoli orali in seja- li, pa vendar so imeli na jesen obilo žetev... S kr- vavim mečem so se polastili srbske zemlje, zaro- bili srbskega kmeta... Kdor pa seje skušal temu upreti, temu so Arnavti požgali ubogi dom, mu potolkli družino in njega samega neusmiljeno pobili... Arnavti so se pa množili in širili po nek- daj čisto srbski zemlji in sedaj vpijejo ti roparji in njih nemški prijatelji v Avstriji, daje ta zem- lja od pamtiveka njih last, da izvršujejo Srbi gro- zodejstva nad njimi, ker hočejo imeti le to na- zaj, kar je enkrat bilo last njih pradedov... Ar- navti, ki prekašajo v krvoločnosti in divjosti vsa- kega Azijata... daje tudi neoborožen Arnavt ne- varen, ker oti te umori in zadavi z roko ali pa z zobmi.« In dalje: »Moški so stali mirno in gledali v tla... Dozdevalo se ti je, da strelja z očmi, da bi te najraje ubil s pogledi in raztrgal z zobmi. Ar- navti imajo ozke in visoke glave; nos je velik in zakrivljen, ustne tanke in ostro zarezane. Obrvi so goste, oči majhne, pogled streljajoč. Njih glave so nas spominjale na glave ptic roparic. Ako si gledal te obraze, potem si bil prepričan o grozo- dejstvih, ki so jih izvrševale te divje tolpe nad ubogim srbskim kmetom.«24 Ob neki drugi pri- ložnosti je dr. Oražen primerjal arnavtske in turške ujetnike in njihovo vedenje v ujetništvu. »Z Arnavti pa Srbi niso hoteli govoriti, ker te raz- bojnike očitno zaničujejo... radi njihove nepo- štenosti in zavratnosti, ki jo je to divje pleme tu- di v tej vojni neštetokrat pokazalo. Tudi v ujet- ništvu so se držali Arnavti zelo potuhnjeno, na- padali so straže in celo v bolnicah, kjer so jih Sr- bi kot ranjence zdravili iti negovali, so večkrat napadli zdravnike, strežaje... Turški ujetniki ni- so bili pri transportu zvezani... Arnavtom se ni moglo toliko zaupati; tiso morali imeti pri trans- portu zvezane roke, ker drugače bi se uprli.... zvezali so štiri po štiri skupaj v vrsti, vrste pa tu- di zvezali med sabo in tako so morali stopati pred srbskimi vojaki, ki so jih spremljali z bajo- neti na nabitih puškah... Turki v posebnih gru- čah, Arnavti pa v posebnih, ker z Arnavti niti Turki niso hoteli občevati; zaničevali in sovraži- li so jih ravno tako kakor Srbi in so govorili, da so Arnavti uničili turško cesarstvo.... Turki tudi niso bili veliko boljši od njih, samo tako potuh- njeni in zahrbtni niso...«2'' 22 Slovenski narod, 2. 12. 1912. 2i Slovenski narod, 4. 12. 1912. 24 Slovenski narod, 8.1.1913; Zanimivo je, da nekaj mese- cev pozneje objavljena brošura, kije vsebovala zbrane članke, objavljene v Slovenskem narodu, tega Oražno- vega članka ni vsebovala. Ivan Oražen, Med ranjenimi srbskimi brati, Ljubljana 1913- 25 Ivan Oražen, Med ranjenimi srbskimi brati, Ljubljana 1913, str. 21-23. VSE ZA ZGODOVINO 76 ZGODOVINA ZA VSE Z dejstvom, da bo (je) postala Albanija neodvi- sna, so se najtežje sprijaznili v dnevniku Dan. Ob upanju, da ne bo postala neodvisna vsa Al- banija, so v Dnevu slikali prihodnost Albanije v najbolj temnih barvah. »Albancev ni več kakor Slovencev in žive poleg tega kakor razbojniki po svojih skalah in v svojih brlogih. Nedovzetni so za kulturo in sploh ne ljubijo miru. In zaradi teh ljudi bi skoraj nastala svetovna vojna, ker morajo baje dobiti avtonomijo.