Glasilo UdruienJa Jusoslov. Utitellstve. — Poverleništvo Ljubljana. Vse »piše, v ocenc poslane knjige itd. ie pošiljati ramo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska nI. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati U; oko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak žetrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 40"— K pol leta . . . 20'— „ četrt leta .... 10 — „ posamezna Številka po 80 vin. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska erkrat . . 90 vin. „ „ „ dvakrat. . 80 „ „ „ „ trikrat . . 50 „ za nadaljnja nvrščenja od petit-vrste po 40 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna. Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 45 K. Telefon uredništva štev. 312. Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati. Naročninc; reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov; Upravništvo UČiteljsk. Tovariša v LjubL;a£4, Mestni trg št. 17/111. Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklama sije so proste poštnine. Imleutai: Na delo! Santa Margherita, 10. nov. 1920. Jugoslovanska delegacija je izjavila, da se ukloni dlktatu. Dr. Vesrcič: Italija sd upa rezati i v živo meso JuiroslawBe in bo ta čin Imel posledice v bodočnosti. L.hibliana 17. novembra 1920. j V zgečovini te napočila našemu naro- | d:i nova doba. Nahaiamo se v popolnoma novem po- j ložaiu. Preri — razen z beneškimi Slovenci — smo bili vsai politiško združeni vsi dru-tri in vsafi v kulturnem kontaktu in v zvezi. Sedai smo ocrtitiško razkosani na tri države, in dva dela naših rojakov sta danes izven naše domovine, politiško odtrgana od nas. Danes ie ogrožena tudi kulturna vez s tamašntimii roiaki m s tem .ie ogrožena naša narodnost tam. Naši roiiakii onstran državnih mel so danes brez moči na milost m nemilost izročeni tuicu in vrženi v temo narodne odvisnosti m hlaočevanla. In ta tuiec ki «m bo vladal ne oozna prenizkih sredstev za raznarodovanje, on ne oozna in ne pri-nozna manjšinskih narodnosti v svoii državi ne manišmskega teziika. ne pravic narodne manišine v uradu in drugje, tem-mant v šoli. Socialni čut mu ie nepoznan, nacionalna ideia muiev niegovi državi «amo ena ki se krite edino z državno kleio velike Italiie in ki pripoznava v tei državi samo svoto nacito in svoi državni iezik. — In enak ie Nemec! Naivečii zločin so napraviti naši delegati v St. Margheriti. da so predafi naše roiake popolnoma brezpravne tuii državi iira niso zasipurali nobenih narodnih marei-šmiskih pravic: celo tako daleč sega njih greh da so dali vse orožte iz rok ter ori-uoznali v naši državi živečim Italiianom vse manjšinske pravice, celo italijansko državljanstvo v naši državi, da bodo neovirano rovarili kot italijanski državljani proti naši državi na naših tleh. — Enak »ločin so napravili naši delegati v Celovcu! In oni narod ki ie pomagal oropati našo Koroško in nam na neolementt način Dodiarmtfa miliion naših roiakov. nal. postane čez noč naš nriiatell? Nikdar v naših srcih in tudi ne y srcih našega naroda dokler ne bo zločin maščevan! Mislili smo da bodo ustvarile mir res miroliubne roke in nam dale traten mir. Toda ta mir ie ustvaril le napet položai in ima danes značai oremiria. Zaman te prelita kri. ker naš narod ni dobil svobode! — Traien mir bo le tisti, ki bo zeraten na socialni in nacionalni