Edini slovenski dnevnik v Zjedinjcnih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
The only Slovcnic daily*
in the United^States. Issued every day except Sundays and Holidays,
Ost slovenskih delavcev v Ameriki.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
H IU »»COEii-CJlMl	T, »•ptu&b« «1. 190S, at tki Post Office at New York, N. Y„ under the Act of Congress of March 3, 187«.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND*.
NO. 270. — ŠTEV. 270.
NEW YORK. TUESDAY, NOVEMBER 17, 1908. — TOREK, 17. LISTOP ADA, 1908.
VOLUME XVI — LETNIK XVI.
Posebno zasedanja kongresa zagotovljeno.
BODOČI PREDSEDNIK WILLIAM H. T APT JE ŽE IZDAL TOZADEVNO IZJAVO.
Kongres bode sklical k zasedanju kmalo po svojej inavguraciji.
T ATT ODPOTOVAL V CINCINNATI.
Washington, 16. nov. Včeraj se je ■nudil novoizvoljeni predsednik Taft v Washingtonu kot gost predsednika Rooeevelta in tem povodom je nazna-■ il, da za stalno namerava sklicati 61. kongres kmalo po svojej inavgu-»aciji k posebnemu zasedanju in si-•er pred vsem radi tega, da se tako doseže revizija tarifa oziroma var-■o*.tne carine. Zvečer ob 7. uri je Taft odpotoval v Cincinnati, O., ka-aoor je moral iti radi važnih rodbinskih opravkov. Prvotno je nameraval potovati eopet naravnost nazaj v Hot Springs, Va., toda raili važnih poročil, koja je dmbil od doma, je potoval v Ohio.
Tekom dopoludneva se je Taft posvetoval z predsednikom Rooseveltoin • raznih važnih vprašanjih administracije, ktera so pomenljiva za seda-ajo in prihodnjo vlado. Ko so tra pa žasni>ki ^poročevalci vprašali o čem ar je pos-vetoval s predsednikom, jim je s smehom naznanil, da sta se menila o vremenu. Po posvetovanju je od-iel Taft v cerkev unitsrcev k božjej ■lužbi, dočim je odšel Roosevelt, kakor običajno * nizozemsko reformirano cerkev.
Pri zajuterku po l»ožj< j aiužbi se je bodoči predsednik razgovarjal z avezinim tajnikom Rootom in članom kongresa Nic. Lougworthom. Tekom popoludneva »o prišli v Belo hišo tudi jxtslanik White iz Pariza, generalni poštni ravnatelj George Mayer in tajnik zvezinega zaklada Beekman Wi nth rop.
Taft je tudi govoril o vvojih aaer-tih glede bodočnosti. V Cincinnatiju namerava ostati le tri dni in od tam se vrne potem v Hot Springs. Va , kjer se mudi tudi njegova žena Dne 7. decembra pri 1«* v Washington in ed tam potuje potem v New York, kjer bode prisostvoval zborovanju članov North Carolina Society. Od tam se vrne zopet v Washington, kjer ee bode vršilo zborovanje ameriške družbe rudečega križa, kterej je on predsednik. V drugej polovici decembra potuje v August o. Ga., kjer ostane na počitnicah poldrugi mesec.
VOJAKI DOBE RUMENO PERILO.
Taka spodnja obleka je baje najboljša za vročino.
WaahiJ^loB, 16. nov. Vojni urad je odredil, da &e mora 5000 vojakom na Filipinih za dobo jednega leta nabaviti oranžno-rumeno perilo, kajti teoretična ae je dognalo, da ta barva ne dopusti solncu in vročini priti do koie. Tekom leta bodo te vojake natančne opazovali in potem primerjali z onimi vojaki, ki nosijo belo perilo.
Ta teorijo so že skusili na rastlinah. Ako se rastline postavi pod oranže-rumeno steklo, se kljub vsej vročini mnogo počasneje razvijajo kakor pod belim, oziroma prozornim Steklom in le polovico tako, kakor sko so izpostavljene direktnim solnč-nim žarkom. Nadalje se je tudi dognalo, da črna in rudeča barva absorbirati solnčno vročino, in da ljudje, ki nosijo te vrste perilo, mnogo trpe vvled vročine.
Cena vožnja.
Parniki Avstro-Americana črte ne iva vijaka
"LAURA" odpluje dne 25. novembra. Parnih tob. 14 dni t Trst. Vaftn$ listek Tstjs Is New
is IdmhUms
Varani nabiralci
starin in umetnin.
NJIHOVE ZBIRKE SO POLNE PONAREJENIH UMETNIN, SLIK IN D R U Z I H PREDMETOV.
V Franciji je več tovarn, ki izdelujejo slike starih mojstrov.
ODKRITJA ZVEDENCA.
J. Purvis s Carter, ki je avtoriteta na i>olju starin in umetnin, je izjavil, da je v Ameriki in Evropi pre-iskal vse polno zasebnih in javnili zjbirk starin in umetnin, in da je pri tem pronašel, da so bili nabiralci pri mnozih predmetih temeljito pre-vareni.
Carter izjavlja, da je mnogo predmetov v zbirkah ameriških bogatinov, za koje so slednji plačali od $10.000 do $100.000, ponarejenih, tako. da ti predmeti popolnoma brez vsake vrednosti. Pri vsem tem, pa ti predmeti tudi niso stari stari, temveč so 'bili izdelani šele v novejšem času. V Parizu in Bruselj u je na ducate tovarn "starih mojstrov", ktere je že večkrat policija zasledovala in prisilila, da so prenehale z delom. Glavno trgovišče za izdelke teb lopovov je naravno New York. Vsa ponarejanja so izvrstno Izvedena in kadar jih prodajajo, nastopajo izredno rafinirano. Običajno pripovedujejo ti lopovi kupcem, da j-e kaka oseba, ki ima krasen priimek v finančnih stiskah in da se želi radi tega ločiti od svojih zbirk starinskega [xrfiistva ali pa starih slik. Potem se nabavijo ponarejeni dokumenti, da >e tako "pravilnost'* -tarih mojstrov kuipcu dokaže. Američani zelo radi sedejo na ta liin. Ako kasneje izvedo, da so bili prevareni, se niti ne ganejo in raje pozabijo na zgubo, nego, da bi lopove naznanili.
Tako ima Sir William Van Horn v Montreal u, Canada lepo zbirko 300 starinskih slik. toda med temi jih je nekaj nad dvanajst ponarejenih in sicer zelo slabo. Dve sliki, koje je baje slikal Constable, sta bili izdelani v kakej delavnici v Bruselju.
Mnogo ponarejenih slik je tudi v zbirki Francis Bartletta v Bostonu, Mas. Med temi je tudi slika Rem-brandta, "ladjedelec in ž«>;ia'\ za ktero je dal lastnik .$50.000. ponarejena in nima nikake vrednosti. Original te slike ima kralj Edward v svojej zbirki.
Nativisti na delu. Proti naseljencem.
DELAVSKE ORGANIZACIJE SE BOJE NOVEGA VELIKEGA NASELJEVANJA.
Ako se število naseljencev zopet pomnoži, bode to baje škodovalo domačim delavcem.
AGITACIJA.
Oče umoril sina.
F..rt Plain. N. V.. IG. nov. Alfred Billington, veteran državljanske vojne, ki živi v Wagner's Hollow, par milj severno od tukaj, se je včeraj spri s svojim 30 let starim sinom in ga je pri tem z nožem zabodel, tako da je nesrečnež par ur kasneje izkrvavel in umrl. Oba sta bila pijana, ko sta se pričela prepirati in pretepati. Ranjenec je ležal par ur, predno je prišel na lice mesta zdravnik, toda bilo je že prepozno, kajti sin mu je v rokah umrl. Morilec je ušel, toda kmalo potem so ga zopet vjeli in odvedli v zapor. Evo, posledice pijančevanja!
Dirka med konji in psi.
Nome, Alaska, 16. nov. Na Sewar-dovem polotoku se je vršila zanimiva dirka med konjem in psom, ktera oba sta bila vprežena v voz. Na razdalji desetih milj je pes premagal konja za petdeset sekund. Tekom treh tednov se vrši zopet jedna dirka, na ktero se je že sedaj položilo $10,000 stave.
Dva velika protislovja pri sodišču.
Na Long Branchu, N. J., bi lahko pri policijskem sodišču na dolgo in široko razpravljali o pomenu imena. Pred sodnika so namreč istočasno dovedli dva jetnika. Prvi je bil beli, imenom Black, dočim je bil drugi zamorec, imenom White. Oba sta bila pijana in sta se skrajno nedostojno obnašala, radi česar so jih zaprli. Sodnik se je čudil, kakor je mogoče, da se imenuje zamorec White (beli) in beli Black (črni). Vsled tega je oba samo nekoliko opsoval in poslal domov.
»Kakor znano so vse naše delavske organizacije že od nekdaj sovražne naseljevanju inozemskih delavcev v Zjed. državah, in tako se ni čuditi, da pride ta sovražnost napram naseljevanju Čestokrat tudi v javnost potom predavanj.
Central Federated Union je imela m i nolo nedeljo v New Yorku zopet svojo sejo in tem povodom je nek govornik med vsestranskim pritrjevanjem izjavil, da mora biti dolžnost naše vlade, da ne prepove le samo Kitajcem in Japoncem naseljevanje v Ameriki, temveč tudi vsem drugim plemenom, koja se na nikak način ne morejo pomešati z našim prebivalstvom, kakoršno je v sedanjih časih. Naseljevanje tujih narodnosti, ki tudi pri nas običajno obdrže svoje šege in navade, nikakor ni koristno niti za našo deželo niti za naše ljudstvo. s kterim -e tujci, ki v novejšem času prihajajo v deželo, nikakor nečejo. oziroma ne znajo pomešati. <lovor se je pred vsem nanašal na či-1'ute, ki se v novejšem času v velikem številu naseljujejo v naših drža v ali.
Neki Moffet je ua podlagi Koose-veltovega poziva preiskal v koliko inozemski delavci škodujejo domačini, in ta je dognal, da bi domači delavci lahko mnogo več zaslužili in da bi med njimi bilo le malo brezposelnih. ako bi tukaj ne bilo toliko inozemskih delavcev, ki se zadovoljijo z vsako plačo in usfcanovljajo med domačini velike kolonije v kterih vladajo povsem drugi običaji, ki spominjajo še vedno na srednje veš t vo. Moffetovo poročilo bodo sedaj predložili vsem velikim nacijonalnim delavskim organizacijam, ktere bodo 11a podlagi tega poročila pričele razpravljati o naselniškem vprašanju i:i potem vpljivale :ia kongres, da se naseljevanje po možnosti omeji. Pred vsem s,, mora takoj nekaj ukreniti, tla se prepreči onim stotk-očerim delavcem povratek v Ameriko, ki so takoj pričetkom lanske krize bežaJi v Evropo. Sedaj, ko so se časi pričeli boljšati, je prav gotovo pričakovati, da bodo naseljenci prihajali kar tru-momn v Ameriko na škodo domačinov.
Nekteri govorniki so svetovali, da bi bilo boljše, ako bi se kaj storilo na tem, da se naseljenci primerno razde-le po vsej deželi, nego, da se jim prepreči prihod v deželo. Toda za^ vse argumente zagovornikov naselništva, se navzoči delegatje imenovane organizacije niso mnogo zmenili, in vsi so bili za to, da se naseljevanje po možnosti omeji in da se takim plemenom ,ki ** ne morejo, ne znajo, oziroma nečejo asimilirati, jednostav-no zabrani naseljevanje.
Papežev jubilej.
Velike slavnesti.
VČERAJ SE JE VRŠILA V RIMU
te
VELIKA SLAVNOST V PO-ČAST 50LETNICE PAPEŽEVEGA MAŠ-NIŠTVA.
Slavnosti je prisostvovalo na tisoče ljudi; 34 kardinalov prisotnih.
NADALJEVANJE SLAVNOSTI.
Vojne priprave.
Srbija in Avstriji.
AVSTRIJSKI MINISTER INO-STRANIH DEL IZJAVLJA, DA JE AVSTRIJA MIROLJUBNA.
Na njegova zatrjevanja o miru se nihče ne ozira; guerilja v Bosni.
VOJNA NEIZOGIBNA.
Tajnosti iz dvora j Razne novosti
na Kitajskem,! iz inozemstva.
NA ALEUTE.
Profesor Jochelson in njegova žena potujeta na Aleute, da proučita tamošnje domačine.
Profeor Jochelson je skier^ potovati zajedno s svojo ženo iv* Aleut-sko otočje, kjer namerava živeti dve leti, da tako po možnosti natančno prouči tamošnje prebivalstvo. Včeraj sta odpotovala iz New Yorka v Kamčatko v Aziji in od tam potujeta na Aieute, kjer domačini izredno hitro izumirajo. Profesor je prepričan, da bode na Alentih zamogel dognati, da so severoameriški Indijanci istega plemena, kakor prebivalci na Aleutih in v Kamčatki ter drugod na skrajnem severu Azije. Profesorja Jochelsona je je poslala na Aleute akademija znanosti v Petrogradu.
Rim, 16. nov. Kakor smo že včeraj na kratko poročali, so se pričele včeraj v vatikanu velike slavnosti v proslavo papeževe petdesetletnice mašništva s tem, da se je v cerkvi sv. Petra vršila slavnostna pontifi-kalna maša. Take slavnosti v vatikanu že ni bilo, odkar je bil sedanji papež kronan. Iz vseh krajev sveta je prišlo v Rim vse polno tujcev, tako da so po hotelih in zasebnih stanovanjih imeli od njih obilo dobička.
Ker je sedanji papež zelo demokratičnega mišljenja, ni dal napraviti za slavnost posebnih tribun za gledalce, le za njegove sestre so zgradili posebno tribuno. Tudi diplomatični zastopniki in člani kraljevih rodbin so imeli tribune. Ostali ljudje so za-mogli v cerkev k slavnosti le v slučaju, da so imeli posebno pismeno dovoljenje.
Izven Tatikana in cerkve sv. Petra so skrbeli za mir in red policaji in italijansko vojaštvo, dočim so v notranjih prostorih to oskrbovali papeževi orožniki in švicarska garda. Kraljevi gostje so bili v vatikanu trije, in sicer ruski veliki knez Aleksander Mihajlovič h* velita*- knegi-11 ja Ksenija. Iz Saksonske je prišla princezinja Matilda. Avstrijo je pri slavnosti zastopal knez Schwarzen-berg in tudi razne nemške kneževine so bile zastopane po posebnih odposlancih, kteri vsi so prišli k slavnosti i v krasnih uniformah.
Cerkev je bila razsvetljena s tisoči električnih luči in vse polno svečami. Najlepši del slavnosti je bil papežev sprevod, v kterem je bilo videti uaj-krasneje dvorne in zelo različne ko-j stume. Kardinali so bili oblečeni v rudeče in škofje v višnjeve obleke. ! V sprevodu so nosili papeža na vzvi-i šenem stolu. Oblečen je bil skoraj 1 popolnoma v belo. V sprevodu je ! bilo 34 kardinalov in 360 škofov.
Pri vhodu v baziliko je sprejel pa-; peža kardinal Rampolla. Papež je ! maševal pri oltarju nad skrinjo sv. i Peira. Po maši je vse navzoče blagoslovil.
Slavnosti se danes nadaljujejo in bodo trajale še jutri ves dan.
Rim. 17. nov. Papež je sklenil, da bode še pred koncem tega leta izdal i katoličanom naslovljeno encikliko. s ktero se vsem zahvalja za časti, koje so mu izkazali povodom petdesetletnice njegovega mašništva.
-o-
Prava zima.
Utica, N. Y., 17. nov. V pokrajini krog Tupper Lake je včeraj ves dan divjal snežni vihar.
Harrisburg, Pa., 17. nov. Tako mrzlega novembra tuikaj že od leta 1880 naprej ni bilo. Toplomer je kazal včeraj zjutraj le 11 stopinj nad ničlo. V nekterih krajih Pennrylavanije je pa kazal toplomer na ničlo.
Tudi v New Yorku je nastala prava zima in v soboto smo dobili prvi sneg.
Dunaj, 17. nov. Avstr. minister inostranih del Aelirenthal se dobro zaveda položaja, ki postaja za Avstrijo radi resnih vojnih priprav v Srbiji vedno bolj nevaren. Radi tega skuša imenovani minister sedaj ostale evropske države pomiriti s tem, da izjavlja oficijelno, da je položaj po-voljen in da nikakor ni tako kritičen, kakor se splošno sodi. Minister za gotovo pričakuje, da se mir na Balkanu ne bode kalil. Vendar pa njegovim izjavam niti v Avstriji nihče ne verjame, to tem manj, ker je znano, da se Srbija z vso resnostjo in z vsemi močmi pripravlja na vojno, ki je skoraj neizogibna. Tudi je znano, da Avstrija še vedno mobilizira in da se avstrijsko vojaštvo pošilja noč in dan po vseh železnicah na jug Avstrije, kar je veljalo že neštete milijone. Nadaljni razvoj položaja na Balkanu vsa Avstrija z nekako bojaznijo pričakuje, tako da Aehreu- i ska stranka reformerjev dobila po-thalovih izjav nihče ne more smatrati j ročilo iz Kitajske, vs»led kteiega je resnim.	bila smrt cejsarice vdove nasilna, in
Belgrad, 17. no*. Med prebival- i da se je bati v kratkem revolucije v stvom Herceg-Bosne sovraštvo proti Avstriji od dne do dne uarašča. Vse one deputaeije, ki so potovale na Dunaj, da se poklonijo Avstriji kot uo-vej lastnici Herceg-Bosne, so potovale na Dunaj za vladin avstrijski denar, kajti 4'delegate", ki pa so zastopali le sami sebe. je poslala Avstrija sama na Dunaj. V kratkem je pričakovati, da se po obeh deželah prične guerilja bojevanje. Avstrija kruto ravna z domačini in vsa bosanska inteligenca, kakor tudi vsi narodni vodje so že po več mesecev v ječi. Malo posadko v Trebinju v
SEDAJ SE ZATRJUJE, DA STA KITAJSKI CESAR IN CESARICA POSTALA ŽRTEV ZAROTE.
Cesarica je umrla neposredno potem, ko se je zvedelo o smrti cesarja.
GOVORICE.
—,—o-
London, 16. nov. Pekinški poročevalec tuk. Times ibrzojavlja, da po Pekingu krožijo vsakovrstne govorice o sen-zacijonelnej smrti kitajskega cesarja in cesarice vdove, ki sta umrla skoraj istočasno. Ker je cesarica še minolo soboto izdala poseben edikt glele prestolonasledstva, je bilo to smatrati, da je bila še tedaj pri polnem zdravju in zavesti in radi tega se je tem bolj čuditi njenej naglej smrti. V mestu se govori, da je zavladal v cesarskej palači velikanski nered in to velja tudi o vsej okolici palače.
Dvorni uradniki trdijo, da eesari-ea ni dopustila, da bi jo pred njeno smrtjo prenesli v dvorano smrti. Tudi cesar se ni vse do svoje smrti zmenil za cesarico vdovo, ki je bila vzrok njegovim mukan in cajbrže tudi nj ego vej smrti.
Melbourne, Avstralija, 16. nov. Iz Sydneya »se brzojavlja, da je kitaj-
V PORTUGALSKEJ KOLONIJI MACAO NA KITAJSKEM SE JE PRIČELA R E-VOLUCIJ A.
Na nekej angleškej oklopnici sredozemskega brodovja se je pripetila nesreča.
PONOS JAPONSKE.
Pekingu. Novi cesar oziroma vladar bode prevzel vlado na kitajsko novo leto, dne 21. januarja. Danes popo-ludne se vrši tukaj posebna konferenca inozemskih diplomatienih zastopnikov,da se dogovore, kake korake jim je treba ukreniti z ozirom na ^►ripoznanje novega vladarja.
Cesarica vdova je umrla popolud-ne dne 14. t. m , doeim se uradoma trdi, da je umrla v nedeljo ob 2. po-poludne. V mestu vlada mir.
230 MILJ DALEČ V ČOLNU.
Hercegovini so sedaj pomnožili za
10,000 mož, kajti Črnogorcev se naj- j Angleški potnik je potoval v malem bolj boje in baš v Trebinje pridejo: Črnogorci najložje. Tudi ob mejah je Avstrija pomnožila vse svoje čete,' vendar se jej pa dozdeva, da je to i celo za defenzivno bojevanje premalo, j
čolnu z ženo in otrokom 230 milj daleč.
Osnarje v staro domovino	
pošiljamo	
sa $ 10.35...........	50 kron,
ra 20.60........	100 kron
sa 41.00........	200 kros
ca 102.50........	500 kres
ca 204.50........	1000 kros
«a $1018.50........	5000 kras
Pofttarina je viteta pri teh Doma ae nakana« vsot« izplačajo bra vinarja odbitka
Kaša denarna poWjatve c kr. paStni krmni trai v 11. 4» «2. dneh.
Denarje nam podati je najprilič-«aja do $26.00 ▼ gotovini ▼ priporočenem ali registriranem pismu, večje cmttke po Domestic Postal Money Order ali pa Hew York Bank Draft
rsAjrr: SAKBZ* OO,
tt Oerttandt St., Hsw York. H. Y.
4104 St. Obdr Ave., W. X.
Olrralaad. OUa.
Avstr. vojna uprava je sedaj dala vse gorske prelaze, kakor tudi vodna pota minirati, kajti vojaštvo se brez min ne more braniti pred eventuel-nim sovražnikom, kteremu so vsa pota mnogo bolj znana, nego avstr. generalnemu štabu.
Dunaj. 27. nov. Vojna nevarnost med Avstrijo in Srbijo še vedno ni odstranjena in postaja od dne večja. Avstr. vlada je danes izjavila, da je prisiljena storiti vse odločne korake, ako bi srbska izzivanja ne prenehala. V par dnevih se bode odločilo, kake korake naj nastopi avstr. vlada, kajti odločitev je zelo težavna, to tem bolj, ker Avstrija nima pričakovati moralne pomoči od nijedne evropske drŽave in najbrže tudi ne od Nemčije. Vse to je v Belgradu dobro znano in baš radi tega se tamkaj z vso silo agituje za vojno.
Budmpešta, 17. nov. V nedeljo 15. t. m. je prišlo do krvavega boja med avstrijskim in črnogorskim vojaštvom Črnogorci so prekoračili avstr. mejo, toda kasneje so se umaknili. V boju je bilo na obeh straneh nekoliko vojakov ubitih in ranjenih. Ta dogodek je Avstrijo nepopisno razburil in sedaj je vojno ministerstvo odredilo, da pričneta še dva nadaljna avstr. vojna kora z mobilizacijo. Avstrijsko in ogrsko časopisje o tem boju ni poročalo, dasiravno je dobilo poročila. Tudi v uradnih krogih nečejo niti potrditi, niti zanikati to vest.
Carigrad, 17. nov. Odbor Mlado-turkov je obdolžil maršala Ševket pašo, da je svoje vojaštvo nagovarjal za upor proti sedanjej vladi. Paša se bo moral zagovarjati pred sodiščem, o
Bogat plen.
South Bend, Ind., 16. nov. V mi-nolej noči so vlomili tatovi v tukajšnji poštni urad in so odnesli za $18,653 poštnih znamk. Lopovi so tako spretno ušli, da oblasti nimajo niti najmanjšega sledu za zasledovanje.
Frederick Ball iz Anglije je potoval v malem indijanskem čolnu 230 milj daleč ob obrežju Južne Amerike. V čolnu je imel seboj tudi svojo ženo in svojega otroka. Imenovani drzni potnik je prišel včeraj v New York s parnikom Admiral Schley iz Nicarague. Bali se je napotil s svojo rodbino ob obrežju potem, ko je vihar popolnoma razdejal njegovo haziendo banan. Predno so rešili mornarji Balla in njegovo rodbino, se je moral preživljati z želvami in ribami, koje je lovil v morju.
Ballova nesreča se je pričela, ko je pred dvemi leti ostavil Anglijo in kupil pri Rio Curinvis v Nicaragui haziendo banan. Jedva da se je na svojem posestvu uredil, že mu je vihar razdejal vsa njegova polja in ves krasen nasad banan. Vihar je bil tako jak, da je od 300 hiš v njegovem okraju ostala le jedna nepoškodovana. Ko je vihar ponehal, je nastala taka povodenj, da Ballu ni bilo mogoče priti do ljudi. Vsled tega je sklenil, da se poda na pot v indijanskem čolnu zajedno s svojo ženo in otrokom v Bocas del Toro, ktero mesto je bilo od njegovega nasada oddaljeno 230 milj. Seboj je vzel le nekoliko jestvin in malo pitne vode. Dva dni kasneje, ko so se podali na pot, je pričel zopet divjati vihar in le malo je manjkalo, da jih vihar ni odnesel na prosto morje. Končno so vendar prišli v varno zavetje pred viharjem. Ko je končno pošla vsa hrana, kar so jo vzeli seboj, so bili prisiljeni loviti ribe, toda le malo so jih vjeli in ako bi ne dobili nekoliko želv, bi gotovo ne mogli nadaljevati svojo pot. Po preteku petih dni so končno vendarle prišli v mesto Bocas del Torro, kjer so Ballovo ženo in otroka nakrcali na nek angleški par-nik in sta se sedaj napotila domov v Anglijo, dočim je Bali prišel semkaj, da tu poskusi svojo srečo.
Bali trdi, da v Nicaragui ni mogoče živeti, kajti sod moke velja 80 pe-sov in tudi vse druge potrebščine so izredno drage.
Liizboua, Potrugalska, 16. nov. Ia portugalske kolonije Maeao na Kitajskem, se javlja, da so Kitajci zasedli vso imenovano portugalsko kolonijo in da je položaj skrajno kritičen. Domačini nečejo biti pokorni portugalskim oblastim in kitajske čete, ki vznemirjajo kolonijo, so sedaj zasedle carinski urad t mestu. Vsak trenotek je pričakovati, da pride do krvavega boja. Kitajci so zasedli mesto in okolico radi tega. ker so tedaj, ko ?<o Kitajci zaplenili japonski pa mi k Tatsu Maru, Portugalci izjavili, da se je zaplenitev parni-ka izvršila na k i tujskem ozemlju in ne na portugalskem. Japonska ladija je bila usidrena le dve milji južno od Macao in radi tega izjavljajo sedaj Kitajci, da so zasedli okolico mesta radi tega, ker so Portugalci sami izjavili, da je ono ozemlje kitajsko. Ta portugalska izjava je pa po kitaj skem mnenju ravno taka, kakor da bi se Portugalci odipovedali svojej suvereni teti v Macao. Portugalska vlada je včeraj pri posebnej seji sklenila. da bode v Maeao poelala štiri vojne iadije.	(
Cadiz, Španska, 16, sev. Semkaj se javlja, da se je na nekej oklopnici angleškega sredozemnega vojnega brodovja pripetila velika sesreča. Ime ladije ni bilo mogoče dognati.
Kobe, Japonska, 16. nov. V kratkem se vrši tukaj velika parada japonske vojne mornarice. Parade se vdeleži 30 vojnih ladij. Brodovje je že zbrano v tuk. mestu in ko se je včeraj pripeljal cesar semkaj v posebnem vlaku, ga je vse brodovje zajedno pozdravilo. V Kobe se je pojavilo več slučajev indijske kuge. Cesar radi tega ni ostal v Kobeb, temveč se je peljal dalje v Maiko.
Paris, 16. nov. Veliki knez Aleksej Aleksandrovič. strie ruskega carja Nikolaja, je tukaj umrl radi pljučnice. Pokojnik je bil preje vodja ruskega mortiaričnega urada in sicer celili 24 let. Leta 1905 se je preselil v Paris.
•Paris. 16. nov. V Franciji je pričela igra na biljard zelo nazadovati. V letu 1894 je bilo v Franciji še 95.000 biljardnih miz. toda sedaj jih je le še nekaj nad 70.000. Francozje so sedaj bolj zanimajo za igro na karte.
Paris, Iti. nov. Današnje časopisje javlja, da je princezinja Sagan, preje Gouldova Vna iz New Torka vložila proti svojemu novemu možu princu de Saganu, tožbo na ločitev zakona. To je storila vsled nasveta njenih odvetnikov, kajti ak* ostane pri princu še v nadalje se mora ločiti od svojih otrok, koje ima z prvim možem grofom de Castellane. Njena rodbina v New Yorku jo skuša pregovoriti, da odstopi od tožbe in da se tako izogne nadaljnemu škandalu.
Berne, Švica, 17. nov. Pri železni-škej postaji Eingerwand, kjer grade velik tunel, so hranili 70.000 funtov dinamita in ta velikanska količina se je vteraj z groznim pokom razletela. Pravi čudež pri vsem tem pa je. da ni bil nihče ranjen. Po vsej okolici je bilo razstrelbo slišati in čutiti. Ljudje so mislili, da je nastal potres.
Dunaj, 17. nov. Iz Budimpešte so poroča, da je 20 let stara " grofica** Maria Luiza Harnonoourt ušla z ogrskim "grofom" Anton Sigrayem.
iši časi
bodo nastopili, dela bode dovolj in v tem slučaju bodete ali denar v staro domovino pošiljali, ali svojce k sebi vzeli. Za vse to se zavestno obrnite le na Frank Sakser Co., 82 Cortlandt St., New York ali 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Ameriški klateži in postopači
Ugodnosti in neprilike ameriških trampov so kaj raznolične.
C'asopisi prinašajo sledeča poročila: 44Cleveland, O., meseca julija. Tukajšni šerif je s svojimi ljudmi danes popoldne iztiral iz mesta 500 trampov, ki so se tekom 24 ur nabrali v mestu. Peljal jih je do mestne meje, kolikor mospoče daleč od železnice ter jih opominjal, naj se nikar več ne vrnejo, ker sicer jili mora u-lakniti v luknjo."
To je prav originalni način ameriških oblast i j >e znebiti postopavačev in klateže v. Da oblasti nimajo fctroš-kov z ljudmi enake vrste, jih kar jednostavno iztirajo iz svojega mesta in navežejo sosedu na vrat, češ: Pa t>e ti z njimi bodi, mi se ne bomo. Sosed pa naj gleda. kako se reši trampov in bumsov, pod kterimi imeni so ameriški kaltivitezi splošno znani.
Drug način, kako se znebiti postopačev — v Ameriki imamo sploh samo dva načina — popisuje potepač Jack Londt-.i v -voji knjigi *'Cesta" C*The II«<ad"), in sicer popisuje tako drastično, da bi najraje >vojim braveLin prestavili vso knjigo, kar je pa skoro nemogoče. Naj povemo samo nekaj: Primerilo .-e je junaku povesti, ki je svoje dnij šel na potepanje raiii nesrečne ljubezni, kakor sam zatrjuje, <la ga prime policija v Niagara Falls in ga privede pred sodnika zajedn«) z 15 drugimi postavali.
