Listek. Pametiva na Murskem polju. Narodopisna črtica; spisal Vanek T. Pametiva, dan nedolžnih otro6i6ev, kdo se pri tem imenu ne spomni na vesele trenotke, katere je na ta dan doživel, ko je s Sibo ali korbačem v roki in torbo na hrbtu hodil od hiše do hiše, vsakega, katerega je kje zagledal, pogladil po hrbtu ter veselo kričal: «Friški bote, zdravi bote.> Toda ne namenimo pisati o tem otroškem veselju, ker to je itak ob6e znano, ampak o nedolžnem razveseljevanju odraslih otrok. Opisati vam ho6emo namre6 v kratkih potezah navade, katere ima naS kmet pri volitvi novega župana. * * Slovenec je vesel, tako že pravi neka slovenska pesem in tako je tudi v resnici. V priprostem slovenskem ljudstvu tiei veliko zdravega humorja, katerega morejo le hudi časi zatreti. Posebno kaže se ta humor, ako je ljudstvo samo med seboj, ako nima nikogar v svoji sredini, ki bi ga opazoval. Take priložnosti so ženitve, pust in v moji doma6i vasi v Banovcih volitev župana vaškega. Župan pa v naši vasi ni občinski predstojnik, ampak tako reko6 vaški finančni minister. Zraven blagajne iraa še skrbeti, da so plotje in ceste v redu. Ta 6ast pa gre od kmeta do kmeta, da si vsi poskusijo ta med. Blagajno prenašajo na pametivo. Ta dan mora tudi blagajnik dati račun od svojega hiševanja. NaSi kmetje pa so že davno spoznali, morebiti prej kakor dijaki, da so ra6uni grozno suhoparni in zato si, ako je bila letina dobra, kupijo kak štirjak ali polovnjak žlahtne trtne kapljice, katero srkajo med številjenjem, tako da so h koncu ra6unov že precej dobre volje. Sedaj pa pride na vrsto slavnostni prenos vaškega zaklada. Poglejmo si to procesijo ali sprevod, ki ravno pride iz hiSe starega župana. Naprej stopata dva moža, ki držita v vsaki roki namesto sve6 liter vina. JunaSko jo mahata naprej, 6etudi se v6asih malo opotekata, ter vodita svojo krdelo po najdaljsih ovinkih do soseda. Za njima korakajo trije; srednji nese malo škrinjico, v kateri je shranjeno vaško zlato, na strani pa mu stopata dva korenjaka se starimi zarujavelimi puškami na ramah. Da vgaDjajo med potoma razne burke, se samo ob sebi razume. Za temi stopajo zopet trije, v sredini novi župan, kateri se zmagonosno ozira okoli, kakor bi hotel re6i: «Poglejte me: jaz sem zdaj vaS poglavar in nad menoj ga ni nobenega v celi naSi vasi, ki ima 23 his in bajt. Od mene je odvisen zdaj ves vaS blagor.» Seveda je ta novi župan na vse pretege nališpan. Na strani mu stopata dva raoža, katera mu z litri osvetljujeta pot. Veli6astno giblje se celi oddelek naprej, vse se veseli in smeje, le malokdo se ozre na starega župana, kateri gre sara v predzadnji vrsti. Dolgi kodrasti lasje visijo mu 6ez ramena, v službi zadnjega leta so mu čisto osiveli. Prej korenjaško telo se mu je od žalosti in trpljenja upognilo in da ga ne zebe, oble6en je v kožuh, 6rez katerega Se ima širok burmus. 06i so mu v mo6ni službi že skoro 6isto odrekle in zato mora nositi o6ala. Ves je spehan od telesnih in dušnih muk in opotekaje se komaj dohaja prednike. Zares omilovati bi morali ubogega star6ka, ako ne bi vedeli, da so dolgi sivi lasje kodile in da njegova onemoglost izvira vsaj nekoliko iz žlahtne vinske kapljice, ve6inoma pa seveda iz potajenja. Kot najzadnja Se stopata dva moža, katera neusmiljeno udrihata po okroglih železnih ploS6ah, katere sta snela iz osij starinskega voza. Prenos blagajne je navadno proti poldne in zato gre vsak kmalu domu, ko prenesejo svoj zaklad; po obedu pa se zopet zberejo pri županu, kateri njim mora dati voz, da grejo po sod vina, katerega so že zjutraj kupili od doma6ega kmeta; zato se njim ne vidi vredno zapregati konja, ampak peS hočejo pripeljati voz in to sedaj porabijo ženske v svoj prid. Ko namre6 možje sod naložijo, grejo še nazaj v hram, da še se prej pokrepčajo za težko vožnjo. Medtem 6asom pa priletijo od vseh strani ženske, ki so že na to prežale ter naglo in tiho odvlečejo voz v kako skrivaliS6e. Kmetje, ki se v hiši glasno pogovarjajo, Se ne slutijo, kaka nesre6a se njim je zgodila, tem ve6je pa je njih presenetenje, ko zapazijo, da je voz s sodom vred zginil. SedaJ se za6ne izprašavanje in iskanje. Pa ženske so svoj plen dobro skrile. Seveda zve se hitro, kdo je ukradel voz s sodom, ali kaj pomaga, 6e nih6e ne pove, kje je. Še-le, ko možje obljubijo, da se smejo zve6er tudi žene, ko doma opravijo, vdeležiti veselice, Se le tedaj dobijo voz nazaj Ali do ve6era še je dolgo; da pa jim ni dolg 6as, zmislijo Se si marsikatero burko. Tako n. pr. skuje kak bolj prebrisan kmet oklic, katerega javno prebira pred vsako hišo. Privezanega ima na rasohe (vile) ali kaj enakega; spremlje pa ga bobnar, kateri neusmiljeno udriha po starem bobnu ter ljudi skupaj kli6e. Oklic pa se glasi blizu tako-le: «Daje se vam na znanje, da bode danes popoldne ob 4. uri na mostu licitiranje leda iz naSega lepega vaSkega ribnika. Ob enem prodajalo se bode po kilah tudi blato tega ribnika, katero pa se sme Se Ie za 7 do 8 mesecev zvoziti, ker se druga6e žabe nimajo kam skrivati. Led je jako 6ist in pripraven za kavo namesto sladkorja, katero ob enem ohladi, da je ni treba pihati.» Da se tudi zve6er pri rujnem vincu in okusni svinjini zbije pri novem županu marsikatera šala, nam pač ni treba Se posebej omenjati. Zares naS kmet ljubi dovtipnost in nič ni bolj sitno, kakor dolg resen obraz, ki ne pozna nobene Sale. Ali v zadnjih letih postal je tudi bolj resen, kajti ugonoba vinske trte in slaba cena poljskih pridelkov dela mu velike skrbi za prihodnjost. Bog daj, da se kmalu na boljSe obrne! Smešničar. Zdravju škodljivo berilo. Zdravnik vpraša bolnika, ki se zvija vsled bole6in v želodcu: »Ali ste kaj takega jedli ali pili, da vam je tako slabo ?« — Bolnik: »Ne, gospod doktor, v »Štajercu» sem bral »Listekc v Stev. 3. t. mes., ki je tako pisan, da me ie kar kr6 prijel v želodcu.« (Mene tudi! — Opomba stav6eTa.)