pravičnosti. Imferinalizem in kapitalizem sta zopet zavladala za gotovo dobo let nad človeštvom. Z niima na ie bila vsalena nova kal za boie mej narodi, ki bo tekom let tlela in bo naraščala, in krog katere se bo "nkala vsa politika bodočih dni dokler ne natx;či dan revanže in ura da se iznova Doizkusi priboriti zmago zahtevam socialne in nacionalne pravičnosti in ugonobiti imperialistični in kapitalistični družabni red. Francria ie čakala na uro revanže od 'eta 1870 do 1918; Jugoslavija »e nastopila isto pot z dnem 10. oktobra oroti Nemški Avstriji in z dnem 10. novembra 1920 Droti Hali*. I^eta bodo pretekla, a ura maščevama pride! Odtrgali so slovenskemu narodu skoro do polovice zemlje in do polovice vojakov in jih podjarmili tujcu. Ne pravičnost nacionalna in ne življenska potreba za eksistenco naroda jim ne opravičuje tega dejanja. Kaj pa je ta dragocena zemlja za nas. vemo šele sedaj, ko se definitivno zavedamo, da je nimamo več in da nam je pot po naši zemlji do | morske obale, kjer prebiva naš narod, in ; do zemlje, ki je last naših rojakov, pot do morja — zaprta. Gospodarske posledice so s tem udar- i cem za naš narod nedogledne! \ In kaj je bilo napravljeno s tem činom? Ustvarjen je bil s tem Činom slovenski iredentizem. ki je pričel oživljati s prvim dnem okupacije slovenskega ozemlfa. ki danes še živi in kliie in ki bo živel vedno buineie. dokler ne oride dan maščevanja in ne bo krivica narodu maščevana. V zgodovini slovenskega naroda ne smemo pozabiti sledečih dat: 1866. odcepitve beneških Slovencev; 20. julija 1919, odcepitev Kanalske doline s Trbižem in Zilske dolme z Beljakom; 10. oktobra 1920. odcepitev ostalega dela slovenske Koroške; 10. novembra, odcepitev jugoslovanskega Primorja. Kakor bomo slavili državne praznike, dne 29. oktobra narodno osvobojenje m dne 1. decembra narodno ujedinjenje, tako nam imata biti sveteiši od teh dni spominski dnevi naše iredente. dan 20. julij. 10. oktober in 10. november, katere obletnice imajo biti posvečene iredentistični propagandi in imajo služiti vzbujanju naroda za osvoboditev naših neodrešenih bratov in našega Jadranskega morja. Slovenska iredenta je zbujena in živi. In če se ie lotimo, naj bo resno in vztrajno to delo, ker ni to delo dneva, temveč je delo let in desetletij. Z dnem poraza ni napočil za nas čas jadikovanja In zvračanja krivde na storilce tega čina. temveč čas resnega in smotrenega dela! Italija pravi, da se ji je z dnem 10. novemibra 1920 uresničil stoletni sen; postavimo si tudi mi delovni program za osvoboditev naših bratov in naše zemlje in vlrjmo ta program v vsakega poedin-ca naše države, od generacije do generacije. Učiteljstvo! že zadnjič ob koroškem polomu smo zaklicali: Kvišku srca. usoda naših neosvobolenih bratov in oropane zemlje le v našfh rokah! Več ireden-tizma in duha narodne ekspanzavnosti v naše šole! Delovni program naše iredente naj izražajo sledeče točke: 1. Naše vlade dolžnost je in naših višjih šolskih svetov, da na vsak naroden pritisk v šolstvu na naše rojake v Nemški Avstriji m Italiji reagirajo z enakim pritiskom na nemško in italijansko šolstvo na naši zemlii. ooročaio o nJem tulim vladam in ga vzdrže toliko časa. dokler se ne odpravijo nasilja in krivice povzročene našim rojakom. To naj tvori jedro naše vnanje šolske politike, ker s tem se daje zaslombo našim narodnim delavcem v neodrešenih krajih. 