V ><>dnji -i.hi -o navzoči s-idnik, dva >.>dnja uslužbenca in }<i trampov. Priče	bile navzoče, kakor tudi
meščani iz Niagara Falls ne. da vi-i:: -lilijo, kako se v njih občinskimi -\i't i doli pravica. Sodnik pregleda r.a j«di pred -<d>oj \>e spisane zločin» in prestopke delikventov in poklice i : rga z imenom. Neki lump se dvigne. Sodnik pogleda sodnjega nslužber.ea. "Zaprt radi potepanja, gospod sodnik," odgovori uslužbenec. "Trideset dnij zapora." zalirešči sod-J nijska Čast. Lump se zopet vsede, in1 sodnik pokliče drugo ime. Obravnava prvt <ra po-topa<-a je trajala lose-'
ku;
re< ko
i n vse n
3
tekli
I, i r.
P
po sparon zaporu...
Ali pos preti za m
a je gotova v istem i-asu. žil. ■ reče: '-Potepal se .. In k 'n ir -sp .1 -odnik rideset dnij zapora." Ta-■ Uravnava kot namazana lump«iv je bilo obsojenih v , ninute. S t r< >j prav:rt*je izvr-j val. Najbrž sodnik vzpričo ■ u t ranje ure >c ni zajutrko-^ -e mu ,ie zelo mudilo. Med-. šestnajst hudodelnikov le-* peljali proti county
prai jam kim ator
pače pregnati ali pa za-j
a" dnij. to ie edini pomo-!
i	I
ga imajo ameriške oblasti na-po-topačem. Ameriškim >odni-bib preveč ukvarjati se z vsa-»povom. ki ničesar druzega ne ot -e potepa po okolici. Ce pride pred <odtiika. ga izžene ali pa za dva do tri meseee zapre, pa je mirna Bosna. Sodnik smatra spolnjevanje svoje uradne dolžnosti napram pote-( pačem kfit nepotrebno zamudo časa. Tudi širše ameriško občinstvo se ne ranima mnogo z.a trampe. Pač pa i-majo z njimi mnog«) zabave razni humoristi, ki jih upporabljajo kot vir svojega neia-rpnega humorja.
Problem, kako se rešiti postopače v je tembolj težaven, ker trpi pred njimi vs&k kraj v Zjedinjenih državah, tako velika mesta kot male vasice; velikanska prostranost unije še bolj onemogočuje boj proti tej javni nadlegi. Uspehe bi dosegli le tedaj, če bi s« združile vse občine ter >kupno postopale proti postopačem, kar dosedaj ni bilo mogoč«, ker je ena občina drugi nakladala bremo na glavo. L)a je postal problem potepuhov v Amerik* narodni problem, ni nihče bolj prepričan kot ameriške železniee. ki so bile v teku let prisiljene najeti cele garde posebnih policistov, ki čuvajo njih proge, ker trampom ni nikdar zaupati. Ti posebni -tražniki žive z trampi. ki se pojavljajo posamič ali pa v več jih skupinah, v neprestanem boju, ne i njih delu podpirale jav-Na železniški progi so iva nadloga in nevarnost :<» osobje. potnike in bla-o, «la se sk;'ivej splazijo : .i ><■ tako zastonj prevali v kraj. temveč kradejo ike. kar jim pride pod ro-i tovorne vozove iz maščevanja. ker .-o bili morda spodeni, prestavljajo -ignalne aparate in odstranjujejo hlode na tirih, mečejo kamenje v okna vlakov, ki vozijo mimo ter •eanUsrtja celo umore kakega sovražnega železniškega uradnika. Ameriške železniee cenijo škodo, ki jo povzroče trampje na njih progah na letnih $25.000.000. In to je lep denar.
Iz letnega poročila medržavne prometne komisije posnemamo, da so #koro tri četrtine železniških žrtev trampje, ki si preskrbijo brezplačno voinjo pod vozovi. Vsako leto j« ubitih na železnicah več trampov kot
da bi ji
ne obla trampje za žele; go. Ne pod voi ža jo iz
ke, zaži
potnikov ali železniških uradnikov skupaj, kakor na primer v letu 1905: 30S3 ubitih železniških uslužbencev, i>53 potnikov in 48G5 trampov. Letna poročila od 1901 do 1905 napolnejo bravca skoro z grozo; v tej kratki dobi petih let je bilo ubitih na progah ameriških železnic 23.974 postopačev in klatežev, in sicer 2280. ker t-o nesrečno skočili iz vozov. 1947, ker so padli iz vozov, 15.256 jih je bilo povoženih — dočim jih je bilo 25.230 več ali manj nevarno ranjenih. Nikdo se torej ne bode čudil, če povemo, da posamezne večje železniee priredile posebna pokopališča in nastavile v svojo sIuž.Ik) posebne grobarje, ki po-kopujejo nepoznane trampe, kar se da hitro, da ne ležijo po progah.
1 >a se železniški uslužbenci ne boje nobenih Medstev. kako bi se odkriža-li trampov, ki se zastonj prevažajo po ' vlakih, nam kaže zgled, kterega popi- ■ suje Jack London v svoji knjigi, in ■ ki je le preresničen. Ko je tramp zle- i z.el pod voz in se med štirimi kolesi . in podstavkom voza izbral udobno I počivališče, se ga ne more odkrižati. lokier je vlak v teku. V tem položa- j ju čuti tramp popolnoma varnega i [ir.ip vsem vojnim zvijačam železniš-1 kiii usiuVbeneev, (iokler nekega dn? J ,e poskusi svoje zvijače na "slabi"! železnici. Pod "slabo" železnico ra-, /unejo trampje lak vlak. kjer so bi-' ii preti kratkim umorjeni dva. trije, štirje železniški uslužbenci. Nebo I naj bo milostno trampu, če se ga zapazi. ko leze pod vlak. da si zbere svoje ležišče, zanj je smrt neizprosna, : pa naj vozi vlak tudi šestdeset milj , na uro. Zavirat vzame dolg, za pri-klepanje vozov poraven drog in dol- j go vrv. na prednjo stran voza, pod I kterim >luti trampa. Zavirač spust: drog, ki je navadno železen, navzdol med dvema vozovoma, seveda ga prej pritrdi na vrv. Drog odskakuje po ti- , ru in objednem bije trampa i>o glavi; če pomislimo, da vlak hiti večkrat po !
ii—rt milj na uro. mora hiti vsak udarec smrtonosen. Druzega jutra pa dorx- na progi grozno razmesarjeno truplo lr:ui']»ovo, i:i majhna notica v lokalnem listu naznanja. <la so našli . na progi truplo neznanega moža. ki -<■ je lajbrž napil, in v tem stanju ga t p.-vozil vlak......
Že samo dejstvo, da dobimo naprošali ameriških železnic vsako leto .">4Mmi trupel postopačev. bi moralo za- i do>tovati. da se j »opri memo ostrejših in boljših sredstev, kako bi se rešili postopačev. Ne smemo pozabiti onie-i uiti. da so \>e države unije izdale po-sebne odredbe proti trampom, toda j \ m' do!o«*die >o nezadostne, v ponajveč ; -nu-ajih brez pomena, da. trampje. se enakim postavnim določilom celo ro-Lrajo.... Nadalje so tudi p^>stavna določila za trampe zelo pomanjkljiva. Na primer v državi N«-w Y«irk imenu- | je postavodaja vsako osebo brez denarja, brez stanovanja, brez dela in brez podpornih >red>tev postopača. I >a se takiti o>«ib ne zapira pogosto, je umevno, in ni toliko krivda postave j kot nevolja t-odnikov, ki nečejo obsojati os<'b samo radi vzroka, ker ni-» majo denarja in dela. Drugače je v Avstriji, kjer človeka takoj zapro, če | *ra dobe brez dela. denarja in pomoč- j nih sredstev.
Iz vsega tega povzamemo, da nudi 1 trampovsko življenje večno spretnem-1 bo: zdaj je na cesti, v prosti naravi, j v cenenem prenočišču, v policijskem i zajHiru, ieča. oes-ta, itd. itd. imenova- j ni kraji se vedno menjajo med seboj, i dokler ne pride grozen konec na železnici, kar je običajno pri vseh po- j stopačih.
Seveda se ne manjka ljudi j, ki tr- i 'dijo, da bi postopanje in klatenje pre- i nehalo, če bi se ljudem dalo zaslužka, j «la bi si s poštenimi rokami priborili -voj vsakdanji živež. Tega mnenja je j -atn Jack Ix»ndon, ki si je nadel ime ! ''Tramp Royal" — dasi v svoji knji- ; gi ravno ne dokazuje svojega mnenja, ! ker se izogiba vsakemu delu in se preživlja edino le s prosjaeenjem.
Kakor so trampje na javni cesti j velika nevarnost za življenje potni- j kov, tako so v velikih mestih večna j nadlega in nevarnost v zdravstvenih oz:rib, za varnost in moralo. Marsi-ktera farmeriea le radit-ega ne spodi trampa izpod svoje strehe, ko jo pro--i prenoit-šča. ker se boji, da se tramp ponoči skrivej vrne, prenoči v skednju in zjutraj zažge skedenj in hišo. V velikih mestih pa so 10 in 15 eent-na prenočišča pravo zbirališče vseh lumipov in izvržkov človeške družbe. Sieer pa omenjena prenočišča niso tako slaba kot njih sloves, posebno v Xevv Vorku ne, kjer so organi javne zdravstvene oblasti kaj strogi in isko-ro brezobzirni. Lastniki trampovskih prenočišč prav dobro vedo, da z vodo, milom in karbolovo kislino ne smejo preveč hraniti, če nečejo imeti posla s postavami in paragrafi. Na
stotine enakih prenočišč je v New Yorku na Park Row in Bowery, dočim glasom policijskih poročil prenočuje vsako noč okoli 50.000 oseb za de^et centov; polovica teh ljudij je seveda onega razreda, ki opravlja manjša dela in zasluži ravno toliko, da se preživi; vsi drugi so pa člani postopaške družbe, so klateži in berači. Njih mržnja do dela je tako velika, da ne bi opravljal niti majhnih del proti stanovanju in hrani. Značilno dejstvo je, da oblasti ne iščejo več delavcev pri enakih prenočiščih, tudi delavcev za odvažanje snegp ne, kar je. kakor znano jako dober zaslužek. če pomislimo lahko delo. ($2. 35) na dan. "flospodje" v desetce.it-ni h prenočiščih bi bilo smrtno razžaljeni, če se jim ponudi delo za dober denar.
Sicer se pa v našem mestu prav dobro splača postopanje, kakor posnemamo iz poročila, ki ga je izdala Charity Organization Society. Posebni polici.»ti imenovane družbe so nekega dne prijeli 1803 adutov, ki so hodili za svojim "delom" o«l hiše <Io hiše; ko so preiskali njih žepe so dobili pri njih $4099.34. ali povprečno pri vsakem ,$2.20. Dva njih sta imela čez £500 v žepih. 3104 zneske ml enega centa do $500. 7-~>7 pa ni i-melo no-beuega denarja. Vse so zapr- \ i zvečer po pretečenem dnevnem de- j lu. Iz istega poročila posnemamo tu- ! di. da zaslužijo stanovniki deseteent-nili prenočišč povprečno .-?v5.00 na teden, od ktere svote moramo odrarti-nati $1.40. namreč 70 centov za tedensko prenočišče, in 70 centov za hrano na teden. Postopač namreč o-!)i skuje rest a vra nt e. kjer se dobi nekoliko godlje za prt centov dvakrat na dan; nekteri si pa prihranijo tudi to svoto, ker si hrano sprosijo pri drugih ljudeh. Na vsak način pa ostane vsakemu še $1.00, ktere zapije v raznih žganjarnah.
Da se posestniku desctcentnih pre-j norišč "kšeft" splača, mora imeti v J hiši prostora vsaj za 250 oseb. večina j hiš pa ima še večje število postelj in — -koro neverjetno je — vse postelje | so vsak teden dvakrat čisto preoble- 1 čene. Kar se tiče postelj, moramo j razločevati dvojne vrste. So posamez- ' ne sobe, kjer ima vsak "gost" svojo ( postelj; tak prostor imenujejo tramp-j le "hlev": nadalje so pa sobe, kjer t je prostora za petdeset o-cb. Vse ee- ! lice in >obe so z.a m reže ne z močnim , žičevjem proti tujemu obisku: celice! x) navadno 7 čevljev dolge in 4 širo- i k«*; <-<-ne za enkratno prenočišče se ] menjajo med 25, 20, 15 in 10 centi. | Samo najdražje, prave lukl-urijozne i sobe za trampe. imajo majhno pruči- . co. ogledalce in stojalo za obleko; v cenejših sobah pa ni nobene oprave. Postelja v skupnem prenočišču stane i 15 ali 10 centov: cena se ravna po u- ' godili legi jMistelje; kdor je bližje vrat ali oken. plača več kot oni, ki je v -redil i. Med dvema posteljama j«- presledek enega čevlja in postelje so med dnevi »m urejene kakor po vojaških predpisih; v celoti prenočišča ne naredijo slabega utiša, sosebno, ker je vse jako «*isto, radi strogih ; zdravstvenih predpisov. Tudi druze- 1 ga perila je povsod dovolj, obrisač ! včasih še preveč. Uporabo glavnika in krtač v^e vrste kontrolira posebni klerk v železni gajbi; pri njem se «l«d>i tudi papir, šivanke, nit in druge potrebščine. Ker je konkurenca med enakimi prenočišči precej velika. so bili prisiljeni lastniki prenočišč podajati svojim stalnim gostom vsako jutro še škudelico gorke kave ali pa nakaznico, na ktero dobijo v sosednjem saloonu čašo pive ali žganja. Prenočišča, kjer je prenočišče vredno samo 5—7 centov je pa zdravstveni urad zadnje čase prepovedal. Prenočišče mora biti torej vredno vsaj 8 centov. Da so vsa taka prenočišča "for gentlemen only" je -samo ob sebi umevno.*
Kako se ti "gentlemeni" dvakrat na dan po pet centov do sitega najedo, smo že omenili. Dotični restavran-ti. ki so navadno v kleteh, se ravnajo po starodavnem tipu in šegah; navadno visi pred tako jedilnico napis: "A square meal for a nickel," in gostje imejo na izbiro stew, solnato meso in zelje, "pork and beans," chowder in dvoje trdo kuhanih jajc. Pri vi=aki južini se dobi tudi škudeli-ca gorke kave in štirje kosi kruha, vse seveda za 5 centov. Stopnjo višje zavzemajo restavranti po 10 centov, v k te rib strežejo strežaji z belimi jopiči, in kjer imajo gostje mize pokrite. Svojo hrano si lahko žberejo izmed vee mesnih vrst, pečenih in kuhanih, krompir dvoje vrst, sočiv-ja, kavo ali čaj, poleg tega. pa še kruh in surovo maslo in — kaka potrata — celo namizni prtič dobe, da si obrišejo roke in irsta — žalibože je prtič iz papirja.
Radi svojih las in brade postopaču v New Yorku ni treba mnogo skrbeti. Po Bowery in drugje na vzhodni strani New Yorka je dovolj takozva-nih "Barber Academy," kjer čaka dovolj "profesorjev" brivske umetnosti, ki drage volje obrijejo in o-«trižejo vsakega, ki je toliko predrzen, da zaupa svoje lase in brado za-

četniku v brivski umetnosti. Britje, friziranje, umivanje glave, masažira-nje po obrazu — vse je zastonj za onega, ki se ne zmeni mnogo, ee mu odtrgajo kos kože na glavi ali pa če poškropi njegova kri "akademijska" tla.
Nadalje imamo v New Yorku, posebno na Bowery, mnogo prodajalen "fur gentlemen only," kjer se postopač za svotieo 99 centov lahko od nog do glave popolnoma na novo obleče, ee ne prav novo, pa vsaj tako kot bi bil nov. Ugodna prilika za o-bleko se nudi posebno na vogalu Bayard in Elisabeth St., kjer razni rnešetarji prodajajo ono obleko, ktero so po dnevu naberačili po boljših hišah. Prodaja take obleke za cestne kneze se vrši najraje po saloon ill ali ,pa polože prodajalci svoje blago kar ]>o cestah, da si moreš bolje ogledati. Kar ostane tega blaga, se ponudnikom "skoro zastonj" proda. Na tej borzi vladajo sledeče cene: "Srajce od 3 do 10 centov, spodnja obleka od 8 do 20 centov, hlače in suknja od 20 centov do 50. Telovniki in druga obleka, ki ni neobhodno potrebna, se navadno "navrže" k ostalemu. Zin.s'ke suk.ije dobiš za 20 centov do ■^1.00, ovratniki in mansete se prodajajo }>o pol centa komad, klobuki od il> do 25 centov, čevlji od 10 do 50 centov.
Torej postopaču v New Yorku ni treba dovolj skrbeti: glavne njegove težnje so, da si preskrbi denar za spanje, kterega imenuje "banner money." Če si je tramp preskrbel ta denar, na ta ali oni način, tedaj mu je vse drugo "vurst".
Za razna dela. ki jili nudijo naše dobrodelne naprave raznim postopačem. se slediiji presneto slabo zmenijo. Zakaj bi pa delali, ko žive brer dela kot ptiči pod nebom? V tem slučaju celo slavni Cic-eron ne bi bil u-pravičen napram takim postopačem zaklicati: Quousque tandem. .. . Dokler se mestna uprava ne loti postopačev s premornimi odredbami, bodo slednji vedno brez dela. Zakaj pa bi jim kratili njih svobodo? Saj so isto-tako svobodni državljani kot je vsak drug pošten delavec!
Začarane roke.
"In potem.?". . .. vpraša John z boječimi, izbuljenimi očmi in tresočimi ustnicami, dočim se njegova sestrica, ki >e ni tako bala. le neprisiljeno i-meje.
"Torej vrag je zlezel v ogenj — vrag lanko tudi v ognju diha in se ne opc<"-e — v peklu je namreč sam ogenj."
"To ni mogoče, saj ni res." se smeje Marica prisiljeno.
"Tako, torej nemogoče je, otrok? Torej ti povem, da vrag živi samo od ognja ter ne zgori kakor sladkor. Vsak vrag žre ogenj; čimbolj vroč je, tem raj še ga ima. Toda pripovedovati hočem nadalje. Vrag je zlezel v ogenj in noga mu je spodaj gledala ven; z ust mi je tako sopihal, da se je v kuhinji celo noč kadilo — kar so postavili nad ogenj na ognjišču, je zletelo vse v zrak. in ko je kuharica hotela skuhati krompir, se je slednji pričel vrte-ti v ponvi, vrtel se je čim dalje huje. dokler ni zletel v zrak, po dimniku in zdanil. Nato je pa grozno zašmelo, vrag je pihal buhuLuhu, buhuuuuu! in v ponvi je ostal samo pepel."
Otroci molče. Anica, priipovedoval-ka, ki se je v tema sama sebe ustrašila, je boječe pogledovala cvetlice na oknu, Marica pa se je zazrla v posteljo, in John je bil tako preplašen, da se niti ganiti ni drznil, daj je neki glas zaklieal:
Zdajci planejo vsi trije kvišku.Spo-
4 4 Anica!____ Ančica!____"
"Da, mama!"
"Pojdi navzdol! Spat takoj!"
"Da, mama!"
Tako je bil obisk »končan. Dve uri je sedela pri njih in sedaj mora domov.
John in Marica jo spremljata po stopnjicah. Kar treslo ju je, ker sta se bala vraga, ki ogenj žre. Marica se prestraši in obstoji.
"Prižgi vendar luč!" prosi John.
"Toda kje je luč?" reče Marica in išče okoli, "saj nimamo luči...."
"Potem pa ne grem v posteljo," reče John z jokavim glasom.
"In ti praviš, da si fant," se norčuje Marica. Konečno pa le dobi vžigalico in posveti.
Marica in John sta bila siromašna otroka. Mati je že umrla. Oče se je preživljal z godbo, in sosedova žena je sempatja po dnevu pogledala, kako je otrokoma, ko ni bilo očeta doma.
"Daj, da jaiz držim žveplenko," reče Joh' larici.
"Ne, je rekel, da ne smeš prijeti vžigalice...."
Toda John je že zgrabil za posodico. kjer so bile vžigalice, potegnil po zidu in se vstrašil svetle črte na zidu. kjere potegnil žvepljenko.
"Stena gori — to je vrag," reče boječe.
"Neuntnik. to je črta od žveplen-ke!" podttčuje ga Marica.
Neverjetno zre otrok na svetlo črto na ste-ni, ki je edina svetila po tem ni sobi.
"Ali ne veruješ?" vpraša Marica, "poglej!" Li spraska z rokami črto na steni, da so plameneki švigali na vse strand. "Le potiplji z roko!" reče Marica.
Fantek pot i pije z roko po steni.
"Ne — ne gori," reče.
"No torej. Kaj se pa bojiš! V posteljo skoči!"
"Ne," reče sivojeglavno. "tiajpr-vo luč, ker se tako bojim...."
"Zakaj?"
" Poglejva pod posteljo in pod 'mizo!"
Otroka prižigata vžigalico za vtži-galieo in cikata pod posteljo, pod mizo. pod omaro.
"Ali vidiš, da ni nikogar v sobi, ti porednež ti!" kara ga Marica.
John oblečen samo v spodnje hla-čiee sledi in koraka za sestrico po vseh kotih. Niti za trenutek se ne premakne od nje. In če Marica prižge na steni vžigalico, hitro zbriše 7. rokami svetlo črto s stene, ker se je grozno bal.
Nato pa skočita v posteljo. John je ^pal poleg svojega očeta, Marica pa nasproti.
"Ali že spiš?"
"Se ne," odvrne Marica pod odejo.
"Daj mi kaj povedati!"
"Ne, ker sem trudna!"
Mladič pa z izbuljenimi očmi gleda po sobi proti vratom. Medel sijaj je padal skozi okna v sobo. Gledal je pri-roge ob oknu — posodica za čaj pa je imela podobo kot bi se smejala — z odprtimi ustnu z jezikom in zobmi. Budilnik je tiktal — tiikataka, t>i-kataka. Anica bi sedaj lahko lepe zgodbice pripovedovala. Saj ni vraga, ni ga....!
"Ali spiš.... Marica, ali spiš!"
Zopet vse tiho.
Posodica za čaj je bila prav kot ona gospodična v gorenjem nadstropju, ki so jo boleli zobje — in cvetlice ^o se igrale ob zastorih. Tikataka. Ce vrag. .. .
Strah ga strese, in z enim skokom se zadere še bolj globoko v posteljo in se pokrije čez glavo. Tako ni mogel ničesar videti, ničesar slišati. Vendar ne zamiži, skrčuje kolena — in hipnima skoči s strašnim krikom zopet po koncu.
"Fantek, kaj pa počenjaš vendar!' /akliče Marica izpod odeje.
"Ah, ah!" zakliče John in skoči iz postelje, "poglej moje roke — gori. moje roke gorijo!''
Marica se zgane. Johnove ročice so res plamtele v svetlem sijaju ognja.
"Ah, pomagaj, že gorim!"
Na stopnjicah postane živo. Sosedi nja pride z lučjo v sobo. da pogleda. kaj je otrokoma. Hipoma odpre vrata.
"Kaj pa je. z.a božjo voljo! Kaj pa delata!"
14Janezek je v plamenih!"
"Ah, moje roke, moje roke!"
"Presneta paglavca!" se zadere sosed i nja. " kaj me hočeta imeti za norca! Pokaži roke!"
Tresoč in kričeč pokaže John roke. Na rokah nt bilo niti sledu og-nja!"
"Takoj v posteljo!" se jezi žena. "ti se pa sramuj, tako velika punca!"
"Pa pustite vendar luč v naši sobi, prosim, lepo prosim!"
"Dovolj je vajinih neumnostdj! Ce ne mirujeta povem očetu!"
Treskoma zapre žena vrata, vendar še ni prišla tri korake daleč, že začtt-je otroški glas:
'' Ogenj ! moje roke gorijo!''
In sicer zelo pametna Marica, skoči k vratom in zaikriči:
"Ah, moj bratec! Moj ubogi bratec! Vrag sedi na njegovih rokah!"
Sosedinja postane bleda kot smrt. Mrzla groza jo popade. Še enkrat stopi v sobbo, potiplje otrokove roke, jih pogleda pri luči — ničesar, ničesar. Sama se je prestrašila; Johna položi v posteljo, pomiri Marico, vzame svetilko in odide mrmraje iz sobe. Pa komaj se oddalji za dva koraka, že zakriči John:
'' Ogenj.... Vrrrrag! Vrrrrrag!''
Vsa tresoča položi svetilke, na tla in polahko opre vrata. In ko vidi v temni sobi svetleče dečkove roke, zakriči še bolj presumljivo kot otroka. Zgoraj in spodaj so pričeli odpirati vrata, in navzdol pride tudi gospodična z zobobolom.
*4 Vrrrrrrag!'' kriči John, '' vrrrag je prišel iz dimnika in se je vsedel na moje roke! Ah, vrrrrrrag!"
Stoječi pri vratih gledajo sosedje na svetleče dečkove roke. Kaj enace-ga še nihče ni videl — roke, ki se v temi svetijo.
"Ah, moj bratec!" kriči Marica.
"Čudež!" reče gospodična z zobobolom.
"Kako more vrag obsesti tako nedolžnega dečka!" povprašuje druga soseda.
Cele ure stojijo pri dečku.
Ko pride oče dečka domov, dobi natlačeno sobo ljudij.
In še cele dneve in mesece je govorila vsa hiša o Johnovih začaranih rokah. Tri priče so videle goreti roke.
In ko je stari učitelj, ki je stanoval j več po ruskem upljivu. Bolgaraka j« v bližini, izjavil, da so plameni na j pa rabila v onem času vladarja, ki dečkovi roki izvirali od vžigalic, so | bil odločno samostojnega mišljenja, ljudje majali z glavami in "Vrag je poslal ogenj!"
reikli:
Bolgarski car.
IZVOR SEDANJEGA NASLOVA BOLGARSKEGA VLADARJA.
Kako je postal car Ferdinand bolgarski knez. o-
in zajedno vladarja, ki je bil t zvezah z več vladajočimi hišami v Evropi. Bila je pač težavna naloga. Na koga naj se obrnejo? Kdo je hotel • Bolgarih kaj vedeti in slišati, ker j« Rusija stala na straži? Prišli so delegati na Dunaj. Nihče jih ni hotel sprejeti. Hodili in obiskovali rso razna variete gledališča in pili po krč-mah. To seveda niso bili prostori, kjer bi vjeli belo vrano. ; Nekega večera pa so se delegati ; napotili v dvorno opero v spremstvm ! vodnika iz hotela, kjer so stanovali. Med pavzami je vodnik delegatom Bolgarska je zopet svobodna deže- pripovedoval o posameznih osebah ki la, neodvisna od Turčije, kteri je for- bile navzoče pri predstavi Pokazal melno pripadala več kot pol tisočlet-! je tudi na mladega gospoda, ki je ja. Bolgarski knez Ferdinand je ob j del v loži in rt-kel: tej priliki spremenil svoj naslov in si Ferdinand Kol
seje priae
burški. nečak zadnje-pridjal priimek "car vseh Bolgarov.' Ua francoskega kralja." Tu si Ozrimo se nekoliko v zgodovino sta- j otambulov takoj domislil: rodavnega bolgarskega cesarstva! ' ]t
si je "Koburg
CJXJ ime, m družina francoskih Bilo je leta 1396, ko je pridrvel kraljev je tudi dobra; mojroče bi bil grozoviti sultan Bajazid nad nesreč-, ta mo* za na-!" Dogovoril je s no Bolgarsko; Bolgarom so prihiteli | svojimi tovariši in sklenili so, da"po-na pomoč razni francoski in mažarski I nudijo princu Ferdinandu Bolgarsko vitezi: vendar vsa njih hrabrost seje Ferdinand j< sprejel ponudbo in po-razbtla nad vztrajnostjo turške voj- j stal bolgarski knez. a danes -ke; vršila se je krvava bitka pri Ni- ,-e-ar. k o pol ju, kjer so bili popolnoma po- Z obnovo raženi. Seveda že pred to bitko ni bolgarskih
imelo bolgarsko cesarstvo one slave kot°Slavjani tudi'obnovo starodavne in moči kot svoje dnij. Petsto let po- bolgarske *lave. Prisrčna želja vseh prej (leta Sf)3 po Kr. r.) si je mladi Jugoslavjanov je. da 1 bolgarski knez Boris, sin prvega kri- in ustanovili mn'_'«n :i<» stijanskega bolgarskega kneza Širne- j Id bi segala s svojimi nu jami tja do na. pndjal naslov car. Boris je bil j Gradca na Štajerskem, do Mure na torej prvi slavjanski knez, ki je no- Ogi-kem. oklepala slovensko Ljublja-sil ime car. Boris je živel dalj časa no ter se prenehala pred Carigradom na bizantinskem dvoru, kjer je bilo j Mogoče je. -am,., da bi mi slavjani življenje jako potratno in razuzdano:; ne poznali iste grde nečednosti, ki se toda naenkrat se je premislil in se ji pravi nesloga? Zakaj naj bi Sloven-preselil v samostan, kjer je živel kot' ei in Ilrvati thičanili Habsburžanom?
je
starodavnega naslova carjev, pričakujemo mi
združili
i' racijo,
preprost menih, dokler ga ni oČeva smrt poklicala na prestol. Beseda car je prinesena iz Bizanca, glavnega mesta vzhodnjih rimskih cesarjev,oziroma cesarjev vzhodnega rimskega cesarstva. (Cesar Dijoklecijan je sprevidel, da ne more sam vladati tako velikanske države kot je bilo tedaj rimsko cesarstvo, ki je obsegalo skoro ves tedanji poznani del sveta. Razdelil je torej vse velikansko cesarstvo v štiri dele. Za svojega pomočnika ali socesarja --i je zbral surovega Maksimijana s sedežem v Rimu: sam si pa je zbral prestolnico v Ni come d i ji; Maksimijanu je pridelil ^e enega pomočnika Klora, sebi pa
Zakaj >C ne hi sami vladali v svojem vladarstvu? Mogočna jugoslavjanski konfederacija bi bila trdni most proti vedno bolj ošabnemu germanizmu, ki steza svoje poželjive roke po Slavjanih.
Eksotične cesarice.
Spremenjeno stališče orijentalskih žensk v družabnem in političnem življenju -i- vedno bolj in bolj pojavlja na dan. kar priča <> velrkatnSkih spre-
membah omenjenih žensk tekoen zad-je pridržal Galerija. Sto let pozneje "J"'1 desetletij, ko je tudi k njim pro-pa je postal Bizanc ali sedanji Cari- '*rla takozvana zapadna kultura. Da
grad prestolnica vzhodnega dela cesarstva, ki se je od Rima popolnoma ločilo.)
