Cenc in setmslfa porofiia. Meriborski trg dne 9. marca 1929. Na mariborski trg dne 9. marca so pripeljali špeharji 88 vozov s 368 komadi zaklanih svinj, 26 vozov sena, 14 vozov otave in 6 vozov slame. Svinjeko meso je bilo po 15 do 27 Din. Seno po 120 do 160 Din, otava 130 do 160 Din, slama po 80 do 100 Din. Krompir so prodajali po 1.50 do 2 Din, čebulo 4 do 5 Din, pšenlco po 3 Din, rž po Ł. do 2.50 Din, ječmen po 2.25 Din, oves po 1.50 Din, koruza po 2 do 2.50 Din, ajda po 2 Din, fižol po 6 do 7 Din. Kokoši so bile komad po 32 do 45 Din, gosi po 80 do 100 Din, purani po 90 do 120 Din. Mleko je po 3 do 3.50 Din, surovo maslo po 40 Din, jajca po 1.50 do 2 Din. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 8. marca 1929 je bilo pripeljanih 111 svinj, cene so bile sledeče: mladi prašiči od 7 !'do 9 tednov komad 250 do 280 Din, od 3 do 4 mesece od 300 do 450 Din, od 5 do 7 mesecev '480 do 550 Din, 8 do 10 mesecev od 580 do 750 Din, 1 leto stari 1000 do 1100 Din, 1 kg žive teže od 10 do 12.50 Din, 1 kg mrtve teže od 16 do 17 Din. Žitni trg. Cene deželnim pridelkom v Ljubljani (vso samo ponudbe, slovenske postaje, pl. 80 dni, dobava promptna): pšenica bč. 80 kg 2% 297.50—300, mnrec 302.50—305, april 305 do 307.50, maj 310—312.50, moka Og vagon blago fk. Ljubljana. plačljivo po prejemu 420—425, sorSica 50% rži in 50% pšenice, frntiko Domžale 885—290, alplatska koruza 348, Jellow ocar. 320, b(v>. 312.oO—.'515, baf. času primerno suha 310— 31?.5O, jci-men bnč. ozimni 330 do 3.1?."iO. ovp- bač. 292.50—295. Zaključkov ni bilo. Tendenca mirna. — Novi Sad. Pšenica: bč. 245—247.50, par. Vršac 240—242.50, sr. 247.50—252.50. Oves: 247.50 do 252.50. Koruza: 265—270, 3. 267.50 do 270, 4, 5. 280—285, sr. 265—270, ar. 3. 267.50 do 270, 4., 5. 280 do 285. Rž 237.50—242.50. Ječmen 255—260, pol. 270—280. Moka: Og 342.50—352.50, št. 2 322.50 do 332.50, št. 5 302.50—312.50, št. 6 280—285, št. 7 267.50—272.50, št. 8 207.50—212.50. Otrobi: 182.50 do 185. Proraet: 16 in % vagona pšenice, 36 koruze, 5 moke, 2 otrobov. Skupaj 59 in /¦_ vagona. Lieencovanje in premovanje bikov za občine _lariborskega okrajnega zasiopa v leiu 1929. Licencovanje in premovanje se bo vršilo po sledečein redu: dne 18. marca ob 9. uri v Mariboru pri gostilni »Mesto Trst« na Tržaški cesti; istega dne ob 14. uri v Slivnici pri gostilni g. Lesjaka. — Dne 20. marca ob 8. uri pri Sv. Lovrencu na Pohorju pri gostilni g. Koder; istega dne ob 14. uri v Rušah pri gostilni Josipa Mulej. — Dne 26. marca ob 8. uri v Jarenini pri gostilni Cvilak; istega dne ob 10. uri v Št. Ilju v Slov. gor. pri gostilni Dimnik; istega dne ob 12. uri na Pesnici pri gostilni Kerenčič in ob 14. uri v Zgornji Sv. Kungoti pri gostilni Senekovič. — Dne 27. marca ob 9. uri v Mariboru na sejmišču; istega dnc ob 15. uri v Selnici ob Dravi. K licencovanju se smejo pripeljati le v okraju dovoljene pasme. Natančnejši pogoji so razvidni iz razglasa, katerega jc izdal in razposlal na občine rnapjborski okrajni zastop. Enodnevni tečaj za rez v vinogradK na oblastni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se vrši v soboto, dne 16. marca t. 1., od 8. do 18. ure, ne pa, kakor Je bilo nekje pomotoma objavljeno, 18. marca t. 1. Sadjarski tečaj Emstijske podružnice v Slov. Bistrici se vrši dne 21. in dne 22. marca in sicer v 5. razredu osnovne šole. Predavanjc se bo vršilo dopoldne od 8. do 12. ure, praktične vaje pa popoldne od dveh naprcj v sadonosniku kmetijske podružnice. Obravnavalo se bo