2. Nobeno šolsko berilo, zemljepisna in zgodovinska knjiga ne sme dobiti aprobacije, če ni zadostno posvečena našim vnanjepolitičnim težnjam in če zadostno ne opisuje etnografično nam pripadajočih krajev, da se lahko nanje opira utemeljevanje našega bodočega vna-njepolitičnega programa z etnografične-ga. zgodovinskega, gospodarskega in kulturnega stališča. Šolska berila naj vsebujejo vse naj- i važneiše etnografično k nam spadajoče kraje na neodrešenem ozemlju in naj po-vdarjajo njih narodni, zgodovinski in gospodarski pomen ter njih etnografično j pripadnost k nam. Iz šolskih beril in pesmaric naj ne izostane nobena pesem, ki se nanaša na j neodrešeno domovino in neodrešene kraje, in ki pospešuje iredentistične smotre. ; 3. Vsaka šola imej etnografičen j stenski zemljevid, ki bo vseboval etno- i grafično naše ozemlje in vse važnejše -kraje neodrešene domovine in kazal naš bodoči vnanjepolitični program in mejo ; ter bo služil učiteljstvu za oporo in po- | jasn je vanje naših teženj. 4 V naše učiteliske kniižnice v šo- ' lah je uvesti vso literaturo obmejnih ; vprašanji, propagandne brošure, ki so ; izšle in še bodo izšle, ter utemeljujejo naše zahteve no osvoboditvi Jadranskega morja in našega naroda izpod tujega jarma z narodnega, zgodovinskega in gospodarskega ozira. Enako je učiteljstvu v uporabo nabaviti vse grafične propagandne karte, ki izidejo ter predstavljajo naša stremljenja v tem oziru. Knjižnice je izpopolniti s statističnimi pripomočki za to propagando. 5. Sestaviti je seznam vseh dosedaj iziršlih propagandnih spisov in grafičnih izdelkov, ki služiio v to svrho in se nanašajo na ta vprašanja. V visokošolskih centrih je o tvor iti stalno razstavo vseh naših tozadevnih spisov in grafičnih izdelkov; zbrati hi izložiti je pa v njih tudi vse propagandne spise, dokumente in grafične izdelke, ki se jih je italijanski narod posluževal pri svoji iredentistični propagandi za nadvlado v Jadranskem morju, kajti italijanska propaganda in postopanje pri širjenju osvojevalnih namenov med lastnim narodom in v tujem svetu nam je lahko v vzgled. Izstaviti bi nam bilo tudi šolska berila in sestavke, ki so gojili iredento v italijanskem narodu. 6. Delo učiteljstva je, da posveti temu vprašanju v šoli vso pozornost in vzgoji mladino v tem duhu; da se na svojih zborovanjih posvetuje, ima predavanja in razprave o iredentizmu in pošilja nasvete za propagando; da goji predavanja in širi iredentistično propagando med narodom; da ustanavlja podružnice in širi misel za naša iredentistična društva. 7. Delo učiteljstva je, da vodi kataster našeea. šolstva in učiteljstva v neodrešenem ozemlju tudi v naprej v ročnem zapisniku; da goji stik z učitelj-stvom v neodrešenem ozemlju in vodi šolsko statistiko. 8. Delo Jugoslovanska Matice in drugih iredentistično propagandnih društev pa je, da zalagajo in izdajajo propagandne spise in grafične izdelke ter utemeljujejo naše zahteve in označujejo točen program naših zahtev vnanje politike; da izdajo vse dokumente in zemljevide o naši utemeljitvi jadranskega problema, ki jih je izdelala naša delegacija v Parizu; da založi etnografičen zemljevid za šole; da izda seznam vseh propagandnih spisov, ki se nanašajo na to vprašanje; da zbere vse te spise in tozadevne grafične izdelke našega in italijanskega izvora ter otvori stalne razstave, ki razširjajo obzorje našim iredentističnim delavcem. 