Beseda car, ki se je pri Slavjanih najprvo glasila cesar, iz ktere so na-
je ženska emancipacija na Kitajskem in Japonskem dosegla že velike uspehe. nam najbolj priča velikansko zborovanji- žeiii-k v Kantonu na Kitajskem. Že samo dejstvo, da vlada 4U0
redili car, je bil prej naslov samo bi- milu«
zantinskih vladarjev. Vendar bizantinski Grki in Bolgari imena car ni-<o popolnoma jednačili pomenu cesarja. kot se je nazival bizantinski vladar. Grki k> prestavljali besedo car z basileu-. torej kralj, dočim so bizantinski vladarji sebe nazivali caesar.
Najstarejši naslov bolgarskih knezov pa ni grškega ali slavjanskega
—ud«.
buji
d«»vit<
nom Kitajcem va. nam priča i r;jen*alskih sk. > a j«-, da ta kita i-
• nska. cesarica enerirvj: in pro-bolj čn-cosarica,
ki vlada svojo državo z železno roko ni "prineeztnja " po krvi. temveč si-romaška sužinja po rodu, ki se je s svoji'ini zmožnosti povzpela do cesarskega prestola, edino le s svojo inteligenco, /. močno voljo, ostrim pogledom in zmožnostjo, pravilno občevati
izvora, temveč hunskega. Zgodovina ; s Kitajci. Tudi pri velikanskem na-pripoveduje, da so se imenoval: po-' predku zapadne kulture, ki se je v v-eljniki Hnnov, Tartarjev in Turkov zadnjih štiridesetih letih pokazal na kani. Huni in drugi tatarski narodi Japonskem, so ženske igrale precej so pridrli iz svojih step v osrednji \ imenitno ulogo. Kdor je dalj časa ži-Aziji ter preplavili Evropo, zlasti pa ! vel na Japonskem, mu je gotovo znan slavjanske narode. Bolgari so sicer j uipljiv. ki ga ima japonska cesarica
del južnih Slavjanov, toda svoje ime so dobili od svojih tedanjih gospodarjev, Tartarjev. Bolgari so bili poznani kot najhrabrejši vojniki med tatarskimi Huni. Ko so Huni zginili iz zgodovinskega površja, so se Bolgari pridružili drugim Slavjanom ob Donavi in navzdol Donave, toda ohranili bo svoj lastni jezik in svoje narodne oibičaje. Njih narodna vlada je lepo uspevala, dasi je imela veliko zaprek in so se Bolgari morali skoro
na razvoj dežele vzhajajočega solnca.. Sprva je bila pametna in previdna posvetovalka svojega moža, in ▼ štiridesetih letih, odkar nosi japonsko krono, se je njen upliv na politik* že več kot enkrat sijajno pokazal. Večkrat je že stopila v javnost kot odločna zagovornica dobre dekliške vzgoje in večkrat se je že potegnila za obsežneje pravice ženskega spola, in vspehi njenega uipljiva se bodo kmalu pokazali, ko doraste nova ja-
neprestano bojevati proti drugim na- ; ponska generacija, prepojena z novi-rodom. Bolgarsko cesarstvo je traja- ; mi idejami, ktera generacija bode lo, kar je gotovo dognano od devete- j svetu pokazala stališče ženske v kul-ga do 14. stoletja. Moč bolgarskega f turnem življenju. V Abesiniji fseve-carja Šimona je segala od Črnega | ro-vzhodni Afriki) je slava cesarice
morja in od Donave do Adrijanskega morja. Pozneje pa je razpadlo cesarstvo v vzhodno in zahodno polovico,
Taoti še večja kot je bila njenega •moža Menelika CMenelik je pred kratkim mnrl.) Kakor svoje dni Menelik,
in bolgarski carji so postali vazali bi- tako je tudi ona izvajala svoj rod od zantinskih. Sploh so bili Slavjani na kralja Salomona in kraljice Sabe.
Balkanu glede zgodovine vedno v tesni zvezi z bizantinsko. V dvanajstem stoletju se je še enkrat dvignilo bolgarsko cesarstvo do svoje prvotne slave in veličine. Glavno mesto je bilo Trnovo, ono mesto, kjer je bil pred kratkim proglašen novi bolgarski car. Toda za tem pa je bolgarsko carstvo kmalu propadlo. Zadnji cesar Ivan SiSman je umrl kot turški jetnik.
Kako je postal sedanji bolgarski car knez Bolgarije, pripoveduje pariški list "Petit Journal" svojim bravcem. Tedaj je vodil vlado na Bolgarskem znani diktatorični Štam-bulov. Ko so pregnali kneza Batten-berga, se je napotil Štamibulov in še nekaj delegatov po Evropi, da izta-knejo pravega "princa" za prihodnjega kneza. Sprva so hoteli Bolgarski usiliti nekega princa Mingreli«, ki pa ni bil kar nič samostojnega mišljenja, temveč bi se dal voditi pre-
Ivot mlada deklica je bila z Meneli-kom zaročena; toda pozneje se je spoznala s cesarjem Teodorjem, kterega je prisilila, da jo je vzel za ženo, doč-im je svojemu prejšnemu ljubljencu dala za ženo svojo lastno hči. Cesar Teodor je padel v bitki pri Magdali. Oesarica-udova se je zopet spoznala z Menelikom, na kterega je tako upljivala. da se je dal od svoje žene Tofane ločiti, da njo Taoti, sprejme za svojo soprogo. Menelik, ki je pozneje prišel do cesarskega prestola, je še danes znan pri svojih podložnikih, da je bil precej odvisen od volje svoje žene. Tudi zunanji poslaniki na abesinskem dvoru so večkrat čutili, kolik je upljiv cesarjeve soproge, ker brez njenega dovoljenja mnogokrat niti držarvnih listin niso mogli podpisati. Nov dokaz mm. itonri-lo eksotičnih cesaric, ki igrraj* r politiki veliko ulogo.


Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Obravnavo proti glavnim demonstrantom v Ljubljani — i se za vršile s fccm. <ia j«' sudišče spoznalo v-eli 14 •btoženeev krivim in sicer:
I.	Krnost Windischer je kriv lnnlo-JeLstva javnega nasil-tva v -mislu § 8i» a in b k. z., storjenega s tem. da je dne 1.8. sept. v zvezi /. drugimi , motal kamenje v kazino. pri čemur je bilo t nevarnosti tudi življenje, zilravj«' in telesna varnost ljudi;; »koda znaAa .iSSA K. Kriv je tudi prestopka v /mislit § 311 k. z., storjenega s tem. da je ponujal stražniku i Oerltiviru 1<m> K. da !»i moUal. ter se *b>«>di § S«; k. z. na šer-t mesecev te/Jic	iz ostrene / enim postom in enim trdim ležiš.Vm vsak mesec.
'J. Srtrk«' 1'ot.iik kriv hudodelstva javnega na>ii-twi \ -mislu § S."> a in b k. r.. in -e obsodi na 4 mesece težke jet"'p, poostrene /. enim postom in enim trdim ležiščem v-akih 14 dni.
n. Franc Maut .i«' kriv hudodelstva javnega .uisilsitva v smislu § So a in b in se ol»->,,di na ]>et mesecev težke ječe. poostrene z enim postom vsak mesec.
4.	Andrej Koren je kriv hudodelstva v zmislu § HT» a in b ler se kaz-tiu.ie «s trimesečno težko ječo. poostreno z enim postom i.i enim trdim ležiščem vsakih 14 dni.
Vsi štirje so dolžni tudi poravnati škodo pri ka/.ini v znesku 38S3 kron.
5.	otefan Kamenšek je -kriv hudodelstva j>o § 85 a in b ter se obsodi na šest mesecev težke ječe. jKM.streje r. onim postom in enim trdim ležiščem \>ak mesec.
Dolžan je povrniti z drugimi vred Škodo j»ri realki 114 K in pri Sehrevu •0 K.
<?. Jošt Baj/.elj je kriv hudodelstva po e ST> a in obsodi na dva meseca težke j»"'*e, poostrene z enim postom in e.iim trdim ležiščem \-akih 14 *ni.
Poravnati mora tudi škodo pri Hambergu 100 K.
7. Franee Parkelj je kri\ hn.lodel-•tv.« po $ S", a iu b -e k a z u u je s trimesečno ječo, poostreno /. enim postom in trdim ležiščem vsakih 14 dnu
Povr.iit: mora škodi. pri reaiki.
S. Jakob Turzan je kri*, hu lodel-»tva [m i; STi a in b t«*r -e obsodi na
4	miwve težke ječe. |»oostrene z enim p -Nun ::: trdim leži^Vm vsak miNH. Povrniti mora -kodo j>ri realki in • *Tonhalle t 110 K.1
9.	Milan Makar je kriv hudodelstva (h» !j S."> a in b ter >e obsodi na štiri mesece težke ječe jKn.streae z •nim postom in trdim ležiščem \sakih 14 d: i. Povrniti mora Škodo pri Mahni Pil K. — Oprosti >e obtožbe za radi prestopka po J; .'»20 e (lažna na-poved im«*na>.
10.	Ignaeij Mravlje je kriv hudodelstva jm> § S-"> a in ■ liMiJi iia 0 tftliiov težke ječe. |m<»strei:e /. enim po»t< -n in :rdim U-/ ščem v-akih 14 •li . ai !iK>ra -ko J,- ;ir: TVr-m hetu fiti K
II.	Sla- >iav - a i ;.• r:* h u doti e -'mi p. i a . b ter .■b~«ii na i n-1 me- •••< .	i«, -trene 7. e: : t 11 p. -ton !rd;n ležiščem vsakih 14 dni.
1"J. A !o_./ ( vi- l»ar ;<■ kr;v pre-*U)plia p< 5' i i -< o >-odi .ia 1} dni zapora. P< . i nuna 2 kron: škode HiKlabgtiir_'ovi.
1-!. .\ ■ ■"! M •.!!:.k ,:t kriv pre-topna po > ItiS .. /. !i	( ter se«> b-obsodi na 1-1 dni zapora. Povrniti mora škodo m dve <:pi pri nemški f imaaziji.
14. Iva v K;:iovee je kriv prestopka j o ^	iii -e obsodi na 0 dni za-jM»ia. Povrniti mora Soiimitzu škode
5	K
Vhi privatni u deležnik i -e zavrnejo m svojimi zahtevami na civilno pot.
Na predlog državnega pravdnika
ijspib-te iz zapora Sreč-ko Potnik, Franc Strnit. Alojzij C vel bar. Anton Hojnik :n Ivan Kimovec, seveda pro-»i obljubi. da se takoj odzovejo pozivu za nastop kazni.
Avstr. Slovensko
Ustano vlj eno
Bol. Pod. Društvo.
16. januvarja 1892.
Sedež: Frontenac, Kans.
o--o-
GLAVNI ODBOR: John Bed ene, predsednik, P. O. Box 154, Fronten*«, Karol Starina, podpredsednik, Mulberry, Kan— Leo Hromek, tajnik, P. 0. Box 263. Frontenac, Blaž Murij, blagajnik, P. O. Box 294. Fronten a«, Kaosa«
UPRAVNI ODBOR:
Frank	Markovič, Frontenac, "ffanaa*
Frank	Premk, Cherokee, Kansas.
Frank	Buchinan, Rad ley, Kansas
Anton	Lesjak, Chieopee, Kansas.
Preprečena pot. Dne 3. nov. je na kolodvoru v Ljubljani službujoči • tray.nlk Veeerin prijel 2()letnega Iv. rjerlxH'ti iz Sv. Jošt a nad Vrhniko, kteri jo mislil odkuriti v Ameriko, ne <i:i bi bil št- pokusil vojaški kruh.
Dan 20. septembra — dan narodne žalosti. Kakor čujem«. Pe bo vsako leto dan 20. sept. v Ljubljani slove-■*n<. praznoval kot dan narodne žalosti.
Tri osebe padle iz vlaka. Med postajo Verd in Logatec na južni železnici »o padle 30. vinotoka Lz osebnega vlaka štev. 33 IPletna gospica Niša Rubina, petletna deklica Liza A b raša in štiriletna Sergijev na Ab-raša. Vse tri potujejo iz Rusije v Argent i ni jo. Vzrok nezgode je, da ao se odprla stranska vrata pri vozn. Ranjena je bila štiriletna Sergij*,-vna AbraAa na glavi, dočim je za ToLila Liza Abraša 1« podplut krvi.
Pri kočevskem sodišču se je v so-
Ixito, 31. pret. me-, vršila obravnava zasebnih obtožiteljev Matije Kovač:-ča. Jakoba Krajca in Josipa Tu*Ka. ' posestnikov Slovencev iz županijc Livold proti Francetu Klunu. lamo-šnjemu zagrizenemu nemškemu županu radi žaljenja časti. Zupan ima gostilno in je omenjene goste Slovence vun vrgel ter jih psoval. Bil je ; radi jednakeLra prestopka tu li že predkaznovan. Zastopnik zasebnih obtožiteljev. dr. A/man. pisarna lr. Tavčarja, pa ni zahteva! stroge k • /.-ni. povdarjajoč, da naj ie ko: olajševalno upošteva razburjenje v-led l«.!itičnega nasjj>rotstva. Sodnik je nato obs<>dil obtoženca na 30 Iv '_r!-»-b< , oziroma 3 dni Zij»ira.
PRIMORSKE NOVICE.
Prijet mednaroden tat. V Trstu -•» zaprli 291etnega Jeana T:iop->Iisa iz Mitilen na Grškem. Kot kvartopirec je hodil |mi vsej Evropi i>. -'e.paril soigralce kar na debelo. Zn i 20 jezikov.
Nesreča s puško. Karol Koitermac, star 1 li let. iz Solkana, s,- je te dni igral s puško. Po nesreči pa j>uška jRjeila in strel ^a je zadel v 1< v o :io-•_ro. PrejM-ljali -o ira v Ixdi-ien u-mi-i !iiii bratov v tiorici.
Dinamit je odtrgal prste. !>:.•
n» i v. so prijndjali v mestno žensko "iH'lnisnieo \ Corii-i desetletno 1'ran-čiško Begno iz Nem. Ruta. Na cesti e .a-1 a dinamit.to patrom;, jo pobra-ia i;i jo jela ogledovati. Nakrat pa se patrotia razjuw'-i in deklici je razme--arilo tri i>rstc. enega pa odneslo.
INa.ibrže ji lo n:orali vsled hudih ran roko odrezati.
Krvav prepir zaradi "more". Surova laška igra "mora'', ki noče |>>-■eliati t ud i med Slovenci, je zahtevala zopet -vojo žrtev. V krčmi pri "lioiiazzi" v Sv. Mariji Magdale.ii i Zgornji pri Trstu -ta st* pij tej igri -;>t a 21 let stari Josip Sturm in Av-reiij IN r-<dja. Prijatelji -o jih sicer spravili narazen in navidezno pomi-■:!:. tttda rue<l poUmt »lomov je Per--« i n 'a)nl)t:.n r.apa-lel Sturn.a z no-/.,-M. ter ira T.-ž.ko ranil. Sturma -o
pr« '-eija v	..... napadaiea pa
i iar-tv š,.
Za goriška podžupana -ia i/volje-
..i <\—ciatti i: dr. Venier. Ve<lno epše je na goriškem magctnta. Tam -<* vilami- . < va gonja proti S'< — vencem.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Dr. Ivan Dečko, h te 2. nov. ob pol s. zvečer je v tJradcu umrl veleza-si a/.ni polit ič-ni bojevnil-c štajerskih Si.»vencev, bivši deželni poslanec dr. Ivan Dečko \ starosti 4S let. Umrl je j h i tri leta trajajoči bolezni na pljueah. Pokojnik se je že v mladih letih z vso energijo p'svetil političnemu delu.
Kot odvetniški kandidat in kot odvetnik je bil dr. Dečko izredno delaven na političnem in .ia gospodarskem polju.
KOROŠKE NOVICE.
Samomor soproge bankirja Wink-lerja. V Celovcu se je soproga radi konkurza aretiranega bankirja Wink-lerja obesila. Samomorilka je bila
hči celovškega hišnega posestnika Palesehinija.
I
Proti slovenščini na Koroškem. V
koroškem deželnem zl»oru je predlagal noinški krščan-ki socialec Weiss, naj bo poslovni jeeik koroškega de-želncga Šolskega sveta nemščina. Proti je bil samo poslanec Grafeaau-er. Ob takih razmerah naj se Nemci ne čudijo, ako jim bo kranjski deželni zbor in odbor meril z enako
HRVATSKE NOVICE.
Zopet zakonska tragedija "Ame-rikanca". V osješkem sodnem okraju na Hrvatskem živel je kmet Slavko Vaskusič 15 let v zakonu s svojo ženo Ljubo. Imela sta štiri otroke. Tedaj pa Vaskusič odide v Ameriko za boljšim kruhom in pusti ženo samo doma. Kakor se to često dogaja, je žena pozabila na svojo zakonsko
zvestobo ter se zabavala s pijačo in nemoralnostjo. Ko mož to izve, pride skrivaj domov in ?e na lastne oči prepriča, kako mu živi žena. Zapodi jo od hiše. a ka-:ieje ji odpusti ln zopet srp rej me k sebi. Toda nesrečni-ea -e ne more odreči svojim zlim na-irnenjem — mož jo kmalu zopet zaloti vne zvestobi. Vzel je kol in jo ubil. Sodlščega je obsodilo na pet let ječe.
BALKANSKE NOVICE.
Napetost v Črni Gori. Bel grad. 3.
nov. Na črnogorski meji je živahno vrvenje. Knezovi funkcionarji delijo med prebivalce orožje. Najmanjši slučaj lahko provzroči usodepolne konflikte. Prestolonaslednik Danilo je odpotoval v politični misiji v Pariiz.
RAZNOTEROSTI.
Ravnatelj carjeve knjižnice — tat.
Y knjižnici zims!;e palače v Peter-burgu se je dalj časa opažalo, da zmanjkujejo dragocene knjige in .o-kopisi. Začele so se preiskave, ki so dognale, da je tat ravnatelj len j i-žniee državni svetnik Nikolaj Leh-mann in njegov tovariš svetnik SsJilothoner. Lehmann je nato sam pritz.ital tatvino in izjavil, da ie dobi! za ukradene -tvari mnogo tisoč rubljev. Te dni je sodišee izreklo bsodbo iu jo Lehtnann obsojen na tri in pol leta težke ječe. S,-hlotliener pa na eno leto. Tako vrše Nemci svojo '"kulturno misijo" \ •'barbarski** Ruski.
Spomnil se je ubogih slovaških pi-skrovesov. Te dni je umrl v iiiobe-siavi na <'eškem 83letni sodnijski pristav v pokoju Kerucka. ki je svoji1 precejšnje premoženje Zibpustil zares v dobre namene. Vsa njemu znana češka društva so dobila po 200 K. učiteljc-ki zavod 1000 K; vsak, ki
ira je pokojnilc poznal in je bil siromak. je dobil po 100—200 K. — Najbolj zanimivo in plemenito je to. da vsak slovaški pisk rove z. ki pojde v dobi sv. Veneeslava do -v. Matije
-kozi Soln--'av. dobi iz poselske ustanove 10 K.
Vodka na Ruskem dražja. V zad-niih sejah r tiske dume -o se pretresala raz: a -redstva. - kterimi l»i -e od-ti-an;!o ali i»a vsaj zmatijšal«> pijanstvo •.:! Ktiskem. Predlatrala so -e razna sredstva ti. pr. (»i viša ti ceno vodke. <"ta bi bila manj pri-topaia !j:t i-lvu. pr«»dajaii ji> v večjih jn.s..-dali. polagoma zmanjševati njeno moč. Prvi predlog je zlasti prav pri--el finančnemu mi:tistr;i. ki je od 1. oktobra povišal (*n<i vod"ke tako. •Ia je eno vedro za en rubelj dražje.
Iščem brata FRAN SELANA. Pred petimi leti odpotoval je v Ameriko, toda ne vem, v ktero mesto ali državo. Prosim cenj. rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi blagovoli naznaniti, za kar mu bodem zelo hvaležen, ali naj se mi sam javi. — John Selan, P. O. Box 146, Dunlo, Pa.	(12-16—11)
PROŠNJA.
Znano je čitateljem "Glasa Naroda", kakor tudi drugim Slovencem po Ameriki, da je pogorela mnogim Slovencem v Chisholmu, Miinn., vsa njih lastnina ob priliki velikih gozdnih požarjev, ki so divjali v onem kraju. Tamojšni Slovenci se nahajajo v najhujši bedi in siromaštvu ter nujno potrebujejo radodarne pomoči. Obračamo se ponovno do vseh radodarnih rojakov, ktere ni prizadela kriza, da blagodušno po svojih močeh prispevajo z malimi darovi ali večjimi, kakor kdo more, v korist nesrečnih pogorelcev v Chisholmu, Minn. Vsa darila naj se blagovolijo pošiljati na "Glas Naroda", 82 Cort-landt St., New York, ali pa na Rev. John Tscholl. Chisholm, Minn. Vsem darovalcem se že vnaprej v imenu človekoljubja kar najprisrčneje zahvaljujemo.
V imenu slovenskih pogorelcev na Chisholm izrečem vsem dobrotnikom presreno hvalo. Pričakujemo še od druzih rojakov pomoči. Chisholm, Minn.
Rev. John Tscholl, župnik.
POZOR!
.Tekom štirinajstih dnij izide v zalogi "Glas Naroda" prvi in drugi zvezek krasnega potovalnega romana "V padišahovej senci" in sicer prvi zvezek pod imenom *'Po puščavi," in drugi "Po divjem Kurdistan o." Našim rojakom dobro znani pisatelj Karol May popisuje v teh knjigah svoje potovanje po Arabiji, Kurdistanu, Turški Aziji, deloma tudi po Egiptu. Vsak stavek v knjigi je pisan tako zanimivo, da bravec knjige ne odloži preje iz rok, dokler je ni do konca prečital. Da smo cenjenim naročnikom Glas Naroda zelo ustregli, ker smo jim preskrbeli prestavo omenje-uih knjig, nam naj bolj pričajo številni novi naročniki, ki so se naročili na list, odkar je pričel izhajati krasni potovalni roman 11V padišahovej senci," ki obsega skupno šest knjig, kterih dve sta zdaj gotovi.
Da bravce bolj iznenadimo, smo tiskali obe knjigi na posebnem finem papirju z ličnimi platnicami. Na prvi strani prve knjige prinašamo tudi sliko smešnega, junaškega, zvitega in zvestega služabnika Kare ben Nemsi, znanega pod imenom hadži Halef Omar, ben hadži Abul Abas ibn hadžl Davud al Gosara. Na naslovni strani drugega zvezka pa vas preseneči slika hrabrega buluk emina, ki je v bogve kteri bitki zgubil svoj nos. Njegov zvesti spremljevalec je seveda sivec osel, ki je rigal vse noči.
V očigled velikih stroškov, finega papirja in ličnosti knjige smo nastavili ceno posamezni knjigi 60ct., dve knjigi skupaj $1, in ceno vsem sest'm knjigam skupaj $3.00. Opozarjamo pa že sedaj rojake, da imamo le omejeno število knjig v zalogi; kdor hoče dobiti gotovo knjige v roke, naj se čimpreje naroči, ker smo prepričani, da bodo hitro razprodane. Poleg tega pošljemo nekaj stotin knjig tudi v staro domovino, vendar bomo gledali, da v prvi vrsti zadovoljimo naše ameriške rojake. Knjige so objednem krasen dar svojim prijateljem v Ameriki ali pa v stari domovini, ker so kras vsaki knjižnici ali zbirki knjig. Zabave, smeha, burk je v knjigi dovolj, objednem pa ne primanjkuje poučnega berila o razmerah in šegah raznih narovov v Afriki in Aziji, kar vse popisuje pisatelj zelo natančno, ker je sam dalj časa bival in hodil po onih krajih.
Rojaki, sezite torej po knjigah, dokler so pri rokah, ker prinesle vsin bodo marsikako zabavno in smešno urieo razvedrila.
Uredništvo Glas Naroda.
Iščem brata IVANA FATUR, doma iz Zagorja na Notranjskem. Pred dvemi leti je bil v Somerset, Colo., in od tedaj nič več ne čujem od njega. Prosim cenjene rojake, kdor ve kaj o njem, naj mi blagovoli naznaniti njegov naslov, za kar mu bodem zelo hvaležen. — Max Fatur, Box 74. Trestle. Pa.
(14-20—11)
Velik dobiček ;
ima vsakdo, kdor postane državljan Zjedinjenih držav. V zalogi imamo še nekaj stotin Tažnih knjižic, kjer je natanko popisano kako se naredi skušnja za državljanstvo. Pišite takoj na ' Glas Naroda ' in pošljite ne. v znamkah, in knjižico dobite po poŠti. Knjižica je zlata vredna za vsa-, kega Slovenca v Ameriki.
SLOVENIC PUBLISHING CO.,
62 Cortlandt St., New York, N. T.
JOHN KRAKER
EUCLID, O.
Slovensko - Amerikanski Koledar.
Kakor vsako leto, tako bode tudi letos naše uredništvo izdalo rojakom v Ameriki nad vse priljubljeni "Slovensko - Amerikanski Koledar*ko-ji se je tekom let povsem vdomačil pri slovenskih Američanih.
Koledar za leto 1909 bode glede vsebine nadkriljeval vse njegove prednike, zlasti pa v kolikor pride povestni del v poštev. Razna povesti, bodo v Koledarju tudi zanimivi članki o odkritju reke Hudson, Fultono-vej stoletnici, kitajskem novem letu. tristoletnici Canade, osemdesetletnici Leva Nikolaj eviča Tolstoja itd. Poleg tega bode v Koledarju tudi obilo humoresk iz ameriškega življenja, popis katastrofe v Collinwoodu. po-pils napada avstrijskih vojakov na Slovence v Ljubljani (s slikami) in mnogo druzih zanimivosti, kakor tndi natančen pregled vseh dogodkov letošnjega leta, ki je bilo z o žirom na politične spremembe tako bogato.
Prve pole Koledarja, ki izide v 5000 iztisih, se že tisk jo, tako, da bode v kratkem izšel, radi česar svetujemo rojakom, da se glede naročnine čim preje oglasijo, tako, da bode vsakdo lahko dobil svoj Koledar pravočasno, kajti pred vsem se bodemo pri razpošiljanju ozirali na one rojake. ki se pravočasno oglasijo. T^rvf naročniki so se že oglasili, a ostali rojaki naj jih hitro posnemajo!
Pozor Rojaki!
Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na Dr. R. Mielke-ja, vrhovnega zdravnika najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda za Slovence v Ameriki:
THE COLLINS N. Y. MED. INSTITUTA
On itna nad 40 letno prakso v zdravljenju vseh bolezni ter EDINI ZAMORE JAMIČTI za popolno ozdravljenje vsake notranje a!i zunanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali zastarela (kronična), kakor:
bolezni na pijučah, prsih, želodcu, črevah, jetrah, bolezni mehurju, vse bolezni v trebušni votlini,— potem v nosu, glavi in grlu, nervoznost, živčne bolezni, bolezni srca, katar, prehlad, težko dihanje, bronhialni, prsni in pljučni kašelj, bljuvanje krvi, nepravilno prebavo, neuralgio, reumatizem, giht, trganje iu bolečine po udih, zlato žilo, grižo, otekline, vodenico, padavico ali božjast, nemočnost v spolnem občevanju, polucijo, posledice onanije, šumenje v ošesih in tok iz ušes gluhost, izpadanje las, mazulje. srbeeino, lisaje, hraste in rane, vse bolezni na notranjih ženskih ustrojih, glavobol, neredno mesečno čiščenje, belitok, padanje maternice, neplodovitost i. t. d.
On edini na posebni moderni način hitro in zanesljivo ozdravi jetiko in sifilis, kakor tudi vsako tajno spolno bolezn moža in žene.
Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.—
ZATORAJ ROJAKI! Ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdravniške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako brez koristi trošite težko prislužem denar, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj označeni naslov, potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo ZDRAVJE, katero dobite ZASTONJ, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino.
Vsa pisma naslavlajte točno na sledeči naslov:
THE
GOLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
140 WEST 34th ST.,
NEW YORK N. Y.
Zdravju
najprimernejša pijača je
L B I SV PIVO
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmrla. Kadi teja naj nikdo ne zamudi poskusiti ga vsv«ijo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
pivo je najbolj prilj bljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-iu CI02 St. Clair Ave. N.E. kteri Vam drage volje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
AVSTROAMERI KANSK A ČRTA
(preje bratje Cosulich.)
Najpripravnejsa in najcenejša parobrndna Črta za Slovence in Hrvate. sv>
Priporoča rojakom svoja ix vrst na VOLNA, ktera v kakovosti nadkrilju-jpjo vsa dragu ameriška vina.
Rudeče vino (Concord) prodajam po 50 centov galono; belo vino (Catawba) po 70 centov galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 60 GALON.
BRINJEVEC, za kterega sem import ira 1 brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINO-VEC $2.50 galona. DROŽNTK $2.75 galona. — Najmanje posode za žga-njeso galone.
Naročilom je priložiti denar.
Za obila naroČila se priporoča JOHN KRAKTTR,
Enclid, Oblo.
Slovencem in Hrvatom priporočam svoj
SALOON
v obilen po set. Točim vedno sveže pivo, dobra vinu in whiskey ter
imam v zalogi zelo fine smodke.
Rojakom pošiljam denarje v staro domovino hitro in poceni.
Pobiram naročnino sa -'Glas Naroda". V zvezi sem z gg. Frank Sakser Co. v New Yorku. 'L veles pošto van jem
Ivan Govže,
Ely, Minn.
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington".
REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO
\ & spo&aj navedeni nori paroboofll o* ttva Tijaka imajo bresfiSnl bnojav:
AIJGB, liAURA, MARTHA WASHINGTON, ] J ARGENTINA.
\ ro«*fc'nt* «n*}*» Iti joBlJn fcodfta swjrtJ naredie^ea^o	pri-
dmfl* i« drufr p«vt ;<x>finiiTkn
Cm vožnih listkov iz NEW Y0RKA za III. razred soldo:
TRSTA..............................................|28,-
LJUBL J ANH........................................ »28.00
BBKS...............................................»28.—
ZAOBSBA....................... ................ 929 79
» UtLOvea ....... ..............
n. RAZRED de XRBTa ail HiLR r.............. .. $50.00, $55.00 s $*m«C
ARGENTINA odpluje na 18. nov. Ta parnik pluje direktno v Patrae na svojem potn proti iztoku. Parobrod "LAURA" (na dva vijaka) odpluje 25. novembra.
Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, 2 Washington Street,
NEW YORK.
"GLAS NARODA"
(bloverne Daily.)
*n«l and pnbliahed by the aLOVENtC PUBLISHING COMPANY
(a corporation.)
FRANK 8AK.SER, Prudent.
VICToK VALJAVEC, Se< retmrj.
LOU 18 BEN EDI K, Trwurer.
Place of Burmese of the corporation and Tn„ omogočali obvladovanje tudi tega addrwiw" uf above otficera: »2 Cortlan-lt , tonet. Borough of Manhattan, New York fflty, N- Y	j Neki r
Osvojitev zraka.
Pod takimi in sličnimi naslovi prinašajo dan za dnem novine vseh narodov poročila in razprave o poskusih in uspehih onih tehničnih umotvorov, ki naj hi človeka dvigali v zrak in
list za Ameriko in
nemški dnevnik je priobčil nedavno temu v podlistku celo opis
$3.00 prihodnje vojne med Avstrijo in Ru-
te i«*o v«i;a Canado .
» !K llrttJ». . ' • • • • • •	j sijo, v ktero je posegla v prilog Av-
.t teto t* mtjfcto New York . . .	4.U0	*' J.. ° .f . ®
^ol Ima ta ai*»to New York .	2.00 | atriji tudi Nemčija s svojimi okbip-
, Evrop** %% leto.....4.30 nimi zrakoplovi, in je, nadevši istim
do' leta 50 " " rrtrt leta.....1*75 ',m*na ruskih zrakoplovov, zvijačno
r Evro|>e o pil jamo skupno tri številke, zajela ctd voj ruske vojske hrez naj-
'OLAf NAROl»A" izhaja vsak dan iz-< '"»».i«'«" boja. °Pis v»eniši nedelj in pravnikov.
A, da tudi ne bi bilo teh okolnosti, da ne bi bilo v ozadju močne Anglije, je javno mnenje v Srbiji in Črni Gori tako vznemirjeno, da bi te dve državi pod silo javnega mnenja morali početi vojno z Avstrijo tudi brez vsake vnanje pomoči.
Seveda se bode marsikedo tudi med čitatelji "Glasa Naroda" vpraševal, kaki so razlogi, da vlada v Srbiji in Oni Gori tako razburjenje, ko se za pravo z aneksijo Herceg-Bosne dejanski položaj ni v ničemur spremenil, a v marsikterem oziru se utegne j >o loža j narod« v anektiranih pokrajinah zboljšati na podlagi obljubljenih ustavnih svoboščin. In tu je ravno poglavje, o kterem naša slovenska javnost ni dobro poučena.
Že leta 1878 je zavladala velika
Prevare čutov.
advertisement on'agreement.
n etra z znanimi romani Julija A erne.. ,	.	, .. .....
__... •	,	razburienost, ko je bila Avstriji po-
————————Uo.-iin ie pa karakteristika \ erne-	,	»	. . .
**CSI 4H NAWOI-,	-	- , : verjena okupacija; črnogorski knez
*	i tovih romanov ravno opisovanje teh-	,	,	,
; »»ice of the People' )	..	,	.	.. . : Nikola je moral porabiti vso svoio
—T dav, exi-ept Sunday, and | »■««- »tram predmeta, se je nemški | avtorit ja je umiril razburjeni
Hobday*.	I pisatelj temu izognil popolnoma. Nje-	.	,,	.	,
"uIim rintion \t-ariv iiiM)	-	" • i	.	narod, a reklo se je narodu, da je
munpiion >eariy JJ.W.	(,l|V s n| t( doprinesel nepo- ,	,	.	„-
.	... „..*,,	' oku]>aciia le provizorna. za 2o let.
rodno me k rešitvi problema, pac r„	'...,..	, - ,
. ,,	, .	,,	Tega uverjenja je bil narod do zad-
...	pa se lahko veruje, da ie vzpodbudili . .	- .	,	. .. .
Dopisi r*'-"* podpisa m osobnosti -e m-	, ,	, . .	njega časa. Cul sem celo avstrijske
satiaueio	nemške zrakoplovce k intenzivnemu
Denar naj se Wagovoli pošiljati p< | delu, da čim več doprinesejo k rešitvi;
l.tnney Or. ttr	naloge iti s tem eventuelno dove-1
tTi spremembi Icra'a naroi-Mifcov
roaimo. o* nmn tndi prejjšnjt	• • jo svoj narod do onega lovorovega
»9lvaHAC.cs naznani, da hit'e e nuj	venca, ki mu ga pisatelj vije v sv<»- i
temo na-.	. T !
ODMOV.1 . p..ril;*n-am u trdite w;.,v:	«»P»su. In res se mora priznati, |
• Nemčija ilanes prednjači v svoji,
"GLAS NAHODA"
82 Cortla1 it <(reet	N>w York City
Telefon: -WST CorUaudt
Volitve na Cubi.
Predsedniške volitve na Cubi so se zavrnile pov.-em mirno in že to dejstvo je smatrati ugodnim znamenjem. Pri tem moramo >icer vpoŠtevati dejstvo, da je okupacijska vlada Zjedi-njenih držav storila vse potrebno, da se je vzdržal mir in red, toda tudi ako bi bile te priprave izredne, bi se volii u- za vršile tako mirno, ako bi cubansko ljudstvo tudi samo ne selilo in skrbelo za to, da vlada na dan volitev povsodi po mladej republiki mir.
l>ožrtvo\alnosti na tem polju.
Občudovati moramo železno ener-/ijo sivolasega starca Zeppelina. ki se 11 i ustrašil tudi večkratnih nezgod svojih zrakoplovov, ki so ga s*ali na -Motisoče mark, temveč je neumorno začenjal z nova. Njegova navzetnost in delni uspehi sta mu pridobila shn-i»ntp- rojakov in tudi drugih narodov. To se je najlepše pokazalo, ko mu je ponesrečil tudi zadnji njejrov model.
podanike, ki so mi zatrjevali z vso resnostjo, da so velesile leta 1903 podaljšale rok na daljnih pet let. Narod je bil torej u ver jen, da Avstrija letos zapusti deželi, kteri dobita svojo avtonomijo, ako bi ne bilo možno dose.-i združenja Hercegovine s <'rno Goro. a Bosne s Srbijo.
In v te nade je padlo kakor bomba — proglašenje aneksije. Tedaj je vzplamtelo. Srbi v kraljevini in Črni <iori videli so se prevarane v slojih nadah. videli so zrušene svoje ! Merile, ai videli so ugroženo tudi svojo gospodarsko bodočnost. In temu j • x»slednjemu momentu je več, nego i vsem drugim okolnostim. pripisovati razburjenost osobito v Srbiji. Av- •
Svet ekzistira za nas le v toliko, v kolikor ga morejo zapopasti naši čuti, in njegova "slika je za nas ona. ktero nam čuti, kmalo bi bil rekel, varljivo predstavljajo. Naša duša sedi v telesu kakor zaprta v hiši, i» vsi vtiski morejo dospevati do nje še le skoz okna, oči in ušesa. Pri tem pa trpe različne izpremembe, kakor jih na primer trpi luč, ki skoz rdeče šipe pada v sobo. In kakor človek,' ki bi bil žive dni videl svet skoz rdeče steklo, ali da namesto neverjetne primere navedemo dejstvo, kakor za barve slepi vidi svet napačno, napačno v našem smislu, tako velja enako
je dosezala zaželjene barvne učinke.
Na nekako optično prevaro se opira tudi kinematograf. Kakor znano, sestoja film, ki se ga uporablja za ustvarjanje živih podob, iz velikega števila majhnih fotografij, ki se le na ta način v naših očeh zlivajo v živo podobo, da se po vsaki sliki za odlomek ene sekunde urine vmes črna plošča. Ker traja vtisk vsake slike toliko časa, da ga zamenja naslednja, se zdi. kakor bi se figure res-j nično gibale.
Optična prevara, ki je splošno j znana, a pravzaprav še ni zadostno pojasnjena, je takozvana iradijacija. Ako opazujemo na primer pri jakw jasnem nebu mesec v prvem ali zadnjem krajcu, tedaj vidimo — kakor znano — razun svetlega srpa tudi zazdi
znatno manjši.
Zanimivo optično prevaro omenja
Slovensko feetftofct&feo
________
poflp, društvo

svete Bark
'Jbfi

taZJedlnjene države Sevorn& Amerik
Sedež; Forest City, Pao
aDok^tntwse-Srwrsodr^ai. innuarja 190i w -Zs-Z^y« S^ray-ic^Tc*^.;
tudi za nas. Samo da smo mi va-	.
i ■ • -t •• j ' temnjem del, toda ta se nam jem sliko, ki jo vidimo v svoji duši. | _	__
identifikovati z resnico, kar moremo
toliko lažje delati, ker je konstruk-.	. ,	.
. ii-ii nemški pesnik Goethe, ki se je, ka-, nja čutnih organov pri vseh lpideb .	1 . .	. ,	. '
, ,	, v - , , , j i kor vemo, jako zanimal za optiko m
vseh plemen v splosnem ista, tako da .	-
, . , . . .	, » . o tem tudi rnsal. Ako opazujemo ob-,
gledamo torai vsi skoz enaka očala. ; .	'	.
, , . v . , , , . , i zorie ob solncnem vzhodu ali zahodu. A zato ta očala absolutno niso brez '	, ,
, o i	i v ,. tedai se zdi, kakor bi krog obzoria
napake. Seveda, v navadnem zivlje- .	. .	. '
, na istem mestu, kjer se nahaia soln-niu ne opazimo ničesar o nepopolno- .
• , . ^ .	.	ce. imel zarezano,
stili našega čutnega aparata, znanost
na. ne samo eksperimentalna, ampak
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 61, West Miner«!, L tajnik: IVAN TELBAN. P. O. Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON OŠTIR. 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI: MARTIN OERČMAN, predsednik porotnega odbora, Weir, KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Bos 647, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, IL nadzornik. 909 Braddock Avanue, SraA^ dock. Pa.	{
FRAN ŠUNK, m. nadzornik, 50 MiU St.. Luzerne, p*.
Nemški narod mu ie tekom .. . , , _ . ...	. , . ,
.	, ..	,	»i striia je pokazala Srbiji v carinski
nekoliko umi stavil na razpolago vec . . .	,	. i
.,..	,	'	. vojni svojo moc. m danes zna vsak:
milijonov mark. da mu omocroei srrad- . . .	. ...	.
.	.	Srb izračunati, koliko škode mu je i
nio novega zrakoplova.	. . .	,
',.,.,	'	, i-i provzrocila carinska voina z Avstn- i
Ko bi bil svet vedno tako podpiral	,	. „ . ,
. ..	.... . . . '	jo, a istotako zna vsak Srb, da mora I
svoje izumitelje, veselili bi se ze danes boljše socijalne dobe! mu tako. s<> krivi največ predsodki. Neče se namreč upoštevati, da. kar
, Srbija gospodarski propadati, dokler
Da m te- 1
bode glede prodaje svojih produktov odvisna edino in izključno le od Av-
Udeležitev državljanov pri volit-j je ik v knjižeVnosli, to je izumi-: ?lriJc! Srb|ja ^^ V	^
vah je bila nad vse živahna in zma- lelj v tehnikl. Ne jeden nc dru?ri ne ^ gospodarskega nazvoja dobiti
gali so liberalci, ki so dosegli skoraj moreta dosezati taeih svojstev še le povsodi veliko večino. Iz tega je iz- na visoki šoli. Anglija in Amerika.
vajati tudi jamstvo, da bode vlada predsednika Jo<č Moguela Oome/a bolj stalna in stanovitna, kakor je bila ona njegovega prednika, nedavno umrlega prvega cubanskega pred-
ki upoštevata to dejstvo, sta v tehniki najbolj napredovali.
Zrakoplovei se delijo danes v dve -kupini 7. različnima vodilnima idejama. Kni delujejo na balonih, ki se
sedtiika Tomaso Estrada Palma. Ta- , dajajo voditi in so lažji, drugi pa na
koj pri organizaciji prve vlade se je	aparatih. ki so težji od zraka. Dasi
namreč pokazalo, da Palma nima za	po imeli pripadniki vodljivega balo-
seboj večine cubanskega prebivalstva.	na na [llin do sedaj več uspehov, ne-temveč da se pred vsem opira na mo- pa on5 ki delujejo na aparatih.;
ralično jK^dporo in vpliv iz Zjedinje-	tožjih .«1 zraka, opažamo, da se zad-}
nih držav in ostalega inozemstva.	n j, (hže neomahljivo svojega princi-1
Vsled tega je bila trajnost Palmove	pa Santos Dumont. ki je bil važen
vlade že v naj rej izključena, kajti v	flan ,irve skupine, se je le-tej celo
vsakej deželi, ki ima republikansko vlado, mora slednja propasti, ako ni vse ljudstvo, oziroma večina ljudstva za njo. da jo podpira.
Položaj novega cubanskega predsednika Goineza je v tem pogledu povsem drugačen, kakor je bil oni predsednika E>!rada Palma. I)asi-ravno je tndi Palmo vse spoštovalo, on je tekom dolzih let svoje odsot-
izneveril in danes je zopet neumoren i graditelj letalnega stroja.
Temni oblaki.
Belgrad. 29. okt. Med Srbije« m Črno (>oro je skle-
nosti iz Cube kljub svojemu iroreče- njena vojna konvencija. Stojan Nf>-mu patrijotizmu postal tujec, kajti vakovič je odpotoval v Carigrad, da eveze raed njim in njegovim ljud- pridobi Turčijo ra vojno zvezo proti
atvom !»o bile pretrgane, kajti pre- Avstriji, a prestolonaslednik Gjorgje |	j-i.ii*
dolgo je -oral živet, v pregnanstvu. JO odpotoval t Petrograd, da preda! <la *e	malenkosti ugrozava
v,., , . , . .	: evropski miri!! Ali je vredno, da
rju Nikolaju lastnoroeno pismo i .	....	. ...
pot do morja, cesto, po kteri bode lahko pošiljala na svetovna tržišča svoje proizvode, ne da bi bila pri tem odvisna od Avstrije ali Turčije. Narod sploh zahteva Bosno in Hercegovino. a pametni jiolitiki uvidevajo. da je to stvar nemožnosti. Zato reklamirajo za Srbijo južni del Bosne med Drino in novopazarskim sandža-kom ter južno Hercegovino. In ako ■se jim odreče tudi to, tedaj bode vojna neizogibna. Bode to vojna, ktere izida ni težko prorokovati. a bode to boj naroda, ki v svojem obupu ne vidi druge pomoči. Narod pravi: Ifi imamo samo dve poti: ali poginiti slavno na bojišču, ali poginiti kakor i miška v kletki. Tako misli in tako govori danes vsaki Srb.
Pustimo na strani vprašanje, ali je zahteva Srbije s stališča mednarodnega prava opravičena ali ne; gotovo pa je Srbija opravičena do te zahteve v interesu svoje bodočnosti. Ore za prilično fi—7 tisoč kvadratnih kilometrov zemlje nekako deseti del anektiranih pokrajin.
To je za Avstrijo malenkost, a za Srbijo vprašanje življenja!
In sedaj vprašamo: Ali je vredno,
Zjedinjenih držav in ostalega inozemstva bode sedaj na Cubi mnogo manjši, nego je bil v Palmovih časih. Radi tega zamoremo že sedaj prepričani, da bode cubanska republika, oziroma njena vlada v nadalje mnogo
POZDRAV.
General Gomei je pa živel vedno med rarju Nikolaju lastnoroeno pismo i svojim ljudstvom, tako kot vojak in kralja Petra. Turška vlada je pretr- ^^	male°kostl na ^
kot patrij#t. Z ljudstvom zajed no se i pa j a dogovor, i Avstrijo, ker hoče 'T ^	** Vredn°\ da. ***
je boril proti Rančem za svobodo | ,ako Anglija, medtem ko se z Bolga- j Jake malenkost, postane na txsoee po-
Cube i. tabo .i je pridobil v sr.u | rijo nadaljujejo dogovori.	habljeneer, vdoT « sirot?! Zato bi
i- J.I.. i„tni nr:,.ti.T	bilo t interesu humamtete, v mtere-
•ubanfkefa ljudstva častni prostor To je bila S4enftrija dnevft.	čiovečanstva, ako avstro-ogrska
S tem se odstranjeni za Gomeza vsi j ... ,	, su elovecanstva» ako avstro-ogrsKa
, ...	- •	, lurcija se oborozava z mrzhčavo | vlada ne bi zatiskala usee pred ie-
oni predmMlk., s kterirni se ie moral ..	. .	.	.	1
D ,	j * ■ * - - i	i. naglico, a kakor se vidi: n« proti —! ljami srbskega naroda!	Ed.
Palma veda* boriti in ktenm je ko-	J	s
I Bolgariji!
necno tudi podlegel. Gomezova via-	" ~ ™ " --
da bode pred vsem cubanska in vpliv j Znano ^ koIiko « > An^]ija Pri"
zadevala, da izneveri Avstrijo svoji
zaveznici Nemčiji, a ker je ostala p,.^ Shodom v staro domovino Avstrija zvesta, hoče se jej Anglija j pozdravljam iz obali Atlantika vse sedaj bridko maščevati. Ne radi Tur- j mo;je prijatelje in znance, posebno pa ške. ne radi srbskega naroda, ampak j brate od moje žene FT1in in Anton zato, da udari preko Avstrije — (Tekavca ter Antona in Marijo Ko-bolj stanovitna in krepkejša. kakor |	: P<>stavila se je Anglija na rošak v Christopher, HI. Na veselo
je bila dosedanja.	: siran balkanskih narodov. Politiška j svidenje 1
_______ morala, spoštovanje mednarodnih do- New York, 16. listopada, 1908.
- - — — *	govorov, spoštovanje človeških pra-	Ivan Hiti
vie. o kterih deklamujejo angleške i
novine. silijo k vprašanju: ali ie' Pred Shodom v staro domovino sploh Anglija, ki se ima za vso svojo pozdravljam iz obali oceana vse print oč in oblast zahvaliti edinole svoji jatelje in znance, posebno pa moja nemoralni politiki, večnemu gaženju ; hrata Ivana in i^a^ Paternoster v mednarodnih dogovorov ter gaženju Rin?ham Canyon, Utah. Hvala vsem, človečanskih pravic, ali je sploh ta j ki so pri moji Odhodnici prisostvo-Anglija kedaj poznala vse te pojme?! j vali ter kii(-.em vsem skupaj: Na ve-
SKLAD
sa spomenik padlima žrtvama Lnnder in Adamič in za podporo ranjencem v ljubljanski bolnišnici:
Matija Lantar in tovariši iz Kenosha, Wis., $10.20
Mat. Paternoster iz Bingham Canyon, Utah, izročil nam je osobno na povratu v staro domovino nabrani znesek $13.00. in sicer so darovali: Po $1.00: Mat. Paternoster, Ivan Marinko, Ivan Baš, Josip Rudgi, Fr. Pance, Ivan Sonc in Mihael Snoj. — Po 50c: Ivan Podobnik, Ant. Grad, 'Fran Snoj, Fran Šeme, Tomaž Šeme, Fran Šeme, Ivan Paternoster. Anton Paternoster, Josip Sonc. Fran Ore-hek, Ignac Paternoster in Alojzij Paternoster.
Živeli zavedni rojaki iz ljubljanske okolice!
Dosedaj izkazano $118.36.
Uredništvo "Glasa Naroda".
Ali ponudila se jej je lepa prilika, : «=elo svidenje!
New York, 16. listopada, 1908
Matevž Paternoster.
da dade klofuto svoji največji kon-kurentinji — Nemčiji! In ker je ne
more zadeti naravnost, zadeti jo hoče	_
preko Avstrije I	p,.e(j odhodom v staro domovino
Splošni evropski mir ni bil od ča- j pozdravljam vse rojake širom Ame-sov Napoleona L še nikdar v taki ne- j rike, posebno pa Janeza in Jero Ser-
varnosti, a položaj avstrijske države podoben jg danes na las položaju v 1. 18-18. Srbija in Črna Gora sta res mali državi, ali ako se jima pridruži' še Turška, tedaj je to sila, s ktero mora računati tudi Avstrija. To tembolj. ker Srbi in mohamedanci v Bosni komaj čakajo na vstajo, a prav lahko bi se dogodilo, da se prikažejo angleške vojne ladije v avstrijskem morju.
šen v Leadville, Colo. Živili!
New York. 16. listopada, 1908
Fran Tomšič.
Pred odhodom v stari kraj pozdravljam vse znance in prijatelje, posebno pa Josipa Zadu in ženo, Josipa Šajn in Josipa Jelša v Kates, Mich. Na zdar!
New York, 16. listopada, 1908
Anton Valenčič.
tudi praktična, ima velik interes na tem. da pozna slabosti, da more potem eliminirati po njih provzročene napake, ktere na konečni rezultat v njegovi pravilnosti često bistveno vplivajo.
Nepopolnost naših čutov se ne o-mejuje zgolj na oko, toda pri tem najvažnejšem naših organov se prikazuje najbolj razločno in najbolj občutno, radi česar hočemo v bistvu razpravljati samo o prevarah očesa.
Spoznanje, da sveta ne vidimo takega. kakoršm je v resnici, ampak da nas naše oko često vara, je tako staro, kakor opazovanje in premišlje-' vanje sploh. l>a se nam mesec zdi včasih veliko večji, včasih zopet manjši, ščip namreč, in sicer večji, kadar stoji globoko na obzorju, manjši. kadar plava vrh neba, to so zabeležili že stari Egipčani in dostavili, da se ista prikazen more opazovati na solncu, ki je pri vzhajanju in za-hajnnju večje nego opoldne. Že Pto-lomej v prvem stoletju po Kristu je to prikazen prav raztolmačil, češ, da je optična prevara.
V leni slučaju se tiče prevara velikosti predmeta, ki ga je oko videlo. Na enaki vzrok, namreč na zmoto ne-htne sposobnosti za presojevanje distance, moramo reducirati tudi prevare smeri. Za vzgled bodi omenjeno. kar so mnogi čitatelji gotovo že sami opazovali: ako se postavimo na absolutno naravnost potekajoči železniški progi med oba tira, se nam zdi. kakor bi se ista v daljavi vedno bolj drag drugemu bližala, torej kon-vergirala. dočim sta vendar v resnici popolnoma paralelna.
Da morejo biti take ojutične prevare tudi v praksi jako važne, je po- i kazala polemika za takozvane Marto-ve kanale. (Mart je naši zemlji najbližja zvezda.) Schiaparelli je namreč našel na našem sosednjem planetu omrežje dvojnatih črt. ki jih je imel za kanale. Od druge strani se ( je mu ugovarjalo in trdilo, da je dozdevna dvojnatost zgolj optična prevara. Istinito so šolski otroci, kte-rim je narisal učitelj na tablo mrežo enojnih tenkih črt, te črte često pre-risavali dvojnato, dokaz, da se taka optična prevara res dogaja. Pri ta-kozva.ni b M art o vi h kanalih so potom fotografije, ki je istotako dala spo-: »nati dvojne črte, stvar pač razre- j šili v prilog Sehiaparellijevega opazo- j ▼an ja.
Sla pogoste so optične prevare na 1 barvah. V tem pogledu kažejo posa- j mezne oči veliko subjektivno različ- ; nost. Saj se je tndi pri čutu za bar- i ve, če so trditve naših jezikoslovcev | prave, izvršila edina dokazljiva iz-1 prememba v zgodovinskem času na I človeškem telesu: kajti junaki Ho- j merjevi so videli eno barvo manj,; vse človeštvo je bilo takraat za mo- i dro barvo slepo!
A ne z različnostjo vtiska pri različnih ljudeh glede na lice in intenzivnost barve se hočemo pečati, te-muČ z onimi prevarami, ki so nam vsem skupne, ki so tako navadne, da celo računamo z njimi.
Ako dolgo gledamo svetlo točko, na primer naše solnce, in ako pogledamo potem na belo ploskev, tedaj vidimo na njej navidezno isto točko zopet, in sicer v drugi barvi. Solnčna . plošča izgleda večinoma v svojem od-tisku črna, ker je njena luč pravzaprav čisto bela. Ako je bil predmet, ki smo ga gledali, rdeč križ, te-d.j se pokaže na beli steni ista figura v zeleni barvi. Ti odtiski trajajo precej dolgo.
Ta "kontrastni učinek" nastopa tudi istočasno. Ako na primer napravimo na platnu vštric svetlordečo in često belo liso, kdaj bode bela pri istočasnem opazovanju kazala zelenkast blesk. Poleg modre barve izgleda bela lisa rumenkasto. Te barv- j ■ne učinke so slikarji že od nekdaj j opazovali. Tehnika modernih, tako- i svanih secesijonistov je delala jako j močno s tem sredstvom kontrasta, da
Praktično važni zlasti za zdravnika so konečno tudi oni slučaji, kjer opažba vida nima nobenega substrata v zunanjem svetu, ampak se izvrši s pojavi v telesu samem. Sem spadajo optične halucinacije blaznikov ali bolnikov, ki imajo vročinico; na primer znana prikazen, da pijanci v deliriju tremens vidijo podgane. Gre se tukaj za razdražen je vidnega živca po telesnih pojavili, na ktero on zbog specifične kakovosti reagira z optičnimi občutki.
Seveda bode oko predmete, in sence, ki leže v očesu samem, toda pred vidnim živcem, istotako preobrazilo in na van projiciralo. Najbolj znana taka prikazen so "'mouehes volan-tes'', plešoče mušiee. Ak« gledamo, zlasti ob vročem vremenu, naravnost pred-se v praznino, tedaj vidimo nešteto krogov, krogi ji v in verižic ple-, sati po zraku. Vzrok te prikazni pa : ni v zraku, ampak v očesu samem, i v njegovem steklu.
Ti vzgledi, kterih število bi se dalo pomnožiti v neskončnost, nam kažejo, kako nepopoln in nezanesljiv je naš najimenitnejši čut. To utemeljuje tudi. zakaj eksatna veda v pre-I pornih slučajih veruje samo izvežba- j tlim opazovalcem. Kajti videti mo-i rejo pač skoro vsi ljudje, prav videti j je pa umetnost, eventualno tudi znanost.
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, willock, Pa. IVAN TORNIČ, H. porotnik, P. O. Bos 622. Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box«t?. Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA." ti velika Zaloga vina in žganju.
:A
Marica, Grli!
Prodaja belo vino po........70c. gallon
črno vino po........50c.
Drožnik 4 ^atone za..........811.00 ga
Brinjevec 12 steklenic za........f 12.00 ^
ali 4 gal. (sodček) za..........$l(i»(X)
Za oblino naročilo te priporoča
Marija Grill*	®
§ 3308 St. Clair Are., N. EL,	Cleveland, O
ZA BOZIC
NA PRODAJ. Lepo pohištvo, posebno priporočljivo za novoporočence, je na prodaj. Podrobnosti izvedeti je pri lastniku:
Frank Zelene, 168 4th Ave.,	Brooklyn, N. Y.
(14-17—11)
in NOVO LETO pošiljajo Slovenci kaj radi DARILA svojcem v staro domovino in iz Zjedinjenih držav zgolj gotov denar; to pa NAJBOLJE, NAJCENEJE in NAJHITREJE preskrbi
FRANK SAKSER CO.,
82 C0RTLANDT ST.. NEW YORK, N. Y.
6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, OHIO.
	
	
h . ''m®?	
82 |
;F han K a K fy

mm


G ~ O
a rs CO
T* O

_=2 S
E S3 &
si S
a
'u a eS g S ~ ^
cj
^	sr
-	ra
?	a
>	N S3
IZ?	ES ®
— CJ £
O N T? g ~ 2 fe eS ' O. _
O
g S c
© m	»S
N	'1-3
o ei p
C -
> g —
ei g -X3 M p cS O
Zsi
n \—> C
e3 S e3 =3
S5	M »
^ - &
•-S -g.
—< P
T3 c3
a
o " 00 O P,
C O
•a s.
e3
-T3 ei
a
S a	.	ft
CJ H	—-	P
tc d	ffl	>
e -t	S:	°
~	I	®
>	.9	5
13
S
>
S. .S
a .g
: a	-
o	ti
ju	>2
=3 S u	*
> «	Z
a 2
3	g
ei S	>
C, co	-Si
(M H fB-
a
D.
ei >
d
m
d
©
> O
S
eS
>
I
o &.
et
O t-. O«
cS
H3
a
•5 P a o a "S?
S ..
C
el
■I—a .	nt g.
»O
"J t
13 >
2 ™ 4 ^ -a 1 o 2 Z
"S
o g | d. fi.
I
S
o
o O
S m
GQ
1 «4
Ph
i
-s
® CQ
C3
> ^
"S J
^ -t;
- d ca
"S? S
> >§
S
N
'S
d 05
OB K U)
-g s-
i-i _ eo P. ^ «

d	'C
^S	©
S	a *S
co	.g
•ft M
1 S* s ■S h

,.,-r^-— -rrf --
■mHHPPHPIf
W3?
•	.af X'-	-
Jugoslovanska
Katol. Jednota,
lnkorporirana dne 24. januaija 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, HL Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopustil v
.Evropi)
Glavni tajnik: JURIJ L. B ROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brad-dock, Pa.
ALOJZIJ VIRANT. H. nadzornik. Cor. 10th Avenue & Globe Street,
South Lorain, Ohio.
IVAN PRIMOŽIČ, ID. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street,
Calumet, Mich.
IVAN KERŽIŠNIK, n. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, III. porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa.
Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street,
Joliet. 111.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po stojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pcšiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE. P. 0. Box 105, Ely, Minil., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vs? pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se po iljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsak^e pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA."
PRISTOPILI.
K društvu sv. Jožefa štev. 23 v San Francisco, Cal. Josip Troje 1864 cert. 10744 I razred. Društvo šteje 80 udov.
K društvu sv. Jožefa št. 30 v Chisholm, Minn. Frank Požar 1890 cert. 1"745, J..lin Matjaže 1SS0 cert. 10746. Oba v I razredu. Društvo šteje 139 udov.
K društvu sv. Srce Jezusa št. 2 v Eveleth, Minn. Anton Golobic 1878
oert. 10747 I razred. Društvo šteje 129 udov.
K društvu -v. Barbare št. o v Soudan. Minn. John Dragovan 1880 e«rt H«74:» 1 r aired. Društvo šteje 19 udov.
K društvu sv. Jožefa šte 67 v Vale, Kans. Frank Gogmavec 1874 eert. 10752 I razred. Društvo šteje 38 udov.	*
K društvu sv. Jožefa št. 23 v San Fransisco, Cal. Marija Troje 1864 oert. 10743. Društvo šteje 36 udov.