negovanje sadnega drevja, precepljanje in škropljenje z arborinom in drugo. Ob ti priliki se bo tudi pokazalo v podružničnem vinogradu, kako je treba trte rezati z ozirom na poškodbe po mrazu. Prijave sprejema načelnik. Priporoča se, da si potrebno orodje vsak sam seboj prinese. — Dne .?. marca ob desctih dopoldne se vrši v hotelu Beograd predavanje o uporabi umetnih gnojil. Strokovno predavanjc o le.ošjiji rezi v Št. IIju v Slov. gor. V nedeljo, dne 17. marca, po rani in pozni božji službi priredi domača kmetijsko-nadaljevalna šo la v Slovenskem domu strokovno predavanje o letošnji rezi in oskrbi vinske trte. Predava jareninski rojak kmetijski inžener gospod Ivan Supanič. Ker je trta vsled mrazu silno močno pozebla, je nujno potrebno, da vinogradniki vedo, kako postopati ž njo pri letošnji rezi. Vinarska podružnica Ormož prircdi v nedeljo, dnc 17. t. m., dva vinogradniška tečaja, kjer se bo v glavnem obravnavala rez po vinarskem nadzorniku g. Zupa.icu. Zbirališčc ob 8. uri v ivanjkovski dvorani, ob 14. uri pa v gostilni v Jpv.izalomu. Ker jc vel.ko trt pozcblo, bo rez letos najglavnejši posel, pridite torej vsi vinogradniki in viničarji! Mala Nedelja. Podružnica Kmetijske družbe za Slovenijo bo v nedeljo, 17. marca priredila v Društvenem domu dve zelo pottčni prcdavanji. Predavanji bodcta brez; vstopnine, prvo takoj po rani maši, drugoT pa po večernicah. Vabljeni so vsi, moški in ženske, staro in mlado! USTANOVITEV ŽIVINOREJSKE IN BILEČNOKONTROLNE ZADRUGE V ŠT. JURIJU OB JUŽNI ŽEL. V soboto, dne 2. marca 1929, se je povabilo na kmetijsko šolo člane živinorejskega odseka in druge interesente, da sklepajo in podajo svoje mnenje glede preosnovitve živinorejskega odseka, oziroma glede ustanovitve živinorejske zadruge. Kljub ostri burji se je odzvalo povabilu 60 udeležencev. Zborovanje je otvoril predsednik živinorejskega odseka, ravnatelj kmetijske šole gospod inž. Petkovšek, ki je bil izvoljen tudi za predsednika zborovanja. Najprej nam je temeljito pojasnil namen zadružništva v splošnem, osobito pa o namenu živinorejskih zadrug. Naglašal je, kako važnost polaga i kmetijsko ministrstvo i oblastni odbor na živinorejske zadruge, kar je najbolj razvidno iz v ta namen določenih zneskov. Gospod inž. Kropivšek je izvajal, da že vpogled na dosedanje delo živinorejskega odseka nam daje zagotovilo za dobro uspevanjc zadruge. Pri glasovanju se je večina navzočih izjavila za ustanovitev živinorejske zadruge in jih je takoj 43 pristopilo. Vršile so se nato volitve načelstva in so bili izvoljeni: za načelnika inž. Petkovšek, za odbornike pa gospodje: inž. Franjo Kropivšek,. M. Kroflič, Črnolica; Jurij Šumej, Novavas; Ivan Čater, Brezovje; Josip Zdolšek, Podgorje in Blaž Urleb, Lokarje. Določila se je tudi rodovniška komisija, ki bo pod vodstvom živinorejskega strokovnjaka gospoda inž. Kropivšeka pregledala in ocenila za vpis v rodovnik sposobno živino. Sklenilo se je tudi, da ostanejo še naprej zato žc določeni kontrolni asistentje. Načelnik gospod inž. Petkovšek je na to obrazložil še pravilnik mariborskega oblastnega odbora o pospeSevanju travništva in o napravi vzornih gnojišC, ter pozival navzoče, da se v čim večjem številu poslužijo danih ugodnosti. Gospod inž. Kropivšek je pa navedel podatke o letni množini mleka kon troliranih krav za preteklo leto. Po zaključku zborovanja so si udeleženci ogledali še hleve in druge zanimivosti v, zavodu. Na oblastni kmetijski šoli v Št. Jurju ob južni žel. se vrše letos naslednji dva dnevni tečaji: 1. Tečaj za oskrbovanje in krmljenje živine, dne 20. in 21. marca. 