nekod še posebej o p rob lem ih in m ožnostih p o k ra jin e . M orda bi si p r i Za­ grebu želeli v besedilu in v kartografskem prikazu k a j več o teritorialno- fiziognom skih razvo jn ih fazah, podobno k ak o r je to p rikazano v VI. k n jig i za Zadar, Š ibenik in Split. O stale reg ije O sredn je H rva tske so p rikaza li n jihov i dobri poznavalci, Zvonim ir D u g a č k i H rvatsko Zagorje, Pavao K u r t e k V araždinsko P odrav ino in M edjim urje , spet Zvonim ir D u g a č k i Lonjsko-ilovsko zavalo in bilogorsko Podravino, Adolf M a l i č Sisačko Po­ savino z B anijo in M arijan Š a š e k K arlovško P oko lp je s Kordunom . Medtem ko III. knjige o vzhodni H rvatsk i (ki bo vključevala Slavonijo in Baranjo) še nim am o v rokah, pa nas zelo zanim a IV. knjiga, ki obrav­ nava jasno geografsko ind iv idualnost G o r s k e H r v a t s k e . V n je j sta posebej ob ravnavan i obe gorski p o k ra jin i L ika (glavni av to r je V eljko R o ­ g i c , pog lav ji o k lim i in vodah pa sta nap isala T. Š e g o t a in J. R i d j a - n o v i č) in G orski k o ta r s posebej op redeljen im t. im. O gulinsko-plaščan- skim subm ontanim podoljem (avtor je R adovan P a v i č , za pog lav je o vodah J. R i d j a n o v i c in za dem ogeografske karak teristike A ndrija B o g - n a r ) . L ika je n ad a lje d ife ren c iran a na G acko reg ijo z b rin jsk im predelom , na L ičko-gračaško zavalo, na K rbavo in na Liško P oun je, Gorski k o ta r pa na osredn jo podreg ijo t. im. D eln išk i koridor, n a severozahodni gorski blok z dolino Č abranke, na kom pozitno dolino Kolpe in na Velikokapelski ali Drež- niški m edprostor. Kot zadn jo imamo p red seboj VI. kn jigo , k i ob ravnava J u ž n o H r ­ v a t s k o p r i m o r j e (Dalm acijo). K n jiga je m orda od vseh n a jb o lj o rgan­ sko zg ra jena , sa j jo je sko ra j v celoti nap isal en sam av to r (prof. M laden F r i g a n o v i č ) , razen h isto rično-geografskega uvoda (Veljko R o g i č ) . po­ g la v ja o p riro d n ih osnovah (Josip R o g l i č , za klim o T. Š e g o t a in za vode J. R i d j a n o v i č ) , o stopn ji družbeno-gospodarskega razvo ja (Ivan C r k v e n č i č ) , o P agu (D ragutin M i r k o v i č ) , o S redn jedalm atin sk ih o tokih (Klem ent D e r a d o ) , o zagorskem pasu in do ln jenere tvanskem k ra ­ ju (Josip R o g l i č ) , o K orču lansko-pelješkem p redelu (Ante K a l o d j e - r a ) , o M ljetu (Nikola S t r a ž i č i č ) , o Lastovem in K onavlah (Josip R i ­ d j a n o v i č ) in o D ubrovniškem p rim o rju (Tonko R a d i č a ) . Knjiga se­ sto ji iz občega dela. k i v k lju č u je razen že om enjenega zgodovinsko-geograf- skega uvoda in pog lav ja o p rirodn ih osnovah še lepo zaokroženo pog lav je o družbeno-gospodarskih svojstvih (prebivalstvo, gospodarstvo, naselja) ter iz reg ionalnega preg leda. V tem preg ledu je sicer uvodno podčrtana podolžna p o k ra jin sk a razčlen itev D alm acije na otoke, obalni pas in Zagoro, vendar se je za reg ionalno obravnavanje D alm acije red a k c ija odločila za razde­ litev na Severno, S rednjo in Južno D alm acijo . S everna D alm ac ija je n ap re j razč len jen a na Zadarsko reg ijo in šiben iško reg ijo (šibeniško p rim o rje in Zagora, D rn išk i in K ninski k ra j) , S red n ja D alm ac ija je po istovetena s Splitsko reg ijo (Splitsko p rim o rje z Zagoro, T rogirsko p rim o rje z Zagoro, O m iško prim orje z Zagoro, Srednjedalm atinski otoki, Makarsko prim orje in Zagorski pas s spodn jeneretvansk im k ra jem ). Južna D alm ac ija pa z D u­ brovniško regijo (Korčulansko-pelješki k ra j, M ljet, Lastovo, D ubrovniško p rim o rje in Konavle). Z zanim anjem pričaku jem o še izid obeh p reosta lih kn jig . O rg an iza to r­ jem in av to rjem celotnega dela pa smo že zdaj dolžni zahvalo in p riznan je . Dodam o n a j le še željo , da bi podobno delo čim p re j dobile tu d i d ruge re ­ publike, med njim i Slovenija. Svetozar Ilešič Planerski atlas Socialističke republike Hrvatske. Republički sekretariat za urbanizam, gradževinarstvo, stambene i komunalne poslove, Zagreb 1974. V uvodu je poudarjeno , da je P lan ersk i a tlas SBH sestavni del p ro s to r­ skega n ač rta SRfl in da v sebu je vse za p la n ira n je re lev an tn e p