K «1 ru-t \ u -v. Barbare ^t. 5 v Soudan. Minn. Marija Dragovan 1888
eert. 10748. Društvo šteje 12 udov.
K društvu sv. Petra ;:t PiWla št. 35 v Lloydell, Pa. Neža Taužel 1882 eert. K',;,o, Helena L v..vit	cert. 10751. Društvo šteje 22 udov.
K društvu v. Štefana št. 5S v Bear Creek, Mont. John Bregar 1884 oert. 10719 I razred. Društvo šteje 58 udov.
K društvu \v. Jo/ela št. 17 v Aldridge, Mont. Frank Veršnik 1880 cert. 10717 I razred. Društvo šteje 70 udov.
K društvu sv. Jožefa št. 52 v Mineral. Kans. Gregor Oven 1885 eert. 10714, John Pen,-it ls7K <-«-rt. 10715, Jožef Strubel 1866 cert. 10716. Vsi v I rax redu. Društvo šteje G1 udov.
K društvu Zvon ;t. 10 v Chicago, 111. Josip Novak 1873 cert. 10731 I razred. Društvo Šteje 47 udov.
K društvu >v. Jurija št. 49 x Kansas City, Kans. Frank Rutar 1878 cert. 10,29. Matija Petrič lSS<i eert. 10730. Oba v I razredu. Društvo šteje 62 ndov.
K društvu Barbare št. 79 v Heilvvood. Pa. Anton Šimon 1890 oert. 10728 I razred. Društvo Šteje 17 udov.
K društvu sv. Alojzija št. 36 v Conemaugh, Pa. Matija Šergan 1877 oert. 10727 1 razred. Društvo šteje 173 udov.
K društvu sv. Alojzija Št. 19 v So. Lorain, O. Jožef Matan 1867 cert. 10721, Matija Matos 1880 cert. 10725. Oba v I razredu, Matija Balo* 18,9 tert. 19721, Stefan Trojko 1889 cert. 10722, John Ostrogujaj 1887 eert. 10723, Lovrenc Merarie 1889 cert. 10724. Vsi v D razredu. Društvo itej« 89 adov.
K društva »v. Rese«. Teleoa it. 77 v Goff, Pa. Neža Ucman 1873 «er». 107M. Društvo šteje 5 udov.
■ društva Jožefa št. 52 v Mineral, Kan«. Johana Leskove« 1881 eert. 10713. Društvo šteje 23 udov.
K društvu sv. Štefana št. 58 v Bear Creek, Monk. Frančiška Kastelič 1887 eert. 10718. Društvo šteje 13 udov.
K društva sv. Alojzija št. 19 v So. Lorain, O. Frančiška Vidrih 1889 oert. 10726. Društvo šteje 40 udov.
K društvu sv. Alojzija št. 31 v Braddock, Pa. Neža Benčar 1880 cert. 10732. Društvo šteje 112 udov.
K društvu sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa. Ivana Smožnik 1887 cert. 10697. Društvo šteje 58 udov.
(K društvu sv. Barbare št. 3 v La Salle, Dl. Marija Baškovič 1873 oert. 10709. Društvo šteje 41 udov.
K društvu sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumet, Mich. Marija Luke-žič 1885 cert. 10706. Društvo šteje 124 udov.
K društvu sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn. Anna M. Brozich 1886 cert. 10693, Antonija Zavrl 1887 cert. 10692. Društvo šteje 122 udov.
K društvu sv. Jožefa št. 45 v Indianapolis, Ind. Marija Luzar 1888 cert. 10682, Terezija Jeriček 1881 cert. 10681. Društvo šteje 32 udov.
K. društvu ct. Ime Jezus št. 25 v Eveleth, Minn. Marjeta Fugina 1879 eert. 10687. Društvo šteje 48 udov.
K drnštvu sv. Irr.e. Jezus št. 25 v Eveleth, Minn. John Kozjak 1876 eert. 10686 I razred. Društvo šteje 149 ndov.
•K društvu sv. Jožefa št. 45 v Indianapolis, Ind. Josip 2unta 1885 cert. 10683, II razred Anton Renar 1882 eert. 10677 I razred. Jakob Gaz-voda 1865 cert. 10684 I razred, Frank Urbančič 1886 cert. 10684 I razred, Mihael Krips 1875 cert. 10678 n razred, Frank Pajer 1888 eert. 10679 in John Ter Vinar 1876 eert. 10680 v IT razredu. Društvo šteje 71 udov.
K društvu sv. Alojzija št. 78 v Salida, Colo. John Cešnovar 1868 cert.
10694	I razred. Društvo šteje 46 udov.
'K društvu sv. Petra št. 69 v Thomas, W. Va. Ivan Boyc 1864 oert.
10695	I razred. Druš. šteje 24 udov.
K dništvu sv. Jurija št. 22 v Chicago, I1L Ralko Hečimovič 1873 oert. 10672. Mate Blečič 1874 cert. 10675, Blaž Bukavina 1882 cert. 10673, Nikola G ni ho vac 1882 cert. 10674. Petar Hečimovič 1872 cert. 10676. Vsi ▼ I razredu. Društ. šteje 130 udov.
(K društvu sv. Petra št. 50 v Brooklyn, N. Y. Mike Bižal 1886 cert. 10691, Augnštin Jakopič 1878 cert. 10689, Ivan Jnrkavič 1882 cert. 10688. Vai v n razredu in Rudolf Jurkovič 1885 cert. 10690 v I razredu. Društvo šteje 30 udov.
K društvu sv. BaiWe št. 33 v Trestle, Pa. Josef Dovjak 1883 oert. lfOM T razred. Društ. šteje 146 udov.
(K društvu sv. Alojzija št. 13 v Baggaley, Pa. John Lovrenčič 1889 eert. 10698 I razred. Društ. šteje 41 udov.
K društvu sv. Florijana št. 64 v So. Range, Mich. Peter Gradišek
1886	cert. 10699, Florijan Belehar 1883 cert. 10700. Oba v II razredu in Josip Slemec 1888 cert. 10701 I razred. Društ. šteje 41 udov.
K društvu Jezus pri Mal-enih št. 68 v Monessen, Pa. Juraj To mas 1889 cert. 10702 I razred. Društ. šteje 38 udov.
K društvu sv. Petra in Pavla št. 51 v Murray, Utah Ivan Kosovič
1887	cert. 10703 I ra zred. Društ. šteje 50 udov.
(K društvu Marija Zvezda št. 32 v Black Diamond, Wasih. Frančiška Kramar 1891 cert. 10734. Društ. šteje 25 udov.
K društvu sv. Jerneja št. 81 v Aurora, I1L Agnes Ferenčak 1881 cert. 10740. Društvo šteje 3 udoe.
K društvu sv. Alojzija št. 43 v E. Helena, Mont. Frank Tegel 1888 cert. 10742 I razred. Društ. šteje 17 udov.
K društvu sv. Jerneja št. 81 v Aurora, 111. Martin Jurkas 1870 eert. 10741 I razred. Društ. šteje 13 udov.
K društvu sv. Štefana št. 26 v Pittsburg, Pa. Louis Volk 1872 cert. 10737, Josip Pa vi a kovic 1868 eert. 10739. Oba v II razredu in Franc Urbane ič 1889 eert. 10738 v I razredu. Društ. šteje 59 udov.
K društvu Marija Zvezda št. 32 v Black Diamond, Wash. Jakob Rih-ter 1886 cert. 10735.. Martin Kajtna 1887 cert. 10736. Oba v I razredu. Društvo šteje 91 udov.
K društvu sv. Jožefa št. 20 v Sparta, Minn. John Knaus 1873 cert. 10733 I razred. Društ. šteje 70 udov.
K društvu sv. Cirila in Metoda št, 9 v Calumet, Mich. Anton Domen-čič 1SS3 cert. 10704, Marko Frankovič 1885 cert. 10705. Oba v I razredu. Društvo šteje 241 udov.
iK društvu sv. Petra in Pavla št. 66 v Joliet, 111. John Miklič 1871 cert. 10707 I razred. Društvo šteje 43 udov.
K društvu sv. Barbare Št. 3 v La Salle, III. Matej Baškovič 1867 cert. lU7fl8 1 razred. Društvo šteje 73 udov.
K društvu sv. Jožefa št. 53 v Little Falls, N. Y. Frančiška Primožič 1879 cert. 10710. Društvo šteje 22 udov.
K društvu sv. Jurija št. 61 v Reading, Pa. Marija Matetič 1881 cert. 10711. Društvo šteje 5 udov.
K društvu sv. Jožefa št. 14, v Crockett, Cal., 3. nov.: Herman Ana, 1874, eert. 10.755. Društvo šteje 24 članic.
K društvu sv. Jožefa št. 21 v Denver, Colo., 3. nov.: Zelič Matija, 1SSS. eert. 107o4. 1. raz. Društvo šteje 90 udov.
Iv društvu sv. Barbare št. 39 v Roslyn, Wash., 3. nov.: Janko Janžič, 1SS5, cert. 20756, Oreškovič Mate, 18S7, cert. 10757. Oba v I. razredu. Društvo šteje 173 udov.
K društvu Sv. Ime Je.-ns št. 25 v Eveleth, Minn., 6. nov: Terezia Okoren, 1888. eert. 10760. Društvo šteje 46 članic.
K društvu sv. Jožefa št. 67 v Yale, Kani?., 9. nov.: Marie Fauland 1887, eert. 10S04, Julijana Hoffer, 1886, eert. lOSOo. Društvo šteje 6 čl.
ČRTANI.
Iz društva sv. Petra št. 50 v Brooklyn, N. Y. Ivan Jambič cert. 6645 I razred. Društvo šteje 28 udov.
Iz društva sv. Resnega Tel. št. 77 v Goff, Pa. Frank Rozina cert. 7606, Frank Zima eert. 7S85, Matija Canželj cert. 7793. Vsi v I razredu. Društvo šteje 20 udov.
Iz društva sv. Srce Jezus št. 2 v Ely, Minn. Alojzij Eromar cert. 438, Matevž Trobec eert. 10298. Oba v I razredu. Društvo šteje 124 udov.
Iz društva sv. Janeza Krst. št. 71 v Collinwood, 0. Ivan Bohinec cert. 7084 II razred. Društvo šteje 21 udov.
ODSTOPILI.
Od društva sv. Jožefa št 76 v Oregon City, Ore. Jožef Kastelic cert. 1153, Matevž Okoren cert. 10131. Oba v I razredu. Društvo šteje 22 udov.
Od društva sv. Mihaela Ark. št. 40 v Claridge, Pa. John Šuštaršič eert. 2399 1 razred. Društvo šteje 92 udov.
Od društva ^v. Alojzija št. 19 v So. Lorain, O. Valentin Rozman cert. 4494 I razred. Društvo šteje 83 udov.
Od društva sv. Ime Jezus št. 25 v Eveleth, Minn. Josip Debelak cert. 6292 I razred. Društvo šteje 148 udov.
Od društva Zvon št. 70 v Chicago, Dl. Frank Augustin cert. 6949 H razred. Društvo šteje 46 udov.
Od društva sv. Ime Jezus št. 25 v Eveleth, Minn.,Marija Debelak cert. 8909. Društvo šteje 48 udov.
Od društva sv. Petra št. 50 v Brooklyn. N. Y. Kazimir Zakrajšek eert. 6493 11 razred. Društvo šteje 29 udov.
Od društva sv. Mihaela Ark. št. 40 v Claridge, Pa. Marija Suštarčič eert. 9563. Društvo šteje 44 udov.
Od društva sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstown, Pa. Helena Zadel eert. 8601, Marija Zgonc cert. 8597. Društvo šteje 65 udov.
Od društva sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstown, Pa. Anton Zadel cert. 3862 I razred. Andrej Zgonc cert. 1264 II razred. Društvo šteje 132
udov.
ZOPET SPREJETL
V	društvo sv. Jožefa št. 45 v Indianapolis, Ind. Frank Struna cert. 2750 I razred. Društvo šteje 72 udov.
V	društvo sv. Ime Jezus* št. 25 v Eveleth, Minn. Janez Jankovii cert. 1690 I razred. Društvo šteje 169 udov.
V	društvo sv. Janeza Krst. št. 37 t Cleveland, O. Ivan Rozman oert 4052, Franjo Mihelič cert. 4701, Ivan Cimperman oert. 3932. Vsi v I razredu in Rudolf Gričar cert. 5704 H razred. Društvo šteje 126 udov.
IV društvo sv. Barbare št. 33 v Trstle, Pa. Ivan Stremfelj cert. 1029, Leopold Matavec cert. 4886. Oba v I razredu. Društvo šteje 148 udov.
V	društvo Sokol št. 38 v Pueblo, Colo. John Sukle cert. 6688 I razred. Društvo šteje 47 udov.
V	društvo sv. Petra in Pavla št. 51 v Murray, Utah. Jožef Tomljano-vič cert. 7799 I razred. Društvo šteje 49 ndov.
V	društvo sv. Jožefa št. 30 v Chisholm, Minn. Frank Zobeo eert 6491 I razred. Društvo šteje 137 udov.
V	društvo sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstown, Pa. Marija Rihtar cert. 9762. Društvo šteje 22 udov.
V	društvo sv. Jožefa št. 70 v Sparta, Minn. Chas. Kovačič cert. 5088 II razred. Društvo šteje 69 udov.
V	društvo sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstown, Pa. Anton Kušer cert. 4328 I razred. Društvo šteje 134 ndov.
V	društvo Janeza Krst. št. 37 v Cleveland, O. Eva Rozman cert. 9412, Ivana Mihelič cert. 9385. Društvo šteje 81 ndov.
V	društvo sv. Ime Jezus št. 25 v Eveleth, Minn. Marija Jankovič cert. 8917. Društvo šteje 49 udov.
V	društvo sv. Jožefa št. 45 v Indianapolis, Ind. Neža Struna eert. 9646. Društvo šteje 33 udov.
V	društvo sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa. Marija Stremfelj eert. J 9269. Društvo šteje 59 udov.
V	društvo sv. Petra in Pavla Št. 15 v Pueblo, Colo. Ivan Oražem cert. 4821 I razred. Društvo šteje 97 udov.
V	društvo sv. Alojzija št. 36 v Conemaugh, Pa. John Bric cert. 4068 I razred. Društvo šteje 168 udov.
'V društvo sv. Jožefa št. 52 v Mineral, Kans. Florijan Rihtar cert. 3167 I razred, Mat Praprotnik cert. 6664 II razred. Društvo Šteje 63 udov.
V	društvo sv. Jožefa št 21 v Denver, Colo., Jacob Meden, cert. 4832. I. raz. Društvo šteje 99 udov.
V	društvo sv. Petra št. 50 v Brooklyn, N. Y-, Kazimir Zakrajšek, cert. 6493. II. raz. Društvo šteje 29 udov.
V	društvo Preev. Srce Jezus št 2 v Ely, Minn., Anton Zobec, oert 552 I. raz. Društvo šteje 125 udov.
PRESTOPILI.
Jurij Ko dri č cert. 7450 I razred 1876 od društva sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumet, Midi. k društvu sv. Florjana It. 64 ▼ fie. Ran««, 16A Prve dr. štej« 239 adov, drugo 38.
Andrej Rutar cert. 10367 "i860 I razred od društva sv. Alojzija št. 19 v So. Lorain, O. k društvu sv. Jožefa št. 45 v Indianapolis, Ind. Prvo druš. šteje 88, drugo 73 udov.
Josip Škufca cert. 5886 1878 I razred od dr. sv. Srea Jezusa št. 2 v Bly,Minn. k društvu sv. Jožefa št. 52 v Mineral, Kans. Prvo dr. šteje 128, drugo 67 udov.
Josip Bajde, cert. 1881 I razred 1881 od društva sv. Štefana št. 58 v Bear Creek, Mont. k društvu sv. Jožefa št. 17 v Aldridge, Mont. Prvo dr. šteje 56, drugo 71 udov.
Ana Bezgoenik cert. 8607 1865 od društva sv. Jožefa št. 17 v Aldridge, Mont. k društvu sv. Janeza Krst. št. 82 v Sheboygan, Wis. Prvo društvo šteje 64, drugo 4 ude.
Kocjan Bezgočnik cert. 1271 1863 I razred istotako kot zgoraj.
Leopold Šepič cert. 6172 1880 I razred od društva št. 55 v Union town, Pa. k društvu sv. Janeza Krst. št. 37 v Cleveland, O. Prvo društvo šteje 43, drugo 127 udov.
John Hut ter, cert. 3508, roj. 1873 I. raz. od društva sv. Jurija št. 22, 'Chicago. 111.,, k društvu sv. Petra in Pavla št. 66 v Joliet, IU. Prvo društvo 'šteje 127, drugo 44 članov.
\
SUSPENDIRANI.
Iz društva sv. Ime Jezus št. 25 v Eveleth, Minn. Lovrenc Petrihar cert. 1585 I razred. Društvo šteje 148 udov.
Iz društva sv. Janeza Krstnika št. 37 v Cleveland, O. Frank Brodnik cert. 2263 I razred, Ivan Smolič eert. 7705 I razred, Jakob Hočevar cert. 4075 Ilrazred. Društvo šteje 122 udov.
Iz društva sv. Jurija Vitezi št. 49 v Kansas City, Kans. John Jakob-čič eert. 2944. Peter Miketšč cert. 2929. Oba v I razredu. Društvo šteje 66 udov.
Iz društva sv. Srr-e Jezus št. 2 v Blv. Minn. Franc Hutar cert. 5007, Anton Zobec eert. 552, Josip Kromar cert. 431. Vsi v I razredu. Društvo šteje 126 udov.
'Iz društva sv. Barbare št. 39 v Roslyn, Wash. Filip BLažina cert. 2794. Ciril Randel cert. a577. Oba v I razredu. Društvo šteje 171 udov.
Iz društva sv. Janeza Krstnika št. 37 v Cleveland, O. Frančiška Brodnik eert. 9361. Albina Hočevar cert. 9378. Društvo šteje 79 udov.
Iz društva sv. Štefana št. 26 v Pittsburg, Pa. Franc Smrdel cert. 6597 II razred. Društvo šteje 56 udov.
Iz društva sv. Mihael Ark. št 40 v Claridge, Pa. Andrej Antonič cert. 6745 II razred. Društvo šteje 93 udov.
Iz društva sv. Petre, št 15 v Pueblo, Colo. Ivan Coš cert. 0222, Andrej Hnbjan cert. 5734. Oba v I razredu. Društvo šteje 96 udov.
Iz društva sv. Alojzija št. 36 v Conemaugh, Pa. John Rovanšek eert. 3124, Gašper Zorz cert. 2226, Frank Miklaueič cert. 10454. Vsi v I razredu. Društvo šteje 167 udov.
Iz društva sv. Jožefa št. 52 v Mineral, Kans. Franc Mihelčič cert. 6012, Vladimir Štimac cert 6200. Joe Levenčik eert. 6413, Anton Pintar cert. 7806, Miha Štdmac cert. 10501. Vsi v I razredu. Društvo šteje 61 udov.
Iz društva sv. Barbare št. 4 v Federal, Pa. Marija Nemec cert. 8214. Društvo šteje 19 udov .
Iz društva sv Petra in Pavla št. 51 v Murray, Utah. Ana Brejkovič cert. 9715. Društvo šteje 19 udov.
Iz društva sv. Jurja št. 22 v Chicago, HI. Martin Oberman cert. 1579, Nikola Dragiševič cert. 6766. Oba v I razredu. Društvo šteje 128 udov.
Iz društva Janeza Krst. št. 71 v Collinwood, O. Martin Mustar cert. 6441 II razred. Društvo šteje 31 udov.
■Iz društva Marija Pomagaj št. 40 v So. Lorain, O. Alojz Volčina cert.
6781 I razred. Društvo Šteje 40 udov.
Iz društva sv. Barbare št. 4 v Federal, Pa. Janez Nemec cert. 6204 I razred. Društvo šteje 73 udov.
Iz društva Jezus pri Malenih št. 68 v Monessen, Pa. Nikola Štimac cert. 5781 I razred. Društvo šteje 37 pdov.
Iz društva sv. Petra in Pavla št. 51 v Murray , Utah. Jožef Miklič cert. 3857. John Brajkovič cert. 4620. Oba v I razredu. Društvo šteje 48 udov.
Iz društva sv. Alojzija št. 31 v Braddock, Pa. Matevž Simlevič cert. 3948 I razred. Društvo šteje 183 udov.
Iz društva sv. Jožefa št. 30 v Chisholm., Minn. Frank Hren cert. 7121, Ignacij Miklaučič cert. 4140, Frank Rozun eert. 6963, Josip Sterbenc cert. 6280. Vsi v I razredu. Društvo šteje 136 udov.
Iz društva sv. Barbare št. 60 v Chisholm, Minn. Alojz Cvar cert. 7378 I razred. Društvo šteje 35 udov.
Iz društva sv. Alojzija št. 31 v Braddock, Pa. Marija Simlevič cert. 9169. Drštvo šteje 111 dov.
Iz društva sv. Jožefa št. 30 v Chisholm, Minn. Ivana Miklaučič cert. 9055. Društvo šteje 44 udov.
Iz društva sv. Barbare št. 3 v La Salle, DL Blaž Chulek cert. 10340 n razred, John Rakoše cert. 10144 I razred.
NAZNANILO UMRLIH ČLANOV.
Josip Irhlen cert. 6696 ud društva sv. Jožefa št 30 v Chisholm, Minn, umrl 22 okt. 1908. Bil je ubit r rudniku. Zavarovan je bil za $1000.
Anton Kopitnik, cert. 5948, član dr. sv. Alojzija št. 36 v Conemaugh, Pa. Umrl 18. okt. 1908. Vzrok smrti: vročinska bolezen. Zavarovan je bil za $1000. Društvo šteje 172 članov.
. Ana Kastelic, oert 9718, članica dr. sv. Petra in Pavla št. 51 v Murray, Utah. Umrla 22. okt. 1908. Vzrok smrti je dolgotrajna motranja bole-.zen. Zavarovana je bila za $500. Društvo šteje 18 ČL
PKEMEMRA RAZREDA.
Josip Jurjevič član društva sv.* Jožefa it. 23 v S an Fransisco, Cal. je prestopil iz druzega v prvi razred.
Frank Luzar cert. 10498 ud društva sv. Jožefa it. 45 v Indianapolis, Ind. je prestopil iz druzega v prvi razred.
[Andrej Smožnik eert. 3431 ud druš. sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa. je prestopil iz druzega v prvi "razred.
PROŠNJA.
Novo društvo sv. Jožefa v Aurori, Minn., želi pristopiti k J. S. K. Jednoti. Imena članov in članic:
Ignatz Krall, 1880, cert. 10761. H. raz. Jakob Snoj, 1887, cert. 10762, .Josef Železnikar, 1889, cert. 10763, Josef Stipec, 1867, cert. 10764, Tony Brdaus, 1882, cert 10765, Josip Grlač, 1863, cert. 10766, John Terdan, 1878 cert. 10767, John Stefančič, 1872, cert. 10768, Mike Klobučar, 1883, cert. 10769, Frank Kovach, 1868, cert. 10770, Max Arko, 1878, cert. 10771, An-(ton Kastelic, 1888, cert. 10772, John Petrika, 1870, cert. 10773, John Fran-,cel, 1870, cert. 10774, Ignatz Kastelic, 1880, cert. 10775, Martin Sus, 1876, (cert. 10776, John Brinšek, 1875, cert. 10777, Andrej Gale, 1866, cert 10778, John Taužel, 1864, cert. 10779, Frank Šteblaj, 1883, cert. 10780, (Frank Kmet 1870, cert 10781, Josip Francelj, 1877, eert. 10782, Josip Košir, 1887, cert. 10783, Martin Martine, 1874, oert. 10784, Andrej Kaučič, 1879, cert. 10785, Frank Lah, 1378^ cert. 10786, Mike Levstek, 1867, cert. 10787, Josip Petek, 1884, cert. 10788, John Malenšek, 1863, eert. 10789, jJakob Zajec, 1888, eert. 10790, Josip Mehle, 1874, cert. 10791, Frank Ža-^ar, 1879, cert. 10792, John Petrich, 1888, cert. 10793, Martin Nemanich, 1873, cert. 10794, Martin Steblaj, 1880, cert. 10795. Vsi v I. razredu. ,Družtvo šteje 35 udov.
Marija Nemanich, 1879, cert. 10796, Frančiška Mehle, 1872, cert. 10797, Marija Kaučič, 1881, cert. 10798, Marija Francelj, 1891, cert 10799, Lizzie Arko, 1878, eert. 10800, Ana Kovach, 1867, cert. 10801, Te-rezia Grlach, 1870, cert 10802, Anna S tepec, 1869, eert 10803. Društvo šteje 8 članic.
2 bratskim pozdravom;
Spomini na Aleksandra Obrenoviča.
Ko je prišel pokojni Aleksander Obrenovič na srbski prestol, še ni bil popolnoma trinajst let star. Dne 13. aprila 1893 se je proglasil polnoletnim: nekaj dnij pozneje so pa praznovali v kraljevem gradu slavnostni obred proglašenja polnoletnosti.
Baš z velikimi slavnosti se progla-šenje polnoletnosti ni vršilo; ves dogodek popisuje neka dama. ki je slavnosti prisostvovala v pariškem lista "Matin," in sicer sledeče: "Ples se je vršil v ne posebno sijani dvorani, kot je dostojna kraljevemu blišču; da novi kralj kot deček ni mogel uživati pri častnikih istega spoštovanja kot. da je bil polnoleten v resnici, ni treba še i>osebej omenjati. Aleksander. mladi kralj ni imel na sebi niti častniške uniforme, temveč črno, mladinsko obleko. Dočim so drugi precej plesali, se je mladi kraljic ^a-mo enkrat zavrtil in sicer je plesal kolo. srbski narodni ples: ves ostali čas pa je stal poleg nekega stola in gledal plesalce: neokretni plesalci so ga celo večkrat Minili ali dregnili z nogami, ne da bi prosili kralja opro-šfenja: Aleksander se je pa ves čas smejal, smejal nekam otožno kot bi premišljeval in se žalostno zavedal novega življenskega koraka." Tako poroča pariški list "Matin;" za verodostojnost je seveda odgovorno u-reduištvo lista. Nadalje je priobčil i^ti li.-t izvlečke "Pi? m srbskih politikov." Omenjena pisma so sicer zagledala beli dan. vendar so bila kmalu zaplenjena. V teh pismih je tudi precej zanimivostij glede odno-šajev kralja Aleksandra z Drago Ma-šin. rojeno Lunjevico. V pismih se podrobno opisuje tudi, kako je Draga varala svojega moža glede rojstva otroka. V enem izmed pisem se opisuje kraljevi umor; pismo je bilo pisano štiri ali pet dnij po umoru ter vsebuje precej podrobnostij, ktere dozdaj še niso bile' znane.
"Kralj, "tako pripovedje pismo," je vedel, da nameravajo njegovo ženo Drago umoriti, vendar ni imel več časa. da poegne iz Belgrada. *Ko je bil <rrad po zarotnikih zaseden, se iz bojazljivosti ni skril, kakor so sprva pripovedovali razni listi, temveč, ker je bil prepričan, da njegovi ženi ne bodo prizanašali, in da se more rešiti le tedaj, če se skrije. . . . Ko sta bila oba skrita, je Draga vzdihnila. in tako so zarotniki zaznali, kje tičita; kralja smo takoj posekali, ne da bi mogel izgovoriti eno samo besedico. . . . Draga se je pa bojevala, ker ni hotela umreti. Videl sem, kako je Alek-sij (Mašiil, torej njen sorodnik) sani dvignil sabljo in jo udaril po glavi. Takoj po kraljevem umoru smo proglasili Petra Karagjorgjeviča srbskim kraljem in to tudi naznanili vsem diplomatskim dvorom.
JURU L. BROŽlO, glavni tajnik. Ptank Iftedei, pndsedaik J. fl. K. Jadaete.
Kako je Nasredin zakonsko dvojico
pomiril.
V vasi so kuhali jako veliko množino žganja in brinjevca. Kmetje tam niso poznali skoro noben« druge pijače, kakor žganje. Koliko razpora, nemira, pretepa je že žganje napravilo v marsikaki hiši! Vsak kdor je že kterikrat pregloboko pokukal v kozarček, da je bil potem od aveje boljše zakonske polovice neprijazno sprejet. Tudi je po žganji že marsikdo zapravil dom in dvor.
Necega večera se vrača Nasredin iz mesta v svoje domovanje. Vstavi »e pod oknom in posluša, kako je črev-Ijarjeva žena učila svojega moža kozjih molitvic, ker se je upijanil v krčmi. "Ti nesnaga!" mu reče, ''že spet prihajaš domu ves nadelan, jaz pa ne vem od kod kruha za jutri." — Moža to raztogoti in hotel je, da bi njegova obveljala; imenoval je svojo ženo staro avšo, opravljiko in prepirljivko. Ko je to besedovanje četrt ure trajalo, reče jej črevljar, naj mu prinese večerje. Žena pa ga zavrne: "Zakaj te ni bilo domov o pravem času, zdaj ne kuham več." Črevljar zgrabi svojo ženo in vpije: "Ali mi boš dala jesti T Pečenine hočem!" Ko mu pa na to žena reče: "Otrobov, če hočeš!" začel je strašno kleti, nabijati svojo ženo s pestmi in vpiti: "Da bi se živa udrla v pekel!" — Nasredin si misli: Zdaj mi je dosti! Vzame velik kamen in ga zadrvi v okno, da se kar razdrobi. Črevljar in crevljarica nista vedela, kaj je to; mislila sta, da res pride vrag skozi okno in da ju bo vzel. Ko bi bil trenil, bil je mir med njima. Nasredin pa je nabrusil pete, da bi mu ne bilo treba plačati oken. -o-
Lovaka.
Nedeljski lovec: "Zadnjič sem se peljal z avtomobilom na lov; vstrelil nisem nič, toda z avtomobilom povozil zajca, pri tem se je razpočil kotel * bencinom in zajec je bil takoj pe-


Blazna ljubezen. Sedem skrbi] McCarthys.
Spisal L.