2. Tečaj za molžo, oskrbo mleka in napravo domačega sira dne 22. in 23. t. m. 3. Tečaj za precepljevanje in oskrbo sadncga drevja dne 3. in 4. aprila. 4. Tečaj za precepljevanje in oskrbo sadnega drcvja specijelno za učitelje dne 8. in 9. aprila. 5. Tečaj za zelenjadarstvo, spccijelno za učiteljicc, dne 15. in 16. apriia. 6. Tcčaj za -.olonjadarstvo za druge dne 19. in 20. aprila. — Prva dva tečaja se vršita zaporedoma, da tvorita celoto in je najbolje, da udeleženci osta nejo pri obeh. Primerna sta zlasti za kmetske sinove in hčere ter kmetske pomočnike in posle, katere naj v lastnem interesu dajo gospodarji v tečaj. Sadjarski tečaj in vrtnarski tečaj za učitelje sta primerna zlasti za one učitelje, ki predvidevajo letos obiskovati osemtedenski učiteljski kmetijski tečaj. Stanovanje na zavodu je brezplačno, prehrana stane dnevno 10 Din, za učitelje 12 Din. Udeležba naj se prijavi pravočasno po dopisnici. Občni zbor Gospodaiske zadruge v Šmarju pri Jelšah. Dne 24. svečana se je vršil pri nas redni občni zbor Gospodarske zadruge ob jako številni udeležbi članov, ki je pokazal, da se ljudstvo jako zanima za zadružništvo. Iz poročila in računskega zaključka je razvidno, da je zadruga kljub temu, da je bila zgrajena na ruševinah Kmetijskega in kons. drustva, ki je šlo v konkurz, jako lepo napredovala in je obenem ljudstvu jako veliko koristila, ker s svojo trgovino drži cene nazaj, tako da imajo tudi tisti korist od tega, ki v zadrugi ne kupujejo, ker so na ta način tudi trgovci prisiljeni, vzdrževati nizke cene. Za načelnika je bil izvoljen gospod Golčman Jurij, žu pan okoliške občine. Njegovo ime in sloves jamčita, da bo zadruga v bodoče še bolj napredovala. Ostali odbor je ostal po večini isti. Potrebno pa je, da vse naše ljudstvo spozna koristonosnost zadruge in jo podpira, ker ta nima namena in je tudi nemogoče, da bi si kdo pri njej napravil osebne dobičke, temveč je njen edini namen, da koristi ljudstvu. Zato, kmetje in delavci, kupujte vse svo je potrebščine v zadrugi in vse svoje pri delke prodajte njej, ker čimbolj se bode promet zvišal, tem nižje cene bo zadruga lahko pri prodaji vzdrževala, oziroma bo za pridelke lahko plačala tem višje cene. V Šmartnem ob Paki se bo vršil običajni letni živinski in kramarski sejem dne 22. marca, to je na cvetni petek. — Zveze z vlaki na vse strani so zelo ugodne. Generalna direkcija carin je izdala poročilo o zunanji trgovini naše držaye, to je o njenem izvozu in uvozu. Izyoz iz naše države je šel v te-le državc ter je znašal v milijonih dinarjev: Italija 'Avstrija Nemcija Ceskoslovagka Madzarska Grgija Francija Svica 1926 1960 1609 742 939 370 578 189 296 1927 1590 1449 679 727 488 620 176 216 1928 1680 1153 779 580 567 535 246 200 Te številke spričujejo, da naša država največ izvaža v Italijo, kamor gre E6% vsega našega izvoza; napram letu 1927 se je v preteklem letu naš izvoz v Italijo dvignil skoro za 100 milijonov dinarjov. Na drugem mestu je Avstrija, vcndar je opažati od leta do leta padanje našeera izvoza v sosedno Avstri- jo. Naš izvoz v Nemčijo je preteklo leto nekoliko porastel, kakor tudi v Madžarsko in Francijo. Padel pa je, in to jako znatno je padel naš izvoz v Čehoslovaško, Uvoz v našo državo pa je prišel iz teh držav ter znašal v milijonlh dinarj^v: 1926 1927 1928. Ceškoslovaška 1427 1399 1402 Avstrija 1532 1424 1354 Nemčija 918 899 1066 Italija 1054 940 939 Madžarska 354 