«2'' Januarja 1913, ko so v Londonu določali severne meje nove dr- žave, pa je Dan v skoraj vsakodnevnih »pismih iz Beograda« nenehno poudarjal, da Srbija ne bi smela odstopiti ničesar, kar je plačala s krvjo: »Avstrija napihuje veliko Albanijo in hoče zanjo tudi kraje, ki so jih Srbi in Črnogorci s krvjo pla- čali. Srbija ne more priznati etničnih meja, ki so posledica albanskih zločinov, Avstrija pa zahte- va prav to. Avstrija se sklicuje na narodnostni princip. Po temprincipu bise morala Avstrija že davno razpustiti. Albanci bi izrabili avtonomijo v prvi vrsti za zatiranje katoliških sodeželanov. Zaradi Albanije lahko izbruhne celo avstrijsko italijanska vojna, če bi si jo razdelili Srbija in Grčija te nevarnosti ne bi bilo. Albanci so divji narod, ki ne uboga ne cesarja ne Boga, zato bo- do imele velesile ogromne probleme pri vzpo- stavljanju reda«.21 Od konca januarja, ko so bile severne meje no- ve albanske države večinoma že določene in je bilo prekinjeno premirje, pa so Albanci postajali vedno manj zanimivi za slovenske časopise. Al- bansko vprašanje se je spet pojavilo na prvih straneh na začetku marca, ko so Albanci organi- zirali kongres v Trstu. Vsi slovenski listi so ga oz- načili za komedijo v organizaciji avstrijske di- plomacije. Ob tej priliki je Dan citiral mnenje nekega finskega žurnalista o Albancih, ki naj bi bil svoje argumente proti albanski samostojno- sti že nič kolikokrat zapisali: »Samostojna Alba- nija je igra velesil, ki v praksi ni uresničljiva. Al- banci hočejo barbarsko svobodo, nočejo ne vla- de ne zakonov. Življenje kakor v kulturni drža- vi je za Albanijo nemogoče. Zanje je bila ideal- na turška anarhija«}* Postopoma pa je - razen krajših dopisov iz Beograda in člankov ob ska- darski krizi - interes za »nesrečno Albanijo« in Arnavte v slovenskem tisku povsem ugasnil. Vse kar so imeli Slovenci povedati o Albancih, so po- vedali že novembra in decembra 1912. Zusammenfassung Die Berichterstattung der slowenischen Presse über die Albaner während der Balkankriege Die Albaner kamen Anfang November 1912 auf die Titelseiten der Zeitungen, als der öster- reichisch-serbische Konflikt über die Lösung der albanischen Frage und den Zugang Serbi- ens zur Adria in einen Weltkrieg auszuarten drohte. Als die Albaner über Nacht aus der An- onymität traten und zum heißesten Eisen Euro- pas wurden, stellten sich slowenische Zeitun- gen die Frage, wer denn diese Albaner über- haupt seien. Die Hauptinformationsquelle wa- ren die Werke des serbischen Ethnologen Jovan Cvijić, der behauptete, daß die Albaner durch Jahrhunderte mit Gewalt das mittlere und nörd- liche Albanien sowie das Kosovo von Serben ethnisch gesäubert hätten und sich in den Hei- men der Serben angesiedelt hätten. Die sloweni- schen Intellektuellen übernahmen die serbi- schen Vorurteile gegenüber den Albanern und bauten sie noch aus. Sie stellten die Albaner als heimtückische Wilde vor, die vom Plündern und Niedermetzeln der Serben leben. Sie vertei- digten die serbischen Verbrechen an Albanern, da die albanischen Räuber vermeintlich nichts anderes verdient hätten. Sie waren gegen ein selbständiges Albanien, auch nachdem dieses