Odkar se gibljem na tej božji zemlji, de nisem toliko premišljeval kot dandanes. Zdi se mi, da živim samo v domišljajih, ki so zdaj mirne, krotke in 'blažene, pa že prihodnji trenutek zdivjajo do blaznosti ter so ne-krotljive. Kes je. v moji duši se je dovršila tako velika sprememba, da prevladuje vse moje misli in težnje, da sem pozabil popolnoma na preteklost, da »e vdajam samo sedanjosti in ne mislim na bodočnost; ko se pa spomnim na bodočnost, tedaj pa — odkrito priznano — me popade mrzlica. ktere .-e sieer ne bojim, vendar sem tako otožen, ker vem. da bi se mrzlice lahko znebil, če bi se le hotel. In v teh žalostnih dnevih, mi je najljubše, če ^e moje misli ustavijo vsaj za trenutek pri preteklosti. Ah blažena preteklost! Živel sem kot Adam v raju pred grehom, predno je razsrdil svojega Stvarnika, živel sem kot kralj Midas v zlatu, dokler -e mu pijača ni spremenila sama v zlato, živel sem kot Filemon, dokler sra ni uirra-bila smrt, le s to razliko, da je z njim zapustiia človeško zemljo tudi njegova žena Baueis. a jaz sem pa umrl sam. da pričnem živeti drugo življenje, stoteme razlike od prejšnjega.
Mnogi se bo čudil in dejal, no pisec tih vrstic je pa neizrečeno sentimentalen, ker ura morebiti vznemirja sama malenkost. Pa ni malenkost, prijatelje moj; morebiti se vam zdi malenkost, oe človek ni več človek, če njegove misli niso več njegove, če
je gibanje njegovih rok posvečeno drugim, če je do sedaj živel v izoblju. ki se hipoma preneha.
Kaj bi na primer, dragi bravec, ti naredil, ko bi ?e zaljubil v devo, krasno kot angelj, mlado kot pomladna vijolica, ki priduhti izpod snežne odeje, strastno kot vodni vrtinec t In živel bi * to deklic« v rajskem miru ljubezni, sreče in zadovoljnosti. Ko bi oddal svoje srce in dušo teoru ljubeznivemu bitju, ki bi tebi povrače-valo isto ljulve/.eti kot jo ti -kazuješ njej. I.i vsaka tvoja misel, vsaka trenutna mi>el bi bita prepojena z vzdihi na to ljubeznivo hitj«.., na to pomladno rožico. ki ti je vdihnila novo življenje. Kaj ne, odgovoril bi mi. da si ti zaljubljen na -mrt. In kaj je to. zaljubljen na smrt ? To je človeški položaj, kterega. s** le malokdo nas smrtnikov znebi v tem vsakdanjem življenju. To je tak položaj, ki osebi ne dovoljuje ničesar druzega kot misli na svojo drago, ko človek ne more spati, ne da bi sanjal o svoji dragi, ki je postala za|>ov-edniea njegovega »rca.
Pa da je >smo to. bi bil vesel, tako veseJ kot more biti navadni smrtnik. Za ljubeznijo, ki je strastna, pride lahko ljubezen, ki je blazna. In ta je pt>giibna sa osebo, pogubna ravno tako kot je ljubezen na smrt dobrodej-na, blažena in krepost .ia. Poslušajte me še dalje.
LjiAri se resnično samo tedaj, če sta oba individuja prepričana, da je njuna Ijubeizen prva. ktera jima je kdaj ogrevala srpe. Če je dekiica čista, če še ni nikdar svojih misli posvečala drugemu, pač pa če si je na tihem hrtij* nela možke ljubezni in čakala ugodnega trenutka, da sreča lepega dne svoj ideal. In če se v ta ideal, v to možko popolnost zaljubi na smrt, prvič v s»o jem življenju, kar dobro pomnile, je to Čista ljubezen, ileal:ia ljubezen, ki po človeških postavah ne bi smela nikdar nehati, ko bi moral biti blagoslovljen vsak ■jen trenutek, v-ak njen korak. In če mladenič, ki še tudi ni nikdar okusil sladu ali strupa ljubezni, tudi ljubi •nako deklico, tedaj je ljubezen popolna, in tu s«) vsi predpogoji za srečno življenje.
l>a no postanem presuhoparen, naj pre i dem lz iluzije v vsakdanjost v »esno življenje. Povedati hočem do-fodek, ki je resničen, kteremu sme vsak v rje ti. Preti časom je živel 21 letni mladenič, ki se je zaljubil na ■nrt v osemnaj&t let no mladenko. Živela sta kot dva goloba, svet jima je bila igralna žoga, srce je obema kipelo kot vrel kotel (oprostite ta izraz) in vsakdo, kdor je videl mladi par. je rekel: Ta dva sta na vrhuncu •reče....
l'a prišlo je drugače. Mladenič je »vedel, da ljubezen njegove blažene ■ i prva. da so bil«- njeme misli {Hnsve-•ene ža drugemu, da on ni prvi, ki je pil med iz njene duše; sprevidel je, da je pil strupeni med, ki mu sicer ai škodoval, ker deklica ga je reis odkrito, dasi nekoliko sebično ljubila. Toda on je mislil, da je to njena prva ljuba v, in ko je zvedeS, da se je prevaral v svojih mislih, je postal •tožen. In ko mn nekega dne pove ajdova ljubljenka, da bi umrla zanj, tedaj je mladenič zblaznel....
Deklica pa si je ruvala lase nekaj dmij potem nad njegovim grobom, ker je v blaznem stanju umrl drugi ideal ajene duše. Da končam kratko, vam rečem samo, ljubite samo tedaj, ko vte prepričani, da še ni nihče pil Iju-®ed iz srca vaše izvoljenke.
Ameriška humoreska.
Ne da bi kaj preveč povedali: McCarthy je nadziral vse svinje in pre-šiče zapadno od Mississippi j a. Od najmlajšega praseta pa do najbolj tolstega mrjasca vse je bilo McCar-thyu pokorno. McCarthy je nadzoroval in urejeval dovažanje omenjenih ljubih domačih žival j na živinski semenj v Chicago ali pa v velikanske klavnice. Če pade danes cena svinjskemu mesu v Chicago, se zapodi iz pisarne MoCarthya na tisoče brzojavk po vseh Zjedinjenih državah, in kakor bi strela udarila, v Chicago ne j ride noben transport svinj in preši-čev. V teh dneh v Chicagi sploh svinj več nimajo. Šele ko se cene dvignejo. dovoli McCarthy, da se transit rt nadaljuje. In kako se Mei'ar-
ivu to jwisreči. je pač njegova skrivnost. On sam ima velikanske hleve, kjer se bavi s svinj ere jo; nadalje je v zvezi z vsemi drugimi podjetniki, ki se !>avijo z enakim poslom ; nadalje ima svoje železnice, kterim niti v sanjah ne pade v glavo transportirati svinjo ali prešička. ki ni last MeCarthva. I.j še enkrat rečemo v kratkem: McCarthy je bil gospod in zapoved-nik vseh prašičev in svinj zapadno od Mississippija, in je imel toliko denarja, da so ga vsi ljudje posebno v Chicagi zavidali. McCarthy je bil ne- j znansko bogat. Imel je več tisoč milijonov.
In vendar je McCarthy reven in velik siromak: vsak dan mu prinaša sedem skrbij, kterih se ne more znebi- j
ti. Pomislite, vsak dan!
. .. .Zjutraj ob osmih. Jack MeCarthva so bas obrili. Čez obraz mu položijo vroče obklade. (Njegov privatni sluga se na ta posel izvrstno razume.) K.O stopi Jack McCarthy v svo- \ je stanovanje in pozdravi svojo ženo in hčer, ki sta že čakale z zajutrekom j naj. pozdravi kakor se spodobi ameriškemu vitezu, in je videti grozno mlad in živahen. Le zdravnik bi lahko opazil bolestne poteze okoli nje-irovih ustnic. Prinesejo mu zajut rek majhno kupico irorkega mleka, ki je poleg tega še do polovice zmešano s kislo vodo; nadalje krožnik neke pšenične snovi, ki je sieer jako redil-na. vendar baje jako slabo prija oku-In vsako jutro gleda Jack nevoščljivo in ljub"—umno -vojo ženo. ki I pije kavo. Mrs. McCarthy pa se prijazno posmeje iz >trfsf z irlavo.
"Moj ljubi mož. ti res ne smeš piti kave!"
Jack pa resignirano ffogleda svojo ženo in nadalje srči svoje mleko. No. hvala Bogu, mleku se je že precej privadil. Vendar — kako neizrečeno sovraži kravje mleko! Vsako jutro ira škudelica mleka spominja, da je kronični bolnik, ki ne more vsega prebaviti, kar bi želel. Njegova bolezen izvira še iz onega časa. ko je na lovu za dolarji svoje ol«.'de in večerje požiral s hudournikovo hitro-s t j o. da ne bi zgubil niti sekundo pre-potrebnega časa. ko je v poletnem času pri svojem delu v Chicago pil venomer kozarec za kozarcem mrzle vode. da bi pri delu dalj časa vztrajal. Huliu. Jaek pije z grozno težavo kislo mleko. Brrr — zopet en dan brez okusa in slasti do jedij. Sieer se irla-i smešno, vendar bi Jack McCarthy takoj plačal več milijonov dolarjev. da bi mogel dobiti isto lakoto nazaj, ktero je imel svoje dni kot pri-prost delavec.
To je bila MeCarthveva prva skrb.
.lack pogleda časopise. Obrvi se mu ježe — semtertja rezko zakašlja. Cut skrbi in nezadovoljnosti se mu pojavi v duši. Ah. vedno enaki in enaki nadpisi v časopisju: Proti trus-toni — boj proti milijardarjem — 1
proč z monopolom.--— Vrhov-
uo sodišče, tako poročajo časopisi, se baš peča z vprašanjem, kako bi se moglo trustom priti do živega, da ne bi Še nadalje odirali ljudstva. Časopisi poročajo o novi poslanici predsednika na kongres, ki že zopet preti. da škoduje gospodarskemu položa- I ju trustov. Vedno in vedno se po- ; navija gonja proti kapitalističnim monopolom. Hm — konečno je njemu že vse deveta briga. McCarthy je ; močan in varen svojega položaja. V i državni zakladnici v Was-hingtonu, na banki v Londonu, pri francoski ba.iki ima kapital gotovega denarja, zagotovi celini generacijam Me-<'ar thy a velikansko premoženje. Da, McCarthy je bogat dovolj, da se smeje v pest vsem postavam proti trustom. Toda če se postave uresničijo, tedaj preneha ono, kar ga naj- 1 bolj veže na življenje. Zavest namreč, da on diktira cene prešičjemu mesu, i da on vlada trgovišče. In če se postave uresničijo, tedaj bi zgubil to zavest, končana bi bila njegova slava. Ah, ta prekleta gonja proti trustom !
To je bila druga skrb McCarthys-
Sluga prinese v sobo na srebrnem krožniku pošto. Zasebna pošta. Osta^ la pisma ga čakajo v njegovi pisarni. Vendar gleda Jack z nekako boječ-noetjo proti pismom, ktera žena in hči Litro odpirajo. Ali, same bedasto*
če! -Neumnosti! Posetnice, naznanila o obiskih, povabila. Bedaki! Toda o-
či njegovih ženskih tovarišic se les-kečejo, in tupasem poda njegova že- : na ali hči McCarthyu posetjico s "plemenitim" evropskim imenom, z utisnjenim grbom. Jack strese z glavo. Da bi bilo v njegovi moči, kako bi zbil svoji soprogi in hčeri enake budalosti iz glave z enim samim poveljem, kterega sicer posluša tisoče njegovih delavcev. Toda v svoji hiši in v družbi ni smel govoriti besedice. V hiši je vladala njegova žena in hči. Jack se je ustavljal na vse pretege raznim znanjem njegove hčerke s "plemenitimi" Evropci. Vendar, kako bridko ga je rezalo v srce, ko je pomislil, da se nekega lepega dne o-moži njegova hči z "grofom" ali "baronom," ktere je -smatral za največje lumpe na svetu, ker ničesar ne delajo, in ki mu hočejo odnesti tako težko prislužen denar iz hiše. Njegove milijone bodo odnesli čez morje. Njo, njegovo hči, bodo pa krivo gledali, ker ni "plemenita" po rodu. temveč samo po denarju. Ona, njegova hči, bo postala nesrečna, kakor so nesrečne vse ameriške deklice, ki o može "plemenite" evropske lumpe, bumse in lopove z "grofovskimi," "baronskimi" in drugimi blaznimi naslovi. In po celi Ameriki bodo ljudje govorili: "Stari osel McCarthy je kupil svoji hčeri plemenitega lum-pa z modro, pasjo krvjo!" Hu, kako se bode on branil taki ženitvi; niti dolarja ne bode obljubil za doto, z roko bo udaril na mizo in gospodar bo v hiši! Toda Jack se hipoma zmi-sli. da pri svoji ženi še ni nikdar zmagal, da se je moral vedno u-
dati.
"Ah. krasno!" zakliče njejrova žena. "Le pomisli. Jack, Lady Duffe-rin. Mrs. Smithove hči — kako je vendar pogodila svojo srečo, Jack! — Lady Dufferin pri|>elje na jesen svojega mladega moža. Earl of Monterey. na poset v Ameriko. O — o — o — krasno!"
Jack pa vstane in gre. Že vidi prihajati vse gorje v hišo......
To jp .Tačk MeCarthva tretja skrb.
Jaek >lopi v svoj avtomobil, ki ira že čaka pred vratmi. tit) konjskih sil stroj zadtrja po cesti. Jack je navadno vozil 7. naglico, ki ie bila očitno zaničevanje vseh policijskih prepove-dij. Ker pa Jack s svojim vozom še nikdar nikogar ni povozil, zatisne chicaška policija eno oko kadar zagleda njegov avtomobil. Policijski načelnik je trdno prepričan, da nima nobene korist L «"-e zapre milijardar-ja. Pač {Ki mnogo škode. Na primer pri volitvah ti i z.voljen, ker nailijajrdar podari ob vol i t ve nem času precejšne svote denarja za izvolitev onih Iju-dij. kteri so njemu po godu; in taki ljudje dobe migljaj od milijardarja. da naj imenujejo druzega policijskega načelnika za Chicago. Pa da, policijski načelnik si je znal pomagati. Jack sedi v svojem avtomobilu in zavida svojega — voznika. Zavida ga radi njegovih mirnih oči j. s kterimi strmi venomer naprej v daljino, zavida ga radi njegovih železnih živcev, ki mu dovoljujejo, da podi voz z blazno hitrico jxi obljudenih ulicah. Jack skoro s strahom gleda na voznika. In vsak dan mu pride staro vprašanje na um: Ali ne bi tudi jaz lahko tako mirno živel? In vsak dan se grozno jezi, ker ne more vprašanja povoljno odgovoriti. Jaek se zdi sam se'bi slab in brez energije. Seveda njegove jeze največji vzrok je njegov želodec. ki se maščuje ker je moral zju-traj kot prvo hrano sprejeti kislo mleko. Vsak dan pomenja avtomobilska vožnja za .Tačka "mene tekel.' ter mu usiljuje prepričanje, da postajajo njegovi živci vsak dan bolj nervozni. Razjarjeni želodec ga grozno muči. Predočuje mu vsakovrstne slike. Sam sebe vidi ležati na postelji brez pomoči, cele dneve in tedne, dokler naposled ne umrje od lakote. Ah, ah, ti živci!
To je McCarfhyeva četrta skrb.
Žalostne mnsli ga zapustijo. Jack je zopet stari, energični Jack McCarthy, mož neutrudne delavnosti. Tu v njegovi zasebni pisarni, v njegovem lastnem nebotičniku je polje njegove delavnosti. Svet, kjer zasluži neštete dolarje, kjer neomejeno gospoduje. Tu stanuje uspeh, kterega sije priboril s težkimi rokami. Velikanske svote. s kterimi se tukaj računa, u-pljiv, ki prihaja iz te sobe na svetovno trgovišče — to je njegovo delo. Tako daleč je prišel s svojim umom. In vse iz lastne moči; njegova mati ie bila siromaška ženska, ki ga je porodila v beraški koči nekje na Irskem. TTre in ure sedi Jack pri delu in te ure so vredne milijonov. Njegovi uradniki prihajajo in odhajajo. Trgovski prijatelji ga obiskujejo, da jim svetuje v važnih zadevah, politični veljaki (ki ga prosijo za denar) se mu sladkajo in mu obljubujejo, da pride do čatsnega mesta kot zveziai senator v Washington. Naenkrat pa se mu zazdi vse ničevo in varljivo. Za koga vendar služi vsak dan toliko milijonov dolarjev t Za koga vendar delat Za lmrupa, ki bo kmalu poro&l
njegovo hčerko. Za nekoga, ki se ne •briga za njegovo delo in za njegove načrte, ki ne bo nadaljeval njegovih idej, ker ga ne bode razumel. Ah, če bi imel sina! Če bi vedel, da bo nekdaj v njegovem težkem stolu sedel mož njegovega imena, njegove delavnosti, kteremu bi izročil svojo noč in svoje veselje do lova za dolarji! Kakšno, moč in ponos bi doživel njegov sin na svetu. Kako bi postala slavna njegova rod/bi na. Pa McCarthy nima sina, on ima samo hčer, ki mu bo delala sramoto. Kaj bi dal, da ima sina !
To je bila i>eta skrb McCartliya.
V oblačilni sobi pomaga služabnik obleči MeCarthva. Jaek nekoliko vzdihne; Večer za večerom -se shajajo pri njem znanci, ki govore o grozno budaiastih stvareh. Toda Jack jih mora poslušati. V tem ozira ne razume njegova žena in njen ponos nobene šale. Jack prisili svoje noge v la-kaste čevlje in si zaveže kravato z ono skrbjo, kot ga je naučila njegova soproga. Na tihem si sam sebi še enkrat zabiči. da radi prepovedi svoje žene v družbi ne sme govoriti o trgovini in jezi ga. ker je bil prepričan da ljudje na tihem govore o njeg-vi trgovini in njegovih prešičih. Oj ti prekleta družba! Jaek bi smatral za največji božji dar. če bi ga po večerji pustili v miru v njegovi sobi pri čaši whiskey a in pri dišeči smod-ki, kjer bi premišljeval, kako bi dobil tudi vzhodne prešiče v svojo o-blast! Oj ti prekleta družba!
Jack stopi razdraženega obraza v veliko dvorano svoje hiše in se na desno in levo nerodno priklanja. Zlo-djeve larfe! Soproga nekega senatorja mu začne pripovedovati o mi-
sijonill. Jack naredi kar je mogoče prijazen obra/. in nepotrpežljivo čaka, dokler dami ne zmanjka besed in pride do svoje zadnje prošnje, kjer ga prosi za podporo — zunanjih miši Jonov. Neki angleški "grof" mu z navdušenjem pripoveduje, kako je lovil lesice, in Jack, ki še v svojem življenju ni videl nobene enake žival ice, mora (njegova žena ga strogo opazuje) se delati kot bi bil zelo počaščen jv> grofovem pripovedovanju. Ah. kaj bi plačal Jack, če bi mogel vso bando z eno samo kletvico pregnati iz dvorane! Oj ti prekleta družba!
To je McCarthveva šesta skrb.
I'ozno zvečer gre McCarthy k počitku. Celo noč sliši vsak udaree ur j»o bližnjih stolpih. Želodce ga boli. Zdaj ga prime mrzlica, zdaj misli, da je v peklenski vročini. Noč kar neče prenehati. Vedno in vedno tolče ura v zvoniku. Jacku se zdi — kot bi ga tokii po glavi. Neusmiljene so mx'-i. Če bi le mogel spati — spati!
To je McChartyeva sedma skrb.
Pribito dejstvo pa je: Jack McCarthy kontrolira vse svinje in prešiče onstran Mississippija in je grozno bogat človek; on je milijardar.
Po plesu.
Tako se imenuje .lajnovejša Tolstojeva novela, ktero pa bodo baje šele |>o njegovi smrti izdali. Vsebino krasne novele prijtoveduje A. F. Ko-ni v svojih spominih na pesnika iz Jasnaje Poljane. Osnovna ideja novele "Po plesu" je preporod ljubezni. Neki mladi dijak se mudi v nekem governerskem mestu in ob priliki obišče mestni ples. Njegovo pozornost vzbudi takoj mlada deklica. Šu-ročka nazvana. edina hčerka nekega gar.iizijskega častnika. Mladi dijak se takoj seznani z mlado deklico in v mladostnem ognju prve ljubezni začuti v svojem srcu poželjenje, da pove svoji izvoljenki: " v njej je našel ideal, ki je že celo vrsto let napolnjeval njegovo dušo." Tu se začuje povelje plesnega ravnatelja: "Mazurka!" Šu ročk a zarodi same zado-voljnosti. Hotela je plesati. In ne da bi se ozirala na pravila dostojnosti, se odloči, da povabi mladega dijaka na ples. Toda — glej groze! — dijak ne pleše maizurke. Da se pa oprosti svoje krivde, se deklici ponudi, da ji preskrbi plesavca. Toda Šuroe-ka odkloni njegovo ponudbo in odhiti k nekemu častniku, ki prosi njene roke za ples. Mazurka je skoro končana. Prepojen s čutstvi goreče zavisti hiti dijak skozi gnječo plesavcev proti častniku, ki je bil toliko srečen, da je smel plesati z njegovo obože-vanko. Kaj bi dal mladi, zaljubljeni dijak, če bi mogel tako plesati kot častnik! Zadnji akord ognjevitega plesa zadoni. In žareča veselja na obrazu se podasta Šuroeka in z njo častnik k dijaku, kterega presinjasa-mo ena misel: da prihaja mlada deklica baš k njemu____Predstavi mu
svojega plesavca: njen oče je! — Ob treh zjutraj. Oče SuroSke mora iz službenih vzrokov v vojašnico in priporoči svojo hčerko dijaiktt, da jo spremlja domov. Kar je njegovo sree najbolj hrepenelo, mu je bilo sedaj izpolnjeno. Z mladim biljem, kterega nad vse ljubi, m sme peljati domov.
V ognju presrečnega trenutka sta oba mladiča sprva kaj tiha. Nato pa zaupa mlada dekliea, vsa zaradela v olbrazu, z otročjo naivnostjo dijaku svoja čutila. Trenutek ločitve se približa: dijak poljubi pri islovesu njeno roko. Šuročika pa se sklone čez njega in ga poljifbi na čelo. Dijak je kar omamljen ljubavne sreče. Vrne se domov, kjer pa mu ni obstanka. Vse je pozaibil, kar ga je prej zanimalo, celo dijaški nemiri, ki so ga zadrževali v governerskem mestu, ga niso več zanimali; on misli samo na svojo Šuročko. Vedno ga vleče k hiši. kje Ftanuje ljubeznivo bitje. Polasti se ga blazna navdušenost. Teka i:i hodi po mestu semtertja ter zaide tudi v predmestje. Ob rofbu nekega gozda zagleda delavca, ki svetuje dijaku naj si vendar ogleda prizor, "ko gonijo tartarja," Dijak ve. kaj pomenijo te besede: vojak je bil obsojen, da mora teči med vrstami svojih tovarišev, ki so s šibami tepli po njem. .... Prevzet gnjeva do vojaških o-blastij hiti dijak proti prizorišču. Med vrstami vojakov vidi siromaka, kako dirja, slečen svoje vrhnje obleke. med vrsto svojih tovarišev, ki močno udrihajo s šibami po njegovem razgaljenem vrhnjem delu telesa. Vidi tudi častnika z belimi rokavicami, ki pravkar udari nekega vojaka, ki ni dovolj težko zavihtel svoje šibe nad siromakom, in mu zakliče: "Jaz ti pokažem, kako se mora šibati!" Dijak stopi bliže častnika. Bil je oče Suroč*ke. Prevzet jeze opsuje dijak
častnika.....
V zadnjem poglavju novele se popisuje notranji boj dijaka; grozoviti duševni boj. Štiri dni se potepa mladi mož neprestano po raiznih beznicah in žganjamah. Petega dne se vrne domov. Hčerka častnika, ktero je radi njenega očeta začel zaničevati — njena podoba se mu pojavi v duhu. Nato sledi obupni duševni boj. Ljubezen zmaga nad vsemi drugimi čutili. Dijak hiti k Šuročki, ji pade k nogam in ji prizna, da jo še bolj ljubi kot prej.... To je preporod ljubezni, ktero stari pisatelj slika v enem svojih zadnjih del. — Kako je dovršil svoje delo, j>oizvemo šele tedaj, ko l>odemo knjigo čitali. in to šele po Tolstojevi smrti......
Mačja poezija.
Dasi mačka kot domača žival ni tako priljubljena kot pes, in je pri ljudskem pre«prif*anju celo na sumu, da je zahrbna i:i hinavska, vendar ima vsaj to zadoščenje, da je v literaturi nekterih narodov, poisebiti pri Francozih in Nemcih jako visoko čislana.
Posebno Netmei so kaj podvzelni za proslavo mačje poezije. Našteli bi lahko celo vrsto nemških, "slavnih" pesnikov, ki so posvečovali svoje verze mačkam in mačjakom in mačičam. Hoffman. Keller, Seheffel in drugi so bili kar prepojeni mačje poezije. Lepm-ann piše v svojem zvezku o mačji poeziji. Pri Nemcih ni nič kaj čudnega. Lepmann piše v svojem zvezku o mačji literaturi, da so mačk" zelo "učene." posedajo v "duši" veliko nagnjenje k "ljubezni" ter ]>o srvo-jthn "prepričanju" zaničujejo človeka. Nemška mačja poezija se prične s pesnijo, naslovljeno "'Obuti mar ček" (der geštiefelte Kater.) Tudi romantičen se zdi maček Nemcem. Občudujejo ga kot velikega junaka, ko v mesečnih nočeh hodi po strehi in z glasovi, kterih se ne da po-pisati. išče ženske družbe mačjega spola; to se zdi Nemcem- kaj romantično, dasi navadnemu smrtniku mačje mijavka-nje ponoči nič kaj ne ugaja. In baš mačje mijavkanje ponoči, ko hodi s svetlimi očmi, navihami brki (po vzoru nemškega cesarja Viljema) po strehah je prineslo mač-ku med Nemci literarično vrednost. (Iz tega se da tudi razkladati, zatkaj Nemci tolikokrat prirejajo mačje godbe, zakaj imajo tolikokrat "mačka" v pon-deljkih, zakaj je ves njih značaj mačji, to je zahrbten.)
Nemci so privzeli nekoliko literature glede mačje poezije od Francozov, ki pa mačjo poezijo dandanes več ne gojijo; toda njih vredni nasledniki so postali Nemci, kteri ne delajo v tem oziru sramote. Pri Francozih so sprva mački nastopali kot junaki v raznih pravljieah. a Nemci opevajo mačke v pravih poezijah. Tako so Nemci glede "duhovitnosti" v mačji poeziji svoje učitelje Francoze zelo nadkrilili.
Nam ni to nič kaj čudnega, ker več kot do mačje poezije se Nemci še niso povapeli.
■■■o-
Tudi mnenje.
Berta: "Slišala sem, da je Pepiea dobro omožena in srečna."
Mara: "To je tudi res — vpričo nje se njen mož ne upa ust odpreti!"
Hudo am prlvoiB.
Chon (v prepira % tekmovalcem:) "Y vroči Afriki bi ti moral imeti kupčijo s kožuhovino!"
Pošteni najditelj.
Tri slike iz življenja.
Prva slika.
Pošten, zelo priden mladič, ki prenaša iz kraja v kraj razna pisma, ne se pravkar nujno brzojavko. Biii naprej svojo pot, ne pogleda na desno ne na levo. ne zmeni se za ljudski krik na cesti ne za krik raznih baran-tačev. Ne zmeni se za podivjane konje, niti v pamet mu ne pride, da hiti vozniku na pomoč, ki kliče Boga in satana — on hiti po veliki eesti ne vidi nič, ne sliši nič — oddati mora njuno brzojavko.
Edina zabava na potu mu je breati pred seboj dva kamena. Hipoma pa se sklone in začudi. Eden kamenov je priletel na oviro — na listnico.
Mlademu dečku -zatrepeče srce. Denarnico hipoma dvigne, jo odpre in preišče vsebino. Vnjej dobi sledeče dragocene reči: hlačni humb. zastaran vozni listek za ulič.io železnico in en cent. Mladi dečko se zaničljivo zasmeje in izreče zastavne besede: "Nikomur nisem kaj u-kradel!" Toda 7. listnico še ni gotov. Pride baš do srednjega dela. Le s težavo jo dečko odjpre. Groza! Veselje! Rumeni blišč zlatnika mu zabli.Šči nasproti. V listnici dobi zlat za deset dolarjev. Tu začuje fx)šteni dečko glasove pred seboj. za seboj, na levi in desni.
Prvi glas (od leve, srčne strani, kjer spavajo vse strasti): Mladič! Deset dolarjev! Obdrži jih za sebe! Pomisli, koliko centov je deset dolarjev! (Dečko šteje na prste) Tisoč cenrovl Kaj pravim, tisoč centov in še eden, kterega sem najprvo zagledal. Koliko stvari lahko kupiš s tem! V park grem lahko in jaham kozla, ktupim si barvico in jo vodim po jezeru, kupim si sladkorja, puško in konja z guigalnico. Nihče te ni videl, vrzi listnico od sebe in obdrži deset dolarjev.
Drugi glas (od desne): Ali te ni sram! Denar hočeš obdržati, ki ni tvoj! S sladkarijami, ki jih kupiš za ukradeni denar, si pokvariš želodec, in če zve tvoja dobra mamica, joj, kako bode žalostna! Nihče te ni videl, misliš? Ali si pa tudi gotov? Po vseh vogalih stoje policisti, ki skrbno pazijo, kaj se godi v njih okolici. Le ozn se nekoliko: ali ga vidiš tam oh vogalu, kako sesali z neko deklico? Vendar se šali samo. da ga ti tie vidiš. kako te opazuje, in če pobegneš z denarjem, hiti za tel»oj. te prime za vrat in odpelje na policijo. Torej hiti k policaju, izroči mu denarnico, in pomisli, da dofriro delo je vedno vredno plačila!....
Pošteni mladič je premagan. Odhiti k stražniku, mn izroči denarnico in hoče oditi. Toda policist, ki ni bil baš dobre volje radi ne<pri jet nega motenja v pogovoru s prijazno kuharico, ga pošlje na bližnjo policijsko stražnico.
Druga slika.
Leto dnij je živel mladi pošteni dečko v upih i;t pričakovanjih. Ko je poli<*ij.-ki komisar na postaji pregledal denarnico, mu je rekel: "Pridi zopet čez eno leto. dečko, in če se do tedaj nihče ne osrlasi. tedaj je denarnica tvoja." Leto je minilo. Dečka je mati lepo oblekla in ga peljala na policijsko postajo. Dolgo sta morala čakati poleg nekega pijanca, kterega je največ zanimala dečkova obleka, poleg uzmovičev in raznih lopovov, kterim ni bilo ničesar svetega, in kterih celo svetost kraja ni zadrževala: izmaknili so kljuib euječnosti stražnika dečkovi materi denarnico iz žepa. Dolgo in dolgo sta čakala.