9. Največje in najnujnejše naše delo pa je delo za notranjo konsolidacijo države in delo na vzgoji močne državotvorne generacije, ki bo zmožna dajati dižavi moč, da bo uresničila naš sen in naš program m nam osvobodila Jadran- sko morje, naše neodrešeno ozemlje in naše neodrešene brate. Poleg te notranje propagande nam pa preostaja tudi vnanja propaganda med neodrešenimi brati. Le od močne notranje propagande bodo živeli in črpali moč naši neosvobojeni bratje. Tako bo postal sedanji iredentistični program posameznikov s propagando narodni program m ko bodo prožetti vsi državljani z njim postane državni program, ki je dne 10. novembra t. 1. prinesel Italiji zmago njih stoletnega dela na iredentistični propagandi za osvojitev Jadranskega morja in osvojitev podjajmljenega našega ozemlja, katero zmago dela so bili primorani pripoznati tudi naši delegati že prvi dan pogajanj, dne 10. novembra v Santi Margheriti. Albin Spreitz: Beseda o konstituanti in o stanovskem udru- nasem zenju. Stoihno tik pred volitvami v konsti-tuanto. ki bo d/da naši ujedinjeni domovini ustavo in določala za dališo dobo smeri ustavnega življenja. Iz stanovskega vidika bi morda kdo porekel, da nas kot stan volitve ne smeto tangirati. kaiti komu naš ooedinec odda glas in za kogar delule. ie miegova osebna politična briga. Mislim, da smem globlie poseči in izgovoriti tudi v stanovskem listu o predstoječih volitvah. V kolikor nam glasila raznih strank razodevajo, se vrše predpriprave k volitvam zelo temeljito, orevdarno In ne glede na razoalienia strasti množicam s povdarkf i na modernost socialnih programov pri , vseh strankah. Vsaka stranka oovdarja. i da ie niien program moderen, kulturno in znanstveno neoporečen. Ima tudi vsaka stranka v svoiih vrstah odlične strokovnjake. Iti potriak) neoporečnost programa in svetovnega nazirania. Ker kot stan ae poznavamo upravičenosti tega ali onega političnega nazirania in nas oresola istega ne sme tangirati. se smemo izražati le od-nosno na zadržanfe strank napram šoli in učitelisivu. Ore predvsem za iskrenost strank, v kolikor oomaeaio dvigati orosveto navzgor. Kai pomagalo naofedni programi, če potem luidski zastopniki delujeto povsem drugače, kot so obelali za vabo. da Mm kot nosilci naKirŠe liud^ke mosvete pomagamo do krmila Dosedanie žalostne izkušnie so nam pokazale koliko smemo zaupati i tem i onim. Previdnost ie mati modrosti! Ne zabrmo tega reka in ne stopaimo kot orga-nizatorti raznih strank preočividno v osoredfe. Ne glede na to. da razoalimo vse grde strasti v narodu in v nas samih, nam gotovo nasorotiuoče stranke, ki morda oroti našemu pričakovanju zavladaio. škoduleio v vsakem oziru tako. da obdrži Ivan Cankar z remek-deli »Hlapci« in »Martin Kačur« še za dolgo dobo! Ne pravimo da bi mogli ignorirati volitve. Tega ne moremo, ker smo kot del naroda in v niegovi sredi tudi v političnem va'ovanfei in imamo interes kakor vsak stan. v smislu našega odgovornega zvania. še noseben. na oblikovanju državnega in socialnega ustrola. Kar tvori naSo imenitno dolžnost ie da razlagamo In oo-očituiemo volilcem. če oridek) po nasvet, programe in ustroi raznih strank brez — krit'lke! Tako se izogibamo zamer v političnih strankah onredelienega