358 520 Anglija 439 511 446 Zedinjene drž. 309 255 385 Francija 353 318 353 Kar se tiče uvoza v našo državo, stoji sedaj na prvem mestu Čehoslovaška, a prej je bila Avstrija. Narašča tudi uvoz iz Nemčije, Madžarske in iz Zedinjenih držav Severne Amerike. Uvoz iz Italije je nekoliko padel, iz Francije in Angli- je pa je skoro na isti višini kakor leta 1926. Mudim se tudi letos že več tednov v Niirnbergu in zasledujem vzroke nepovoljne trgovine. Prav rad bi naše hmeljarje potroštal in želel bi jim boljšo bo dočnost, osobito ker so bili dohodki zad njih dveh let prav nezadovoljivi in pičli, pričakovati pa ni, da se razmere v doglednem času izboljšajo, vsaj pa toliko časa ne, dokler nc bodo hmeljarji postali pametnejši. Z letošnjim letom stopi v Nemčiji v veljavo provenjenčni zakon v zaščito njihovega hmelja, da še več, ti producenti vstrajajo na tem, da se uporablja izključno njihov hmelj in če jim to uspe, bodemo še hujše prizadeti z našim hmeljem, tudi se dela na to, da bi se prepovedala tranzitna skladišča, kar bi bila posledica, da bi prišel naš hmelj le še za eksport v poštev, kar bi imelo za posledico, da bodo cene še bolj tlačene in bo sploh otežkočeno vnovčiti naš hmelj. Da preprečimo to nevarnost vsaj deloma, bo nujno potrebno troje: prvič, pod vsakim pogojem se moramo sprijazniti s plugom in kopačo in pomcčimo polovico hmelja vun. Dokler bodo nadprodukcija v hmelju, je vsako izboljšanje cen docela izključeno. V prvi vrsti so v to poklicani večji producenti, dalje pa oni, kateri nimajo lastne zemlje, in končno naj plug poscže v ona hmelji šča, katera ne donašajo žlahtnega hme lja, ker v bodoče bo mogoče le kvalitetni hmelj vnovčiti. Če znižamo produkcijo na polovico, potrebujemo za to polovico manj zemlje, hmeljovk, gnojil in polovico manj produkcijskih stroškov, a naša trgovina bo šla gladko in bomo dosegli najmanje toliko izkupička, kakor če bi pri delali še ono nepotrebno polovico, katera bi bila le balast. Nujno potrebno je, da delamo z vso silo na to, da dobimo provenijenčni zakon, da se ne bo izrabljal naš hmelj po dosedanji metodi. Upam, da je ali da bo vsaj prišlo Hmeljavsko društvo do prepričanja, dia je obvezno signiranje življenskega pomena za obstoj in dober glas našoga hmelja. Tudi organizacije hmeljskih prodajnib zadrug in podružnic ne bo mogoče več prezirati, če hočemo ostati hmeljarji. Ne vsiljujem svojih modrosti nikomur, vsak naj ravna kot misli, da je prav. Povdarjam pa že danes, Ce se ne bomo prilagodili položaju, bode prišlo prej ali slej do poloma. Tudi naši odjemalci se strinjajo s tem, da znižamo našo produkcijo in se celo Cudijo, da se ne najde takih činiteljev, da bi hmeljar je pripravili do znižanja produkcije. — Pretcklo sezijo smo bili prav občutno varani glede žetve. Veliko se je pisarilo, da je produkcija mnogo manjša in da bomo naš hmelj lahko po dobrih cenah prodali, kar je imelo za posledico, da je marsikateri bmeljar nasedel in ima še danes neprodan hmelj. Da je tako pisarjenje škodljivo, ni potreba še posebej povdarjati. Umestno bi pa bilo, da nosi sleherni članek v časopisju pod pis poročevalca, kakor sem to že svojčas predlagal na občnem zboru Hmelj. društva, kateri predlog pa ni našel od strani vodstva razumevanja. Letošnja produkcija je bila za okroglo 150 tisoč stotov večja kakor v letu 1927 in to je glavna posledica nepovoljne trgovine. Dokler bo nadprodukcija v hmelju, je vsak up na boljše cene povsem izključen, kar naj služi v vednost. Josip PetriC v Niirnbergu.