Neki gospod se postavi pred dečka, zmaje z glarvo in reče: "Taiko mlad in že tako sprijen!" kar je njegovo mater grozno razburilo. Konečno ju peljejo pred komisarja, ki jima naznani — kakšno veselje — da se za denarnico še ni nihče zglasil, torej je last onega, ki jo je našel. In po kratkem opominu, naj bode vedno posten, izroči komisar dečkovi materi denarnico z vsebino deset dolarjev in enim centom. Dečkova mati je morala še podpisati svedoSbo.:
Prejela od policijskega komisarja
denarnico, deset dolarjev in en
cent.
Mrs Elliott.
In pošteni dečko odide s svojo materjo. in celo pot ne govori ničesar druzega kot o svojem "zakladu," kaj bode kupil z desetimi dolarji. Ne ve ali bi kupil obleko, ali pa bi mama povabila svoje prijateljice na prijazen večer. Vendar dečko ni bil nič kaj zadovoljen. Jezil se je, ker je moral čakati celo leto na deset dolarjev, ktere je on našel.-
Tretja slika.
Deset dolarjev in cent je že davno dobilo svoje odjemalce. Mati poštenega dečka je kupila korzet, ki je njeno zmanjšano lepoto precej dvignil. Denarnica pa je postala hišna last.
Zvečer jo mati položi pod vzgiavje* poleg ključev, a po dnevu, kadar gre na trg, jo drži neprestano v roki (Od— kar so ji tatovi na policijski stražnici vzeli denar iz žepa ne zaupa, nikomur več.) Mladi dečko pa, ki je denarnico dobil na cesti, si odita, ker denarja ni takoj obdržal; mama si je sedaj kupila korzet. on pa bi d&nar lahko veliko bolje uporabil. In vselej,, kadar se spomni, reče: Jaz owed!"
Kakšni so duhovi.
Dandanes in svoje dnij, sploh odkar bivajo ljudje na zemlji, j« bilo ukoreninjeno mnenje. posebno pri nižjih slojih prebivalstva, da »o na svetu duhovi. Duhovi se prikazujejo navadno pomx'-i. najraje ob dvanajsti uri. Duhovi igrajo tudi važno ulogo pri spi riti stični h sejah, vendar dose-daj so skoro vsem špiritistom dokazali. da pri njih ne igrajo v resnici duhovi u loge. temveč špiri tisti g ami.
Marsikdo, ki še ni videl duha, pa ve. kakšen je duh; duhovi so namreč beio oblečeni. Zakaj so si izvoli!: ravno belo barvo, naj povemo v sledečem: Ker v historičnih časih niso poznali duhov, moramo vrjeti, da se v vseh slučajih, kjer je o-eba duha v resnici videla, gre le za halucinacije opazovalca, ktere povzroči mrzlica ali pa pokvarjeno zdravje, v slučajih, ko so čutni organi, ki opazujejo okolico. oči, dobili nekake vtise, ki ne odgovarjajo resnici. Zdravniki v raznih bolnišnicah so si dali takozvana prikazovanja duhov natančno popisati, in skoro v vseh slučajih so osebe, ki so "videle" duhove, trdile, da so
bili slednji belo oblečeni.
Poglejmo, kaj je vzrok temu. Oko more dvoje st vari razločevati, namreč barvo in luč. Tam. kjer se ne opazi nobene določene barve, se razlaga halucinacija, pri kteri delujejo le svetlobo-občutni organi očesa, kot bela. Kljub temu pa imamo duhove z raznimi drugimi harvami. V telo lahko dovajamo snovi, radi kterih je možnost očesa, razlikovati razne barve. precej omejena. Kidor uživa preveč neke gotove vrste ribe. vidi vijolične duhove, kdor je prepojen alkohola. modre, kdor je prišel r dotiko z atropinom in skopolaminom. rade-če. Tudi se je že dogodilo, da oni. ktere je pičila kača. videli wlwo-mA-dre duhove.
Konečno pa bodi povedan«, da duhov v resnici ni. Torej tudi ne moremo trditi, kakšne barve so duhovi. Kdor zatrjuje, da je videl v spanju duha, ali tla se mu "prikazal," laže ali pa v onem trenutku, ko meni, da je videl duha, njegovi organi niso bili v redu. Mogoče se je oseba napila, mogoče trpi na pokvarjenih živcih, ali pa je zavžila snov, ki razgreva domišljijo ter jo napenja do brezmejne delavnosti. Sicer pa že beseda duh znači. da duhov ni. Modro-slovje uči. da se duha sploh ne more videti.
Usodno.
Muha: "Tristo zelenih! V vodi se-tr hotela zvršiti samomor, Uk norec me pa potegne ven!"
Nagajivo vprašanje.
Lahkoživec: "Moja nevesta ima okroglih pol milijona dolarjev dote!* Prijatelj: "Lepo! Ali povej mi vendar, koliko upnikom bos še dolžan ostal T"
Ironija.
Policaj: "Kako se piše oni avto-mobilist, ki tako hitro vozit** Meščan* "Polži"

Imenik uradnikov
traievnih društev Jugoslovanske Katoliške Jednote v Zjed. državah ameriških.
Društvo sv. Cirila in Metoda itev. 1 v Ely, Minn.
Matija Agnie, predsednik; Ivan Habian, tajnik; Fran Lesar, blagajnik; Štefan Banovec, zastopnik. Vri v Ely, Minn.
Društvo zboruje v stari eerkveni •dvorani vsako prvo nedeljo po 20. -t>b 2. uri popoludne.
Društvo sv. Srca Jezusa itev. 2 v Ely, Minn.
Josip Lovšin, predsednik, P. O. Box 1031; Ivan Prijatelj, tajnik. P. O. Box 120; Ivan Merhar, blagajnik in zastopnik, P. O. Box 95. Vsi v Ely, Minn.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo po 20. v dvorani brata g. Josipa Skale.
Društvo sv. Barbare štev. 3 v La Salle, ni.
John Obrstar, predsednik, 1053 2'd St.; Jo.sip Spelič, tajnik 1058 2nd St.; Ivan Gričer, blagajnik, 1058 2'd St.; Josip Hribernik, zastopnik, 228 Crosse t St. Vsi v La Salle, 111.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani sv. Roka
Društvo sv. Barbare štev. 4 v Fede-ralu. Pa.
Fran Starman, predsednik, P. O. Box 3S, Burdine, Pa.; Ivan Guzelj, tajnik, P. O. Box 351, Morgan, Pa.; Ivan Keržišnik, zastopnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu v prostorih br. Ivan Ker-žišnika na Burdine, Pa.
Društvo sv. Barbare štev. 5 v Sou-danu, Minn.
Matija Nemanič, predsednik, Tower, Minn.; Josip Znidaršič, tajnik, Soudan, Minn.; Martin Stukelj, blagajnik, Soudan, Minn.; Anton Ste-phan, zastopnik, P. O. Box 772, Son-dan, Minn.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo po 20. v prostorih br. Josip Zni-daršiča v Soudanu. Minn.
Društvo Marija Pomagaj štev 6 v South Lorainu, Ohio.
Fran Krištof, predsednik, 405 llth Avenue; Ivan Klemene, tajnik, 405 llth Avenue; Josip Mramor, blagajnik. 583 10th Avenue; Mat. Vidrih, zastopnik. 508 10th Ave. Vsi v So. Lorainu, Ohio.
Društvo zboruje vsako drugo v mesecu točno ob 1. uri popoludne v dvorani br. Ivan Zalarja v South Lorainu, O.
Društvo sv. Cirila in Metoda štev. 9 v Calumetu, Mich.
Mihael Klobučar, predsednik. 115 7th St.; Ivan D. Puhek, tajnik, 2140 Log St.; Josip Žunič, blagajnik, 312 7th St.; Ivan D. Pnhek, zastopnik, 2140 Log St. Vsi v Calumetu, Mich.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v basmentu slov. cerkve na 8th St.
Društvo sv. Štefana št. 11 v Omahi. Nebr.
Pavel Mihalič, predsednik, 1452 1 So. 18th St.; Mihael Mravinec, tajnik, 1234 South 15th St.; Fran Žitnik, blagajnik, 1108 South 22nd St.; j Josip Pezdirc, zastopnik, 1655 So. 28th St. Vri v Omahi, Neb.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo ob 2. uri popoludne v češki šoli, 14 Pine St., Omaha. Neb.
Društvo sv. Joiefa štsv. IS v Pitta-burgu, Pa.
Fran Kresse, predsednik, 5106 Natrona Alley, Pittsburg, Pa.; Josip Muška, tajnik, 57 Villa St., Allegheny, Pa.; Ivan Arch, blagajnik, 79 High St., Allegheny, Pa.; Ferdinand Volk, rastopnik, 122 42nd St., Pitts- ! burg, Pa.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri popoludne v dvo- ' rani avstr. Nemcev, Cor. High ft Humboldt St. & Spring Garden Ave., Allegheny, Pa.
Društvo sv. Alojzija št. 13 v Bagga-ley. Pa.
Fran Boliš, predsednik, P. O. Box 45; Ivan Arh, tajnik, P. O- Box 45; Anton Rak, blagajnik, P. O. Box 51; j Ivan Arh, zastopnik, P. O. Box 45. Vsi ▼ Baggaleyu, Pa.
Drcštvo sv. Jožefa št. 14 v Crockett, GaL
Marko Dragovan, preds.; Stefan Jakia. tajnik; Fran Velikonja, bla-Vajnik; Jakob Judnič, zastopnik. Vsi v Troekettu, Cal.
Droit to »boru je vsako 3. nedeljo - -*t«aeea.
Društvo sv. Petra in Pavla itev. ti v Pusblu, Colo. Martin KoSevar, predsednik, 1210 Eillera Avenue; Fran Mehle, tajnik, 1206 Bohmen Avenue; Ivan Zupan&iš, blagajnik, 1238 Bohmen Ave.; Ivan
Jerman, zastopnik, 1200 South Santa F6 Avenue. Vri v Pueblu, Colo.
Društvo zboruje vsaki 13. dan ▼ mesecu v dvorani G. Jermana, 1207 South Santa Fe Ave.
Društvo sv. Cirila In Metoda itev. It v Johnstownu. Pa.
Josip Intihar, predsednik, 510 Power St.; Gregor Hreščak, tajnik, 407 8tb Avenue; Fran Slabe, blagajnik, R. F. D. 1; Fran Gabrenja, zastopnik, 1105 Virginia Avenue. Vri v Johnstownu, Pa.
Društvo sv. Jožefa št. 17 v Aldridge, Mont.
Luka Zupančič, predsednik; G. R. Zobec, tajnik, P. O. Box 65; Pavel ' Rigler, blagajnik, P. O. Box 102; Fr. Prešeren, zastopnik, P. O. Box 45. Vsi v Aldridge, Mont.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani cerkve Presv. Družine v Aldridge.
Društvo sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs Wyo.
Anton Fortuna, predsednik, L. Box 294; Max Keržišnik, tajnik, L. Box 3S3; Fran Keržišnik, blagajnik, L. Box 121; Anton Justin, zastoprik. L Box 5C3. Vsi v Rock Springs, Wyo.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v dvorani g. J. Mraka ob 9:30 dop.
Društvo sv. Alojzija št. 19 v Lorain, Ohio.
Fran Durjava, predsednik, 539 llth Avenue; Ivan P. Palčič, tajnik, 502 llth Avenue; Ivan Svet, blagajnik, 437 13th AAenue; Alojzij Virant, zastopnik, 500 Cor. lUth Avenue & Globe St. Vsi v Lorain, Ohio.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v prostorih slov. cerkve sv. Cirila in Metoda, vogal Globe St. & 13th Ave.
Društvo sv. Jožefa št. 20 v Sparta, Minn.
Mat. Zadnjik, predsednik, P. O. Box 314; Ivan Zalar, tajnik, P. O. Box 183; Mat. Majerle, blagajnik, P. O. Box 43; Josip Kern, zastopnik, P. O. Box 37. Vsi v Sparta, Minn.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v mestni dvorani.
Društvo sv. Jožefa št. 21 v Denver, Colo.
Ivan Pekec, predsednik, 4545 Grant St.; Ivan Debevc, tajnik, 4645 Franklin St.; Mat. Sadar, blagajnik, 4600 Humboldt St.; Ivan Cesar, zastopnik. 5115 N. Emerson St. Vsi v Denver ju, Colo.
Društvo zboruje 14. dan v mesecu v Mat. Sadarjevi dvorani, 4600 Humboldt St., Denver.
Društvo sv. Jurija št. 22 v South Chicago, HI.
Fran Medoš, predsednik, 9483 Ew-ing Avenue; Anton Motz, tajnik, 9483 Ewing Avenue; Ivan Dučič, blagajnik, 9618 Avenue N; Fran Medoš, zastopnik, 9483 Ewing Ave. Vri v So. Chicagu, 111.
Društvo zboruje 2. nedeljo t mesecu zvečer v Medoševi dvorani, 95. ulica in Ewing Ave.
Društvo sv. Jožefa štev. 23 v San Francisco, CaL
Ivan Kukar, predsednik, 461 4th St.; Ivan Stariha, tajnik, 2000 10th St.; Matija Vidmar, blagajnik, 607 Kansas St.; Josip Lampe, zastopnik, 2024 19th St. Vsi v San Franeiscu.
Društvo zboruje vsako 3. srede v mesecu.
Društvo Sveto Ime Jens itev. 28 v Eveleth, Mirna.
Ivan Nemgar, predsednik, P. O. B. 726 ; Ivan Škrabec, tajnik ; Alojzij Kotnik, blagajnik, P. O. Box 558; Anton Fric, zastopnik, P. ob iy2 uri popoludne nad First National Banko.
Društvo zboruje vsako 4. nedeljo O. Box 728. Vsi v Evelethu, Minn.
Društvo sv. Štefana it. 26 v Pittsburgh Pa.
Josip Leban, predsednik, 18 Laut-ner St., Troy Hill, Allegheny, Pa.; Louis Zalar, tajnik. No. 5142 Natron Alley, Pittsburg, Pa.; Anton Škrbec, blagajnik, 5114 Natron Alley, Pittsburg, Pa.; Louis Zalar, zastopnik, 5142 Natron Alley, Pittsburg, Pa.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v dvorani slov. cerkve na vogalu Butler in 57. ceste, Pittsburg.
Društvo sv. Mihaela Arh. itev. 97 v Diamondville, Wyo.
Alojzij Penca, predsednik, P. O. B. 15; Fran Perušek, tajnik. P. O. Box 65; Josip Penca, blagajnik, P. O. R
35.
A nt. Arko, Box 172. Vsi v Diamond-will e, Wyo.
Društvo zboruje v dvorani Josip Gačnika vsako 2. nedeljo ▼ mesecu ob 2. uri pop.
Druitvo Marija Danica it. 28 v Cum-berlandu, Wyo. Ivan Sefrer, predsednik, P. O. Box 64; Anton Jeram, tajnik, P. O-
Box 246, Jurij Jakloviš, blagajnik, P. O. Box 137; Josip Felician, zastopnik, P. O. Box 266. Vsi v Cumber-landu, Wyo.
Društvo sv. Jožefa št. 29 v Impe-rialu, Pa. Ivan Vidrih, predsednik, P. O. B. 18; Ivan Virant, tajnik, P. O. Box 312; Josip Jankel, blagajnik, P. O. Box 152; Anton Tavželj, zastopnik P. O. Box 62. Vri v Imperialu, Pa Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v društveni dvorani.
Društvo sv. Jožefa štev. 30 v C his holmu, mri ti ti
Ivan Kočevar, predsednik, P. O Box 118; Louis Kočevar, tajnik, P O. Box 566; Fran Ravšel, blagajnik; Ivan Kočevar, zastopnik, Box 118. Vsi v Chisholmu, Minn.
Društvo zboruje vsako nedeljo po 20. v mesecu v Lovrenc Kovačevi dvorani v Chisholmu.
Društvo sv. Alojzija št. 31 v Brad-docku, Pa.
Jakob Knez, predsednik, 302 3rd St., Rankin, Pa.; Ivan A. Germ, tajnik, Box 57, Braddock, Pa.; Anton Sotler, blagajnik. Box 266, Braddock, Pa.; Alojzij Hrovat, zastopnik. Box 154, Linhart, Pa.
Društvo zboruje vsako 2. nedelje v mesecu na 6. ulici pod italijansko cerkvo v Braddocku.
Društvo Marija Zvezda štev. 32 v Black Diamondu, Wash
Bernard Šmalc, predsednik, Cumberland; Gregor Porenta, tajnik, P. O. Box 701; Josip Rihter, blagajnik, Box 643; Josip Plaveč, zastopnik, Box G44. Vsi trije v Black Diamondu, Wash.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v društveni Vorani ob L uri uopoldan.
Društvo sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa.
Fran Šifrar II., predsednik, Box 67, Trestle, Pa.; Fran Šifrar I., tajnik, Box 26, Trestle, Pa.; Jakob Vi-čič, blagajnik, R. F. D. No. 1, Wil-kinsburg, Pa.; Gregor Oblak, zastopnik, Box 26, Trestle, Pa.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu v angležki dvorani, Trestle.
i
Društvo sv. Petra in Pavla štev. 3i v Lloydell, Pa.
Anton Bombae, predsednik, Ona-linda, Pa.; Andrej Maloverh, tajnik j Box 1; Anton Bombač, blagajnik, ; Box 56; Ivan Jereb, zastopnik, Box j 16. Vsi trije v Lloydellu, Pa.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo i pri Petru Valka v Lloydellu.
Društvo sv. Alojzija štev. 36 v Cona mangh, Pa.
Frank Dremelj, predsednik, Bx 160, j John Potokar, tajnik, Box 16; Fr. i Šega, blagajnik, Box 19; Josip | Dremelj, zastopnik, Box 275. Vsi j v Conemaugh, Pa-
Društvo zboruje v lastne j dvorani v Conemaugh vsako tretjo nedeljo v j mesecu.
Društvo sv. Janeza Krstnika št. ti \ v Cleveland«. Ohio. Fran Špelko, predsednik, 3504 8t
Clair Ave., N. C.; John Ausec, tajnik, 3946 St. Clair Ave. N. EL; Alojzij Recher, blagajnik, 1223 St. dab Ave., N. E.; Anton Ocepok, sastsp nik, 1063 E. 61st St., N. E. Vsi ▼ Clevelandu, O.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v Jaites dvorani, 6004 8t. Clair Ave., Cor. 60th St.
Društvo "Sokol" itev. 38 ▼ Pueblo,
Colo.
Fran Jančan, predsednik, 1220 Taylor Ave.; Peter Culig, tajnik, 1245 South Santa F6 Ave.; Jorip Culig, blagajnik, 1219 South Santa Ti Ave. Sava Radakovič, zastopnik, 1708 E. Abriendo Ave. Vsi v Pueblu, Colo.
Društvo sv. Barbare št. 39 v lyn, Wash.
Anton Cop, predsednik, Box 440; Iv. Majnariž, tajnik, Box 400; Tomo Majnarii, blagajnik, Box 535; Anton Janeček, zastopnik, Box 188. Vri v Roslynn, Wash.
Društvo sv. Mihaela Arh. itev. 40 v Claridge, Pa.
Pavel Puiljar, predsednik, Bo*
295: Lovrenc Bitene, tajnik, Box 435; Peter Lazar, blagajnik, Box 37; Anton Jerina, zastopnik, Box 304 Vsi v Clnridge, Pa.
Društvo zboruje 2. nedeljo v me-ob 9. uri d«p. ▼ nerrrSVi č ani.
Društvo sv. Jožefa št. 41 v East Palestine, Ohio.
Josip Veder, predsednik, Box 223; Fran Kapla, tajnik, Box 60; Pran Goličič, blagajnik, Box 425; Fran lurjavčič, zastopnik, Box 200. Vri ^ East Palestine, O.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. ari pop.
Društvo Marija Pomagaj itev. 42 v
Pueblo, Colo.
Jorip Boitz, predsednik, 1226 Mah-ren Ave.; Ivan Gaber, tajnik, 1251 South Santa Fe Ave.; Fran Hrovat, blagajnik, 1253 Mahren Ave.; Fran A.hčin, zastopnik, 1224 Bohmen Ave. Vsi v Pueblu, Colo.
Društvo zboruje 16. vsacega mese-«» ob 10. nri dop. in ob 8. uri zvečer na South Santa Fe Ave. št. 1207.
Društvo sv. Alojzija št. 43 v East Helena, Mont.
Fran Hudoklin, predsednik, Box 117; Ivan Kocjan, tajnik, Box 66; Anton Smole, blagajnik, Box 162; Jakob Rogel, zastopnik. Vsi v East Heleni, Mont.
Društvo zboruje vsacega 20. v mesecu v prostorih sv. Ane.
Društvo sv. Martina št. 44 v Barber-ton, Ohio.
Mat. Kramar, predsednik, Box
223; Franc Tonja. tajnik, Box 234; Ivan Perčič. blagajnik, Box 466 Murray,	all; Geo Starče-
vie zastopnik Box 104 Murray, Utah.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu tia 114 Wood Lake Ave., Barberton.
Društvo sv. Jožefa št. 45 v Indianapolis, Ind.
Jernej Štanfel, predsednik, 730 Hough Street.; Alojzij Rudman, tajnik, 702 Holmes Avenue; Josip Gaenik, blagajnik, 901 Ketchem St.: Josip Zore, zastopnik, 733 Hugh St. Vsi v Indianapolisu, Ind.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v dvorani g. J. Gačnika, 903 Ketchem St.
Druitvo sv. Barbare št. 47 v Aspen,
Colo.
Josip Boršnar, predsednik, Box 419; Louis Lesar, tajnik, Box 55; Fran Marolt, blagajnik, Box 805; Josip Zobec, zastopnik, Box 55. Vri v Aspenu, Colo.
Društvo zboruje 1. in 3. ponedeljek v mesecu ob 7. uri zvečer.
Društvo Vitezi sv. Jurija itev. 40 v Kansas City, Kansas Mihael Novak, predsednik, 408 Ferry St.; Marko Gustin, tajnik, 519 Sandusky Avenue; Peter Špehar, blagajnik, 422 N. 4th St.; Josip Vovk, zastopnik, 317 Barnett Avenue. Vsi v Kansas City, Kansas.
Društvo zboruje vsaki 3. ponedeljek v mesecu v dvorani bratov Hrvatov, Cor. 4th St. & Barnett Avenue, Kansas City.
Društvo sv. Petra št. 50 v Brooklynu, N. Y.
Anton Stucin, predsednik, 22 Scholes St.; F. G. Tassotti, tajnik, 135 Scholes St.; Ivan Fugina, blagajnik, 34 Scholes St.; F. G. Tassotti, zastopnik, 135 Scholes St. Vsi v Brooklynu, N. Y.
Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ▼ Adolf Haebig Cecilia Saengerbund Halle, 5—7 Boerum St., Brooklyn.
Društvo sv. Petra in Pavla št. 51 v Murray, Utah.
Mark Petrič, predsednik, 13 First Ave., Murray, Utah; John Perčič, tajnik, Box 466, Murray, Utah; Geo Starčevič, blagajnik, Box 104, Murray, Utah; L. Mihelič zastopnik, Box 242, Murray, Utah.
Druitvo zboruje vsacega 12. v mesecu, in sicer j eden mesec v Murrayu v Opera House, drugi mesec v West Jordann t prostorih brata Joripa Schneller.
Društvo sv. Joiefa it. 52 v Mineral, Kansas.
Martin Oberžan, predsednik, Box 51, West Mineral, Kansas; Fran Au-gustin, tajnik, Box 466, West Mineral, Kansas; Fran Kokal, blagajnik, Box 202, West Mineral, Kansas; Ign. Gros, zastopnik, Box 131, East Mineral, Kansas.
Druitvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri popoludne v dvorani brata Filip Brinerja v East Mineralu.
Društvo sv. Jožefa it. 53 ▼ Little Palls, H. Y.
Fran Rožanc, predsednik, 583 E. Mill St.; Fran Per, tajnik, 49 German St.; Jakob Ruparšek, 585 East Mill St.; Anton Keržič, zastopnik, 39 Danube St. Vri v Little Falls, N. Y.
Druitvo zboruje vsako 2. nedeljo v meseca v dvorani g. Fran Rožanra
Druitvo sv. Frančiška it. 54 v Bibbing, Minn.
Peter S trk, predsednik, 223 Pine St.; Mihael Peskar, tajnik, Box 565; Ivan P<Wše, blagajnik, 223 Pine St. ; Anton Gezin, zastopnik, Pine St. — Vsi v Hibbingu, Minn.
Društvo zboruje vsako nedeljo po 20. ob 2. uri pop.
Druitvo sv. Boka št. 65 v Uniontown, Pa.
' Anton Koribar, predsednik, Box 64 Brownfield, Pa.; Jakob NovSek, taj-
nik, Bx 65, Brownfield,Pa.; Urban Pičel, blagajnik in zastopnik, Lemont Furnace, Pa.
Društvo sv. Alojzija it. 56 v Suje-rior, Pa.
Fran Gerčman, predsednik, Box
33;Jos. Použul, tajnik, Box 75, Rro-©eville, Pa., R. F. D. No. 3; Tomaž Mlakar, blagajnik, Box 75; Fr. Gerčman, zastopnik, Box 33.
Društvo sv. Alojzija Št. 57 v Export, Pa.
Anton Martinšek, predsednik, Box 125; John Bolka, tajnik, Box 44 Ivan Turk, blagajnik, Box 67; Anton Hribar, zastopnik, Box 18. Vsi v Exportu, Pa.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo 1 v meseeu v dvorani Fink Lauffer & I Sam Duff.
Društvo sv. Štefana št. 58 v Bear Creek, Mont.
Ivan Kostelc, predsednik, Box 61; | J. Luzar, tajnik, Box 165; I. Češarek, i blagajnik, Box 16; John Janškovič, j zastopnik. Vsi v Bear Creeku, Mont. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v dvorani g. Ivan Češarka.
Društvo sv. Barbare št. 60 v Chis-holm, Minn.
Anton Bambič, predsednik, Bo* 243; Anton Podržaj, tajnik, Box 496; Anton Stark, blagajnik, Box 496; Anton Šuštar, zastopnik, Box 427. Vsi v Chisholmu, Minn.
Društvo zboruje vsako L nedeljo po 20. v dvorani g. A nt. Starka.
Društvo sv. Jurija št. 61 v Reading Pa.
Anton Križe, predsednik, 231 Jefferson St.; John Matetič, tajnik, 359 N. River St.; Fran Špeh?r, blagajnik, 381 North River St.; Simon Luzar, zastopnik, 381 N. River St. Vsi v Readingu, Pa.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 6. uri zvečer v dvorani g. Louis S. Levi.
Društvo sv. Florjana, št. 64 v So. Range, Mich.
Mike Muh vir, predsednik, Box 156; Baltic. Mich. Anton Mušič, tajnik, Box 153, Baltic, Mich.; Anton Štimac, blagajnik. Box 208, South Range, Mich.; Anton Štimac, zastopnik, Box 208, South Range, Mich.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v South Ranare.
Društvo sv. Petra in Pavla št. 65 v Manistique, Mich.
Jakob Klobučar predsednik; Ivan Kotzian, tajnik, Box 951; Mihael Ko-' betič, blagajnik in zastopnik, Bos 981. Vsi v Manistique, Mich.
Društvo zboruje vsako 4. nedeljo v meseca v dvorani Ivana Costelo.
| Društvo sv. Petra in Pavla štev. 66 v Jolietu, m Anton Kosiček. predsednik, 1151 Mihael Vardjan, tajnik in zastopnik, 903 N. Scott St.; Anton Kostelc, blagajnik. Vsi v Jolietu. 111.
Društvo sv. Jožefa štev. 67 v Yale, Kansas.
Josip CvetkoviČ, predsednik in blagajnik, Box 12; Ivan Prislan, tajnik, Box 147; Mat. Dernulevec, zastopnik, Route No. 2, Bx. 9T Mulberry, Kans.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 10. uri dop. v Birkovi dvorani.
Društvo Isus Prijatelj at»u»iii iter. €8 v Monassen, Pa.
Nikola Vincetič, predsednik, Box 116; Mato Zoretič, tajnik, Box 155; Fran jo Duralia, blagajnik in zastopnik, Box 37. Vsi v Monessenu, Pa.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob L uri pop.
Društvo sv. Petra št. 69 v Thomaa. W. Va.
Ignac Golob, predsednik, Box 366; Ivan Laha j ne, tajnik, Box 215; Ivan Suder, blagajnik in zastopnik, Box 215. Vsi v Thomasu, W. Va.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo f meseeu.
Društvo Zvon it. 70 v Chicago, 111
Josip Bliš, predsednik, 99. W.22nd Place; Mirko Ciganič, tajnik, 474 W. 20th St.; Martin Kremesee, blagajnik, 500 W. 18th Place; Avgust Poglajen, zastopnik, 144 W. 23rd St. Vsi v Chicago, 111
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v cerkveni dvorani na 22nd PI. & Lincoln St.
Druitvo sv. Janeza Krstnika it. 7]
v Collinwood, Ohio.
Jos. Jakoš, predsednik, Box 858; M. Slapnik, tajnik, Bx 694; J. Jevni-kar, blagajnik, Box 192; M. Slapnik, zastopnik, Box 694. Vsi v Collinwoo-du, Ohio.
Društvo zboruje vsako 2. nedelj* mesecu.
Društvo sv. Barbare it. 72 v Ravens dale, Wash.
Pavel Koss, preds.; Andrej Gor-jup, tajnik; Josip Pinoza, blagajnik; Mihael Ferlič, zastojnik. Vsi v Ra-vensdaie, Wash.
Društvo zboruje vsako 3. nedelj« v mesecu ob 0. uri dop. v Fran Lad-vigovi dvorani.
Društvo sv. Jožefa It. 74 v Tyre, Pa.
Martin Rihel, predsednik, Box 14, Tyre, Pa.; Leopold Vesel, tajnik, Box 65, Tyre, Pa.; Ferdinand Mes-sner, blagajnik, Tyre, Pa.; Janez Razpet, zastopnik, Box 4, Tyre, Pa.
Društvo zboruje vsako 1. neaeljt ob 1. uri pop. v dvorani g. Mihael Lenarta.
Društvo sv. Janeza Krstnika št. 76 v Canonsburg, Pa.
Josip Mravinec, predsednik, Manifold, Pa.; Jurij Žalec, tajnik in zastopnik, 7 Iron St., Canonsburg, Pa.; Fran Miklič, blagajnik, Manifold. Penna.
Društvo zboruje vsako 2. nedeljo v stanovanju tajnika Jurija Žalca.
Društvo sv. Jožefa št. 76 v Oregon City, Ore.