naroda in varujemo demokratičnost naztrania ¡11 stremlieniia na vse strani Oddaimo volilno ¡krogliuco brez oaleče strasti vsak 00 svojem liaisveteišem prepričan iu in za vršili srno tozadevno našo državljansko dolžnost! Dokler mogočen sindikat vseh duševnih delavcev ne postane deistvo. ne moremo do moietn skromnem oreDričanru hoditi v nolitiki. v nieni eradeči ¡11 razdirajoči tendenci boliša pota. Toliko k razbistriivi Doimov v resno nrevdarianie in v uvaževanie od mole skromne strani Poročilo zborovanja koroških učiteljev dne 3. nov, 1920 v Dravogradu. Dospeli so tovariši begunci iz Veli-kovškega. Pliberškega in Labudskega okraia Ker se ie morala seia vršiti najkasneje 3. 11. 1920 — razglasitev zborovanja ni bila mogoča v U. T. temveč samo brzojavnim Dotom v dnevnikih. Razvila se ie naiiburneiša debata, kakršno Dač še ni doživelo nobeno učit zborovanje. Pooblastila sta se tov. Čopič in Modemdorfer. da raztolmačita vištiemu šol svetu staMšče učiteliev beguncev. — Sklenila se ie sledeča resolucija: 1.) Učiteljstvo ne Drioozna ukaza vlš. šol. sveta da nai vstopi v državno službo Avstriie. ker se smatra za iugoslov. državljane. 2.1 Učiu listvo konstatira. da so imeli celo sluge sodnH. pošte in glavarstva že prve dni po plebiscitu nakazana nova službena mesta ter so preieli predujem za preselitev iin kreditirano vožnio. Učiteljstvo pa. ki se ie naiboli eksponiralo — žrtvovalo vse — pa ie dobilo edino za-sloitibo od oristoine oblasti viš. šol. sveta da nai > v/i raja« na mestih. 3. UčitelistvO zahteva, da se v Ljub- j liani ne oddaiaio mesta nad roko. temveč 1 da se razdiele mesta oo činu in zaslužnosti dela Tovariša sta naletela v Ljubljani na hud odoor Lrublianski in&rodaim faktorii so čuda boino navdahnjeni in rešujeio Koroško in Primorie po receptu bivšega avstrijskega »peneralštaba«. ki se ie odlikoval s »Hinterlandsdienst-om«. Korošk; Tii Primorski begune! iziav-liaio. -da se bodo še nadalie žrtvovali, ko otvore vsi tisti faktorii ki sede danes pri »¿eneraištai-u« v Liubliiani in Mariboru — zooei svoie pisarnnce v Celovcu — Beljaku —■ Goric' in Trstu. Dokler se pa ne izvrši zahtevano — smo tudi mi ž njimi vred enakopravni jugoslovanski podaniki! Iz naše organizacije. Skupite zadeve. II. seja ožjega sosveta U. J. U. poverieništva Ljubljana, dne 2. novembra 1920. Poverjenik otvori sejo s pozdravom na pol-nošteviilno zbrani odbor in poroča o tekočih zadevah: 1. Giede pragmatike je storilo poverjeništvo potrebne korake, obmilo se je brzojavno in potom vlog na pristojna ministrstva, na parlamentarno predsedstvo, klube in osrednje Udruženje v Beogradu. Minister dir. Kukovec ie brzojavno odgovoril, da so pogajanje glede pragmatike od-godena, pač pa se bodo dosegli po viški potom drag. doklad, kar se je med tem tudi v resnici izvršilo. 2. Ponovno se je urgiralo glede vpoklicanja šol. referenta za Slovenijo v ministrstvo pro-svete in je upati, da se ta za nas tako nujna in važna zadeva končno vendar enkrat reši. 3. Glede oprostitve učiteljev od aktivne vojaške službe se je storilo vse možno in potrebno, toda, žal, brez uspeha, kar stoji vojni minister na strogem stališču, da ne more izvzeti nobenega stanu od izvrševanja te državljanske dolžnosti. 