formell gegründet worden war, und zwar mit dem Argument, daß die Albaner vollkommen unfähig seien einen Staat zu führen, da sie nur an ihrem Stamm Interesse hätten und nur Anar- chie wünschten. Schließlich behaupteten sie auch, daß die Albaner überhaupt kein Volk sei- en, sondern nur eine Gruppe primitiver, unter- einander feindlich gesinnter Stämme. Der Ras- sismus in den Artikeln einiger slowenischer In- tellektueller ist vergleichbar mit der Berichter- stattung nationalsozialistischer Blätter über die Juden. Nur das Blatt „Zarja" [Morgenröte] vertei- digte die Albaner vor dem Rassismus der ande- ren slowenischen Blätter und erklärte, daß die Albaner unter günstigen Verhältnissen kulturell und wirtschaftlich rasch Fortschritte machen würden. 26 Dan, 1. 12. 1912. 27 Dan, 7. 1. 1913. ' 2H Dan, 24. 2. 1913- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 77 IN MEMORIAM TINE KOCMUR (11. 11. 1904 - 8. 2. 2001) Za revijo, mlado po letih izhajanja, uredniš- kem odboru in pretežno tudi po krogu ustvarjal- cev, je redkost, da v vrste njenih piscev poseže smrt. Tokrat se je to zgodilo drugič, pri čemer gre za človeka, ki je v Zgodovini za vse objavil svoj prvenec, hkrati pa bil njen daleč najstarejši dopisnik, skoraj 12 let starejši od prav tako že preminulega akademika Ferda Gestrina. Pokoj- ni Tine Kocmur, upokojeni uslužbenec, ljubitelj zgodovine, humanistike, leposlovja in še marsi- česa, se je pod kakšen svoj članek v strokovnem časopisju prvič podpisal pri 93 letih v drugi šte- vilki IV. letnika Zgodovine za vse. Ne brez okle- vanja se je pustil pregovoriti, naj namesto tega ali onega psevdonima, ki ga je že kdaj kje uporabil (Tine Ižanski, Tine Trnoveljčan, Tine Savinjčan), vsem in vsakomur pove, kdo je avtor »Osebnih spominov na delovanje celjskega ša- hovskega kluba iz polpreteklega časa«. Vrednih branja in toliko bolj zanimivih, ker smo dobili ži- va spominska pričevanja na življenje nekega društva izpred tričetrt stoletja, od ustanovitve v zgodnjih dvajsetih letih. Svežina spomina, lah- kotnost peresa, kritična distanca in skromnost so besede, s katerimi najlaže označimo njegov prispevek v Zgodovini za vse, spominski zapis na dr. Korošca v Novi Reviji (št. 207-208), knjižni prvenec o Trnovljah pri Celju (1998) in vrsto drugih neobjavljenih, a smiselno dodelanih in zaključenih memoarskih spisov. Najbolj preseneča spoznanje, da je gospod Ti- ne šele v častitiljivi starosti prvič začel zares pisa- ti, ne le zasebna pisma, službena poročila ali kakšno pismo bralcev kakor kdaj poprej. »Ste pi- sali že zgodaj, morda kot gimnazijec?« sem ga vprašal, ko me je prijatelj poleti 1997 seznanil s tedaj 93-letnim gospodom vedrega duha in spo- mina. »Ne, ne, lani spomladi sem začel s spomi- ni.« »Pa prej, saj ste kdaj kaj napisali?!« »Ne, ne, samo bral, veliko bral in premišljeval.« Tine Kocmur, ki mu je usoda namenila dožive- ti blizu sto let, je bil po letih in izkušnjah resnič- no človek 20. stoletja. Vešč opazovalec, kritičen do sebe in svoje okolice, je držal v sebi in zase lepe in manj lepe dogodke svojih devetih križev. Rojen na martinovo 1904 na Igu, krščen istega dne na ime ižanskega farnega zavetnika sv. Mar- Tine Kocmur pri CENA: 1.500 SIT