Josip Smrekar, predsednik, Boa 277; Matija Justin, tajnik, Box 104; Mat. Justin, blagajnik, Box 104; Jurij Šubic, zastopnik, Box 213. Vsi v Oregon City, Oregon.
Društvo boruje vsako 3 nedeljo v mesecu pri Matev" Polajnarju.
Društvo sv. Resnega Telesa štev. 7'. v Goli, Pa.
John Brandstetter, predsednik, Bx ' 323; Frane Jeric, tajnik, Box 272,1 Goff, Pa.; J. Koračin, blagajnik, Bx ' 494; Jos. Progar, zastopnik. Vsi v Goffu, Pa.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v meseeu v prostorih Josipa Progar.
Društvo sv. Alojzija št. 78 v Salida Colo.
Ivan Drobnič, predsednik, Box 355; Josip Merkun, tajnik, Box 641; Louis Kastelic, blagajnik in zastopnik, Box 583. Vsi v Salidi, Colo.
Društvo zboruje vsakega 12. v mesecu v dvorani pri rudotopilnici.
Društvo sv. Barbare št, 79 v Heil wood. Pa.
Martin Šinkovec, ppredsednik, Bx 135 ;AIojz Kith, tajnik, Box 133; Josip Penič, blagajnik, Box 85.
Andrej Heimbring, zastopnik. Društvo zboruje vsako 3. nedelje j v mesecu.
Društvo sv. Petra in Pavla itev. 80 i v Aqnilar, Colo.
Anton Celig< ; predsediii^. O. Box 7; Ludlov, CoLrado; Jakob Česnik, tajnik; Gašper Pavlovič, blagajnik in zastopnik; oba na P. O. Box 181, Aquilar, Colo.
Društvo zboruje vsako 3. nedeljo j v mesecu v Salam Makaron dvorani.
Društvo sv. Jerneja št 81 v Aurora, Illinois.
Frank Praprotnik, predsednik, 624 J-urora Ave.; Albin Praprotnik, tajnik, 586 N. Broadvay; A ton Rud-l n, blagajnik, 312 So. River St.; J mej Verbič, z..st->pnik 4 — 1st Ave. Voi v Aurora, HL
Se* se še vsako drago nedeljo v mesecu ob 8h zjutraj v Kolenčovi dvorani.
Društvo sv. Janeza Krst. štev. 82 v Sheboygan, Wis.
Anton Kamin, predsednik, 515 Water St.; Jos. Meznarčič, tajnik, 509 N. Water St., J. Versa j, blagajnik, 513 Water St., John Vršaj, zastopnik 513 N. Water St. Sheboygan, Wis.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu v prostorih g. Anton Suša.
Društvo sv. Martina,, štev. 83. v Superior, Wyo.
Anton Bogataj, predsednik, Anton Chater, tajnik, John Rapotnik, blagajnik, John Šilec, zastopnik. Vsi v Superior, Wyo.
Društvo sv. Andreja, štev. 84. v Forbes, Colo.
Geo. Preskar, predsednik, Anton Čeligoj, tajnik, Martin Orekar, blagajnik in zastopnik. Vsi stanujejo v Forbes, Colo.
Društvo zboruje vsako nedeljo po petnajstem v mesecu v dvorani brata Martina Orekaria.
Društvo sv. Jožefa, št. 85. J. S. K. Jednote v Aurora, Minn.
Mat. Levstik, Box 121, predsednik; Štefan Pavlišič, Box 121, tajnik; Maks Arko, Box 121, blagajnik; Andrej Klun, Box 124, zastopnik.
Društvo zboruje v prostorih G. M. Arkota. v Aurori, Minn.
OPOMBA. Ta imenik uradnik. % krajevnih druitev J. S. K. Jednoi v je priobčen v glasilu Jednote vsak
mesec po enkrat in sicer okoli 15. Vsa društva, ozirejna ujib tajuikj <o vljudno prošeni, nemudoma poročati vse nedostatke in ^remembe njih uradnikov. Ta imeni, priob&ct., kakor mi je bilo dosev'i :.xičano. Društva, ktera še niso k5a zahtevanih podatkov, na; Tj j^ovolijo to kmalo storiti.
Jurij L. Brožič, g i. tajnik
Med otroci:
-Jiuiv: "Zakaj pa jokaš. Joe? Mo-go če bi rad k materi domov?"
Joe: "Ah ne! Jokam se, ker me n;<le izvolili poglavarjem morski k razbojnikov! *'
Dovolj za vse.
Miss Mačka: "Huhu. ti «i me na-
sleparil!"
Mr. Maček: "Kaj vendar blebetaš!"
Miss Mačka: 11 Rekel si. da vzatneš samo mene v zakon, pa sem slišala, da >i že osmim mačkam obljubbil zve-
Mr. Marek: "Ijo utaiaži se! Ali ne ves. da ima maček devet življenj!'
Edina neumnost.
Mrs. Crossfork: "John, v svojem življenju še nisi naredil nobene neumnosti !?'
Mr. Crossfork: "Pozabila si ni-da. da sem teibe oženil!"
Zamenjane vloge.
Zena: ''Ljubi Jože, jutri bode obletnica. odkar si me vodil k oltarju."
Mož: "Da. potem si pa ti vodstvo prevzela.
Se pozna.
—	"Ali ste ježo <(pustili :n se učite sedaj plavati?"
—	"0 ne, kasneje bodem zopet jezdaril. plavanje je zame zelo važno, ker v parku sem že dvakrat padel raz konja — v jezero!"
Nevarno pihanje.
Žena: "Zakaj ne ješ mesa, Andro-jecl" — Mož: "Prevroče je ie!" — Žena: "Pa ga nekoliko popihaj, da se ohladi!" — Mož: "Popiha« ga lahko, a bojim se, da bi ga ne odpihnil, ker ga je tolik koe!"
. m
V pjadLs&Hovej senci.
Sptsal Karol May; za "Glas Naroda" priredil L. P.
tretj x knjiga.
iz; bagdada v stambul.
(Nadal jevanje.)
*'Tvoji udarci so .iajvečja >rarooia za mojega vojnima; on zahteva ivojo kri!"
"Moji udarci zanj niso sramota temveč čast, ker si mu vseeno dovo- ; lil, da se bojuje oib tvoji strani. Če zahteva mojo kri, naj pride sem in j nie p«nzove na boj !"'
"In veerajvi na.ni ukradel iest našili najboljših konj. Ali je to prija^
teljetvo t"
"Konje sem vam vzel. ker ste nam vi naše posireljali. Vsi tvoji iz-j govori in očitanja so krivična in brez prave podlage. Mi nimamo niti ča- | sa niti volje, da se s teboj nadalje pričkamo. Povej nam kratk^, kar zah- t te vaš, in nato dobiš tuli od mene kratek odgovor!"	i
Sedaj prične šejk narekovati svoje pogoje:
"Zahtevam, da pridete k mojim vojnikom--—"
"Naprej!" rečem.
"In nam izročite vaše konje, orožje in vse, kar imate pri sebi."
"Naprej!"
"Možu, kterega si udaril v lice, moraš dati zadoščenje."
"Naprej! Kaj še druzega?"
"In potem greste lahko, kamor hočete."
"Ali je to vse?"
"I)a. Vidiš torej, da >em zelo milosten!"
"In kakšno zadoščenje naj dam možu, ki sem ga udaril?"
"Plačati mu moraš odškodnino, ki jo določimo!"
"Motiš se, šejk! Vi ne dobite ničesar. Mi bodemo zahtevali odškodnino, ne vi. Sicer so pa vse tvoje tirjatve skoro blazine. Kako naj plačam možu odškodnino, če mi vi prej poberete ves denar! Svetujem vam, da «as pustite v miru, ker bo na/oolje za vas! Pomisli, da si v moji oblasti!"
"Ali me hočeš umoriti?"
"In sicer takoj, ko pričnejo tvoji vojniki s napadom."
"Maščevali me bodo, kar sem ti že prej povedal."
"Ne bodo se maščevali temveč drveli v lastno pogubo. Poglej sem, šejk Gaza! Gaboja! V tej pušlki imam petindvajset krogelj in v tej dve; <vsak izmed mojih dveh revolverjev ima šest krogelj in vsaka moja pištola za pasom lahko dvakrat ustreli; torej lahko ustrelim triinštirideset- j krat zaporedoma, ne da bi basal. Moji tovariši imajo tudi dobro orožje, in nahajamo se na mestu, kamor more priti hkrati le posamezen sovražnik, j >Vtei tvoji ljudje bi v boju padli, ne da bi enega nas v pest dobili. Poslušaj moj glas in glas svojega brata: Pusti nas v miru!"
"Ali naj se mi moji vojniki smejejo in me zasramujejo? Za- i kaj lažeš, da imaš petindvajset krogelj v eni puški. Zakaj govoriš ne- i resnico?"	J
".Jaz ne lažcm. Naši orožni kovači so bolj prebrisani kot vaši. Poglej si puško!"
Pokažem mu napravo pri svoji brzostrelki in pri revolverjih: viden iznak za čudenja opazim na šejkovem obrazu.
"Alah je mogočen!" mrmra. "Zaikaj ni podelil svojim vernikom umetnosti izdelovati enake puške?"
"Ker bi zlorabili ortržje. Alah je dober in moder; on podeli brzo- j strelke san o kristijanom, ki jih rabijo šole tedaj, ko jim poide potrpežljivost. Povej, ka si skieuiil!"
"Gospod, videl «-em tvoje orožje, ki je strašno, vendar se te ne bojim. Vendar se vas hočem usmiliti, če mi izročite, kar sedaj zahtevam.
"In kaj zahtevaš?"
"Onih šest konj. ki ste jih njyn ukradli in tvojega vranea. In polog tega mi izroči tudi svojo brzostrelko s petindvajsetimi krogi jami in oba revolverja; to je vse. kar zahtevam!"
"Konj ti ne dam, ker ti ukazal naše postreliti : tudi mojega vranea ; ne dobiš, ker je več vreden kot tisoč vaših konj. Orožje potrebujem sam. i Da se pa prepričaš, da želim mir. ti hočem izročiti ono orožje, ki sem ga odnesel iz tvojega tabora."
"Pomisli, tujec, kaj si---"	.
Šejk preneha govoriti, ker zunaj je nekdo ustrelil, dva strela, trije, štirje. Takoj pokličem Angleža.
"Kaj je novega. Sir?"
'' Dojan!'1 odvrne.
Ta beseda ire tako elek tri žira. da planem po koncu in hitim proti izfcodu doline. Res, moj {pes je dobil mojo sled in hitel meni nasproti. ! Kurdje so ga pričeli takoj loviti; žival je bila toliko pametna, da je dirjala v 'oku. kar ji pa ni mnogo pomagalo. Pet= je bil tako slab in utrujen, da so konji Bebejev hitreje dirjali kot on. Nahajal se je v nevarnosti, da da ustrele. Takoj skočim k mojemu konju.
"Šejk Gazal Galioja. sedaj se lahko prepričaš, kakšno orožje nosi emir Lz zapadne dežele. Toda ne gani se s svojega mesta. Ti si moj ujetnik, dokler se nevrnem."
Po teh besedah pa zajaham konja.
"Kam hočeš, esidi?" zakliče Halef.
"Psa moram čuvati!"
".Taz grem s teboj!"
"Ostani! Skrbi, da oba Bebeja ne pobegneta!"
Nato pa odjaham ven v veliko dolino ter dajem Kmrdom z rokami znamenje, da pustijo psa. Opazili so pač moja znamenja, vendar žival niso nehali preganjati. Tudi pes me zapazi ter /.dirja naravnost proti meni. Pri tem pa je moral tik mimo svojih preganjalcev. Na vsak način sem moral preprečiti, da lvurdje psa ne ustrele. V trenutku zadržim konja. Pomerim in poderem na tla ko.ija dveh Kurdov, ki sta bila p^u najbližja. Dojan ostane nepoškodovan, dočim drve Bebeji s krikom proti meni.
Pe« skoči k meni na konja ter kaže na vse mogoče načine svoje veselje. Vendar mu ukažem, da skoči navzdol, ker me je nadlegoval.
"Ruraja, Buraja — sem. sem!" zaslišim kričati šejka, ki je hotel uporabiti to priliko, da uide nevarnemu položaju. Kurdje začujejo njegov klic, f pod bodejo konje in vihtijo orožje. Seveda sem bil jaz hitrejši kot Bebeji; baš ko pridem k vhodu, opazim šejka na tleh, in nad njim Halefa in Angleža, ki sta ga kkuŠala zvezati. Njegov brat j« pa stal mirno poleg.
"Emir. pric.anesi mojim bratom!" me prosi.
"Če hočeš ti šejka Čuvati!" odvrnem.
"Gotovo!"
T trenutku skočim s konja in zapoveca tovariše«. da skrijejo za skali pri vhodu.
"Streljajte samo na konje!" prosim.
"Ali tako držiš svojo besedo, emir?" jezi se Mohamed.
"Šejkov brat nas ni prevaril. Prvi strel torej oddajte na konje, nakar vidimo, kaj porečejo Bebeji."
VV-e se je zvršilo s tako naglico, da so se Bebeji že približali na strelno daljavo v naše zavetišče. Ustrelil sem že dvakrat iz medvedovke ter primem za brzostrelko. Streli zadonijo, še enkrat in še enkrat.
"Hura, že padajo!" zakliče Anglež. "Pet, osem, devet konj! Yes!"
Anglež je klečal, zdaj se pa dvigne, da puško znova naloži. Tudi Alo, flgljar, je enkrat ustrelil. Ker ni bil "previden strelec, je ranil enega izmed Bebejev; drugi »o bili svojih strelov gotovi.
Prvi streli so naval Kurdov tako dolgo zadržali, da smo puške znova naložili; ko pa drugič ustrelimo. Kurdje umaknejo.
"Come on — naprej!" kriči Lindsay. "Ven, pobite pasje lovce, fcijte, morite!"
Puško prime za cev in hoče re* planiti nad Kurde. V zadnjem trenutku ga še obdržim.
"Kaj ste obsedeni, Sir?" mu zakličem. "Kaj hočete menda zgubiti svoj patentovani nost Ostanite, kjer ste!"
"Zakaj? Trenutek je ugoden! Le. po njih, master, le po ajik!"
"fJeummoBt! Tu sme varni, znnaj pa ne!"
"Vami? Hm! Torej se vlezite na divan in malo zaspite, master. Neumnost, če adute pustimo pobegniti! "Well!"
"Le mirni bodite! Ali ne vidite, da se umikajo. Posvetili smo jim dobro, da bodo še dolgo pomnili."
"Leipo posvetili! Saj so zgubili samo nekaj konj!"
Tu stopi k meni šejkov brat in mi poda roko.
"Emir," reče, "hvaležen sem ti! Lahko bi umoril toliko ljudij kot je sedaj mrtvih konj, vendar nisi. Kristijan si, vendar Alah te bode čuval!"
"Ali vidiš, da je naše orožje boljše kot vaše?"
"Prepričal sem se."
"Torej pojdi svojim tovarišem in povej jim!"
"Šel bom. Toda kaj se zgodi s šejkom?"
"Šejk ostane pri nas. Četrt ure ti dovolim, da se pogovoriš s svojimi tovariši. Če se do tedaj ne vrneš, tedaj obesimo šejka na prvo drevo. Nikar ne miHi, da se šalim. Preneumno se mi zdi, da bi se bojeval s trdovratnim sovražnikom."
"In če prinesem m>ir?"
"Tedaj šejka izpustimo."
"In kaj ukreneš radi njegovih zahtev?"
"Šejk ne dobi ničesar."
"Tudi svoje puške in revolverje ne?"
"Ne. On je kriv napada, kterega smo pravkar odbili; od mene ne more pričakovati prizanašanja. Mi smo zmagalci, ti pa naredi, kar hočeš!"
(Dalje prihodnjič.)
Učena imena:
Naznanilo.
Rojakom Slovencem in Hrvm^i^ kteri potujejo čez Duluth, Minn., prv poročamo
Josip Scharabon=a,
WEST MICHIGAN »*.. DTTLUTH, MINK.,
itn» KV03
i SALOON
prav M 1x0 kolodvora. Vsak rojak * pn njemu najbolje poetreien
I
Komar: "Kako so vendar profe- j so rji neumni! Rekel je, da spadam k j družini antitriologividialov ! Mene so j pa od pa m t i veka nazivali komarjem!'
Počasna postrežba.
"Škoda, ker ima ribič samo en trnek. ker morava predolgo čakati na prigrizek k pijači."
Med ženskami.
POZOR SLOVENCI IN HRVATI.
Podpisani priporočam vsem potuje rojakom v Chioagi, HL, in okolie svoj dobro urejeni
—: SALOON. :—
Na razpolago imam tudi lepo k«v t.jiiče. Točim vedno svež® in dofer* Seip pivo, jako dobro domač« via* razne likerje tw prodaiam fin« amo* k«. Postrežba solidna.
Prodajam tudi Ln preskrbujem pa robrodne listke za vse prekomorsk* črte po^ izvirnih cenah. PottJUB 4* aarje v staro domovine zanesljivi* potom po dnevnem kurxu. V mri atai c banko Frank flihir v New Torku. Svoji k svojim! mik Oreenbay Ave.. 80. Chicago, IL JOSIP KOMPARB,
Knjige „dru2be sv. Mohorja"
Generale Iiansatlantip 17 centov na dan
(Francoska parobrodna družba.)
" . -V '' '	
	
	
-----' • —' ".* r.	
• 'r*r-	
V - . 1 v - .	
MREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, SVIGE, INOMOSTA IN LJUBUAK
Poštni parnfld io:l
'-'La Provence** na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih mo£
*La Savoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,0(50 „
'La Lorraine" „ „ „ ....,.............12,000 „ 25,000 „
'La Touraine" ,	..................10,000 „ 12,000 „
'Lz. Bretagne"................................ 8,000 „ 9,000 „
^La Gasgogne"................................ 8,000 ,, 9,000 „
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
jfarmiki adplajejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. ur iopolndne Iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., N. T
•LA SAVOIE •LA PROVENCE •LA LORRAINE •LA TOURAINE La Bretagne
19. nov. 1008. *LA PROVENCE 26. nov. 1908 #LA LORRAINE 3. dee. 1908.*LA TOURAINE 10. dee. 1906. La Bretagne 17. dee. 1908.*LA SAVOIE
24. dee. 1901 IL dee. 1908. 7. j an. 1909. 14. jan. 1909. 21. jan. 1909.
kupi Oliver.
Ta čudovita ponudba — Oliver pi-i salni stroj novega trodela št. 5. — je i odprta vsakemu povsod. ! To je na> novi in popularni načrt za prodajo Oliverjevih pisalnih strojev na majhna plačila. Pisava Oli-: verjeva stroja je či>ta. krasna, se ra-| da bere; Oliver pisalni ?troj je vidni dokaz človeškega napredka.
Skoro pri vseh trgovinah in poslih so odpravili svinčnik in pt-ro, ki se rabita samo za podpise.
Trgovske šole in učiteljišča, univerze p>dueujejo •svoje učence v ;ia pisalne Stroje, posebno na Oliver pisalne stroje.
Ves svet se je pričel zanimati za pi?alne stroje Oliver Typewriter Co. kar pomenja. kolike važnosti so isti pisalni stroji.
Največ se proda Oliverjevih pisalnih strojev, ker so logični stroji in odgovarjajo vsem zahtevam. Oliver pisalni stroj prvači vsem dnsgim!
Hranite cente in kupite
TI)©.
POSEBNA PLOVTTVA Novi parnik na dva vijaka CHICAGO odpluje 7. nov. v Bana Parnik CALLFORNTE odpluje dne 12. dee. v Bordeaux, drugi in tretji razred od pomola 84 N. R., vsnožje sap. 44. ali« -saa drsgegs raareda 4e Sxytc : #66.33 Ui vzJ&k
iHonita i »fezAt	inutju	T^a^A*-
Wc Kozrninski, generaira agent, sa idpirl
VI Deaoorn St., CSilcagOv
MAŠI EABTOFMEl
kteri so pooblaščeni pobirati naroi-
NAZNANTLO. Slovensko katoliško podporno dre
nino sa "Glas Naroda" in knjige, ka- j štvo SV. JOŽEFA št 12 J. S. K. J kor tudi sa vse druge v našo stroko j ^ Pittsburg, Allegheny, Pa., in okolico ima svoje redne seje vsako nedeljo v mesecu.
Društvenikom se naznanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali redno donašali svoje mesečne prispe ^ ke. Nekteri udje, ki se radi oddalje nosti ali dela ne morejo sej udeležiti naj svojo mesečnino na nekterega izmed irvršujočih uradnikov pod spod«, navedenim naslovom dopošiljajo.
Pri redni društveni seji dne 8. d«t 1907 izvoljeni so bili sledeči uradniki za leto 1908:
Predsednik Fran Kresse, 5106 Natrona Alley, Pittsburg.
Podpredsednik Ivan Borštnar. 58 Spring Garden Ave., Allegheny.
I.	tajnik Josip Muška, 57 Villa St., Allegheny.
II.	tajnik Fran Strniša, 101 Vili t St.. Allegheny.
Blagajnik Ivan Arh, 79 High St, Allegheny.
Delegat Ferdinand Volk, 122 42nri Sir., Pittsburjr.
" Zadnjič bi se skoro razdružila s ; svojim ženinom." j *'Zakaj vendar?"
*' Rekla sem mu, da ne maram zanj, j in ko je hotel oditi, sem ga komaj • pregovorila, da sem' govorila samo v | šali."
Iz vojašnice.
Korporal: <fVi rekrut Zaletel, ako I bi vašo neumnost natančno vpošteval, ! ste vi večkratni milijonar!"
Ošalmež.
Bogati Aron (ko je zvedel, da je bil princ imenovan doktorjem vsega zdravilstva:) "He Rebeka, sedaj postane princ naš domači zdravnik!"
v aaše uredništvo in jih prič-narošnikom takoj razpošiljati Tsak narohuk dobi
a kn jI g:«
V zalogi pa imamo par sto iztisov teh knjig več in te prodajamo, dokler zaloga ne poide, po $1.30 s poštnino ali ekspres-stroški vred.
Rojaki iz Clevelanda, O., in okolice dobe iste tudi pri našej podružnici v Clevelandu, O., 6104 St. Clair Ave., N. E. Naročniki na te knjige, kteri so spremenili svoj naslov, oziroma ki so se preselili, naj nam naznanijo svoj novi in stari naslov, da knjige trotove dobe.
Upravništvo "Glasa Naroda".
spadajoče posle.
San Franeisco, Cal.: Ivan Stariha.
Pueblo, Colo, v Peter Čulig.
Indianapolis, Ind.: Alojzij Rudmau.
Waukegan, I1L: Fran Petkovšek.
Chicago, 111.: Mohor Mladič.
South Chicago, 111.: Josip Kom-pare.
La Saile. 111.: Mat. Komp.
Calumet, Mich. : M. Grahek, Ma». F. Kobe in Pavel Sbaltz.
Benwood, W. Va.: R. Hoffman.
South Range, Mich.: Ivan BariČ.
Duluth, Minn.: Josip Scharabou.
Hibbing. Minn.: Ivan Povše.
Ely, Minn.: Ivan Gouže.
Eveleth, Minn.: Jurij Kotze.
Kansas City, Mo.: Ivan Kovačiš in Ivan Rahija.
Aldridge, Mont.: Gr^or Zobec.
Brooklyn, N. Y.: Alojzij Češarek.
Little Falls, N. Y.: Fran ^regorka.
West Seneca, N. Y.: Jovan Miliš.
Cleveland, O.: Frank Sakser Co.. William Sittar in Mat. Pečjak.
Oregon City, Ore.: M. Justin.
Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk.
Canonsburg, Pa.: Geo. M- Shultr.
Claridge, Pa.: Anton Jerina.
Greensburg, Pa.: Fr»n Kebe
Braddock. Pa.: Ivan Germ in Ivaa Varoga.
Johnstown, Pa.: Fran Gabrenja.
Forest City, Pa.: Josip Zalar.
Pittsburg, Pa.: Ignac Podvasnik.
Steel ton, Pa.: Marko Kofalt in Jo-sip A. Pibemik.
Willock, Pa.: Fran Seme.
Youngwood, Pa.: Nik. I. Grba.
West Jordan, Utah: Anton PalfiŠ.
Black Diamond, Wash.: Or. tV renta.
Thomas, W. Vs.: Josip Rus.
Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik in Josip Cunts.
Rock Springs, Wyo.: Maks Ker-štihuk ia A. Justin.
NAjfil POTNIKI:
J. A. Pibernik, John Bahorič in Joe Cusak, kteri potujejo sedaj po državi Pennsylvaniji, Michigan in Colorado.
Vsi naši zastopniki so s nami fts dalje čaaa v poslovni zvesi, vsled še-sar jih rojakom naj topleje priporočamo.
OLIVER
Tj/pzWrH&r
Standard vidni pisalni stroj.
Načrt prodajati Oliver pisahni stroj po 17 centov na dan je jako ugoden. Stroj dobi lahko vsakdo na svoj dom vsepovsod. Denar, ki ga izdate za tobak, zadostuje, da kupite pisalni stroj. Klerki z malimi plačami lahko kupijo pisalni stroj. Ko se vadijo pisave na Oliverju, se lahko pripravljajo za boljše službe.
Dečki in dekliee, ki hodijo v šolo, lahko kupijo Oliverjev stroj, ee hra^ ni jo svoje cente.
Po tem načrtu lahko kupite Oliver-jev stroj, ki stane $100. Nekaj malega plačate takoj, potem pa hranite vsak j dan 17 centov in plačate mesečno. , In kdor se nanf-i pisave na Oliver : zaslwzi denar, da se mu stroj Splača.
Zmožnosti delovanja.
Oliver pisalni stroj več dela — i boljše in raznovrstneje — kot vsak ■ d ras stroj. Jodnostavnost. tq>ežnost, lahkota pri delu in vidnost- so »lavni temelji tega stroja.
Lasrodno^t-i pri tem st-roju ao :
—	the Balance Shift
—	the Ruling Device
—	the Double Release
—	the Locomotive Base
—	the Automatic Spacer
—	the Automatic Tabulator
—	the Disappearing Indicator
—	the Adjustable Paper Fingers
—	the Scientific Condensed Keyboard.
PRODAJA
pozlačenih ur
SAOm^Gci^ Če kupite uro, kupite
rjaQUJi? 5 tako, da se je ne sramu-
i etc. Mi ne prodajamo _	slabih ur, ki zgube barvo,
da sc jo sramujete pokazati prijateljem. Nais ura je čisto pozlačena in farantiramo, da n« bo
črna — na uro ste lahko ponosni. Unjecavul Krasno gravirana fino ameriško kolesje, najnovejša moda. Nikdar ure še niso bile po tej ceni. Pošiljamo z verilico po C. O. D. za $5.40. ve vam a gaja. plačajte, sicer vrnite" na nale stroike. Ce kupite lest ur sa $32.40, dobite sno aro in verižico zastonj- Ce plačate vnaprej, vam uro pofljemo po pošti. Ure za ienske In možke. E. M. WALKER & CO. 299 State St. CUcafeJlL,
- SV VAŽNO
ZA SLOVENSKE FARMARJE 1
Vsled zahteve nekterih rojakov naročili smo zopet iz Ljubljane vecj' število
pravih domaČih kos,
ktere imamo sedaj v zalogi, ia sieei dolge po 70 in 65 cm.
Na razpolago imamo tudi pristn« domače brusUns kamns (osla) ter kle palno orodja.
Ker jo bilo letos vprašanje po tam blagu tako veliko, da nismo samog!' izvršiti vseh naročil, svetujemo vsru onim, da se še sedaj preskrbe s ten orodjem za prihodnje leto. Glade ee* pilite na:
FKAIK flAKmnt 00
Odbor:
Ignac Derganc, 58 Troy Hill Road. Allegheny.
Anton Lokar, 28 Troy Hill Road. Allegheny.
Fran Hrovat, 5108 Butler Street Pittsburg.
Jakob Laurii, 5100 Natrona Alley Pittsburg.
Ivan Kašček, 2 Water Alley, Allegheny.
Ivan Mastnak, 40 Perry St., Afle* henv.
Pozor Rojaki!
Novoiinajdeuo garantirano mazjio x plešaste in ^olobradce, od katerega ▼ t tednih lepi la sic, brki in brada pop<d noma zrastejo t E(evmatizem ali trganje v nogah, rokah in kriiu Vam popolnoma odstranim. Potne nege kurje očesa, bradovice in ozeblino v't: v 3 dneh popolnoma odstranim, da j t to resnica se jamči $500. UpraSajte se
pri —
Jakob Wahcic,
F>. O. Box 69 CLEVELAND, OHIO
Prednosti.
Oliver je najbolj dovršeni stroj na svetu, ker ima 100% dovršenosti.
—	dopisovanju
—	kartah z imeni
—	tabuliranih poročilih
—	Foloow-mp System
—	Manifolding Service
—	pri naslovljanju kuvert
—	ko se delajo črtane forme
—	pri mimeoirrafičnih delrh.
Ali lahko zapravite 17 centov na dan za boljše delo kot je zgoraj opisano?
Pišite za lahka odplačila ali pogovorite se z najbližjim agentom.
The Oliver Typewriter Co. 310 Broadway, New York, New York.
NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA
Za pevce !!
V zalogi imamo lepo veiu«
Pesmarice
Glasbene Matice za štiri moik« «ia-{ sove. V tej pesmarici so priljakljt** slovenske peBmi a sekiricami (r«*--mi) v partituri za vsak pevski sbe> kvartet ali oktet. Veljajo »1M t pe-■ što vred.
SLOVENIC PUBLISHINO 00, : 82 Oortlandt St., New York. K. T.
NA PRODAJ.
Dobro črno in belo vino od 35 do 45 centov galona.
Staro belo ali črno vino 50 centov galona.
Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 22 galon vina, mora sam posodo plaCati. Prožni k po $2.50 galona. Sladki mo§t 24 stekl. $5.00. Novo vino od leta 1908 ima posebno
nizko ceno.
Pri večjem naročilu dam popusL Z poštovanjem
STEPHEN JAKSE,
82 CortUndt 8t, N«w T«*, W. Y. 6«*taM, Cootr« Coita Co.. CalUonit.
HARMONIKE
bodisi kakorSnekoli vrste ixdclujem in popravljam po najniljih cenah, a delo trpelno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo poSlje, ker sem Ze nad 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike te računam po delu kakorino kdo zahteva brez nadaljnih uprašanj.
JOHN WENZEL,
1017 E. 62nd Str., Cleveland, O.
ROJAKI NAROČAJTE se na "GLAS HARODA", NAJVEČJI IX NAJCENEJŠI DNEVNIKI