o jav e v p ro ­ storu. S tem je povedano, da a tlas nim a am bicij nadom estiti nacionalnega a tla sa H rvatske . Isto je razvidno tu d i iz vsebinske in tehnične izvedbe. Ce- loten atlas, v katerem sodelujejo kot avtorji kart ali sodelavci številni stro­ kovnjaki in inštitucije različnih strok, bo im el okoli 100 listov s spremnim tekstom k vsaki karti. Vsebinsko je atlas sestavljen iz 16 poglavij. Večina kart je v osnovnem merilu 1 : 1,350.000, nekatere demografske in agrarno- gospodarske pa so v mnogo večjem merilu. V prvi seriji je izšlo 40 listov, iz katerih je že mogoče spoznati vsebin­ sko in tehnično vrednost atlasa. Poudariti je treba, da je Planerski atlas SRH v strokovnem in tehničnem pogledu boljši od Planerskega atlasa SFRJ, čeprav je tematska kartografija obema šibka točka. Dem ografski prikazi tem eljijo predvsem na podatkih popisa prebival­ stva 1948.. 1953., 1961. in 1971. leta. Večina drugih kart, npr. klimatske ali gospodarske, tem eljijo na podatkih iz različnih starejših let. Zakaj so raz­ like tako velike, v tekstu ni pojasnjeno. Več kart je ekstenzivnih, kar pomeni, da je na karti samo en element, om ejen na ožje območje, večji del karte pa je povsem prazen (karte po­ plavnih območij). Hrvatska v merilu 1 : 1,350.000 nudi skromne možnosti za sintetične prikaze, še posebej zaradi izredne koncentracije posameznih po­ javov na določenih manjših območjih. Avtorji so to oviro marsikdaj dobro premostili, kot na primer pri karti dnevne m igracije delovne sile v indu­ strijska središča. Za prikazovanje nekaterih elementov, ki nastopajo inten­ zivno na domala vsem republiškem teritoriju pa bi bilo potrebnih več kart, saj so sicer skorajda nečitljive. Takšne so npr. karte turizma. Tudi šolstvo in zdravstvo bi kazalo prikazati regresivno, kar bi omogočilo lokacijsko toč­ nost in s tem boljšo čitljivost, uporabnost in primerljivost. Prav bi prišla tudi predstavitev nekaterih pojavov po manjših enotah, to je po katastrskih občinah ali naseljih. Ker za vso SR Hrvatsko to tehnič­ no ni mogoče, bi bili primerni dodatni podrobnejši prikazi za tiste predele, kjer prihaja do zgostitve posameznih pojavov. Več bi morali prispevati k osvetlitvi metodologije in vsebine kart spremni teksti, ki so največkrat skopi, pom anjkljivi in preveč formalistični. Pa še beseda o tehnični strani atlasa. Ne oziraje se na m erilo je karto­ grafska podlaga v sivi barvi za naselja, relief, m eje in napise težko čitljiva. Že brez barvnega prekrivanja je m arsikje težko spoznati elem ente osnove v sivi barvi, medtem ko je pri barvnem prekrivanju to največkrat povsem nemogoče. Primer tehnične pom anjkljivosti pa je karta z mejami občin v vijoličasti barvi, kjer se m eje v sivi in vijoličasti barvi dokaj razhajajo. Ne glede na te kritične pripombe, ki ne zm anjšujejo velike koristnosti atlasa, pa bi bilo želeti, da bi tudi za druge republike imeli na voljo takšno predstavitev prostorskih pojavov. Mirko Pak Istra i njeni razvojni putevi, Ekonom ski in štitu t Zagreb, Zagreb 1973. U red ila Ju ra j P aden in S tanko Žuljič. K njiga o Is tr i in n jen ih razvo jn ih po teh je rezu lta t n ek a jle tn eg a raz­ iskovalnega dela večjega števila raziskovalcev in raziskovalnih inštitucij, v k ljučen ih v raziskovalno nalogo »D ružbeno-ekonom ski razvoj Istre«. Ta obsežna naloga je im ela za cilj p red stav iti osnovne d e jav n ik e razvoja, sam razvoj in n ak aza ti sm eri n a d a ljn je g a razv o ja Istre . G lede na to zasnovo in glede na s tru k tu ro sodelavcev je to močno teoretično ekonom ska š tud ija , v k a te r i je predvsem p rik az an a reg ionalna ekonom ika. Š tud ija tem elji na solidnih ekonom skih izhodiščih, upoštevani pa so tud i geografski dejavnik i. P osebna v rednost š tu d ije so štev ilne p rim e rja v e po javov in procesov s celotno H rvatsko , delom a s celotnim severnim P rim orjem in SR Slovenijo te r pod robnejša p rim e rja v a s celotno reško reg ijo in Reko kot osnovnim eko­ nom skim središčem . Ves p rv i del, sko ra j 90 s tran i š tud ije , ob ravnava skupaj Istro in reško reg ijo glede na naravno oko lje in d ružbene dejavn ike . Ta razvo jn i in s tru k ­ tu rn i p reg led je zelo dragocen. Še pod robneje pa je p red s ta v lje n a R eka s