4 Resolucije ljubljanskega učit. društva glede stanarine in kuriva. — Ožji sosvet se izjavi proti tem zahtevam, ker stojimo v principu na stališču popolnega izjednačenia z ostalim državnim uradaiištvom potom pragmatike. Sicer sta v tem vprašanju zavzela svoje stališče že bivši upravni odbor Zaveze in delegacija. 5. Kozjanskemu učit. društvu se je sporoči! sklep bivšega upravnega odbora Zaveze, da ne more biti nikdo član dveh stanovskih organizacij. 2. Resolucije, sprejete na mariborskem dele-gacijskem zborovanju, so se odposlale na višji šolski svet. 7. Konjiško učit. društvo je poslalo vlogo v zadevi dveh učiteljskih oseb, ki sta bili svoie-časno osumljeni narodne nezanesljivosti. Častni sod je dognal in ugotovil, da je ta osumljenost brez vsake podlage. — Vloga se je odposlala na viš. šolski svet. 8. Resolucije kamni§kega učit. društva. — Predlog glede dvakratnega izdajanja šolskih na- . znanll v letu se vzame na znanje ta poveri zastopnika v viš. šol. svetu, da ukrene nadalje vse potrebno. — Istotako tudi glede beril za šolsko loto 1920/21. Glede potovalnih učiteljic za ženska ročna dela pojasni poverjenik, da se mesta siste-mutraijo, ako je zadostno število ur. — Zadeva okrajnih učit. konferenc, ki se niso vršile že od j 1. 1914., se prepusti zastopniku v viš. šol. svetu, da stavi iam tozadsvno interpelacijo. — Predlog j za odpravo tednika in spisovanje dnevnika se , vzame na znanje. 9. Odbor društva za zgradbo učit. konvikta v Ljubljani ie predložil prošnji za podporo, ki sta se odposlali na poverjeništvo '¿a socijalno skrb ta na ministrstvo za socijalno politiko. 10. Reši se pošnja nekega okr. društva za subvencijo 500 kron iz rezerv, sklada, češ da mora pmispevati naknadno k stroškom svojega delegata za potovanje na kongres. — Prošnja se odkloni z motivaoijo, da so vsi drugI delegati potovali na kongres na lastne stroške ozir. s podporo svojih okr. društev. 11. Na vlogo ormoškega učit. društva glede vozne ugodnosti na južni železnici za vse učiteljstvo se pojasni, da se je storilo tozadevno že opetovano korake pri obratnem ravnateljstvu. — To pa stoji na stališču, da daje vozno ugodnost samo učiteijstvu onih šol, ki jih posečajo otroci uslužbencev južne železnice, kakor tudi isto velja samo za one urade, ki so ob njenih progah. — Državna železnica prejkotslej ne daje nikake vozne ugodnosti. 12. Tov. Fr. Mar alt je odpovedal upravništvo »Učit. Tovariša« z 31. decembrom 1920. — Prepusti se poverjeništvu, da preskrbi naslednika 13. Urednik »Učit. Tovariša« poroča glede učit. listov Iz inozemstva, iz katerih bi se črpalo aktualne ta tekoče zadeve o pokretu in gibanju učiteljstva v drugih državah. Poročevalci in prevajalci Lz dotičnih jezikov so na razpolago. Sklene se dotične liste naročiti, v kolikor jih uredništvo že ne prejema. 14. Vzorna pravila za okrajna učiteljska društva na podlagi pravil UJU. — Ta pravila izdela poseben odsek in jih objavi potem v »Učit. Tovarišu«. Okrajna društva se zato opozarjajo, naj s preosnovo pTavil zato še počakajo, ker se to zgodi v kratkem. 15. Miro Sijanec v Mariboru je ponudil Udru-i ženiu neki svoj spis v izdajo in založbo. Opozori i se ga, naj ga ponudi Učit. Tiskarni. 16. UJU v Beogradu sporoča glede članarine ; in prispevkov za Nar. Prosveto. — Pooblašča se poverjeništvo, da ukrene potrebno. Sklene se opo-i zariti centralo v Beogradu, da za letos opusti čla-i narino, ker poverj. Ljubljana nima tozadevne po-i stavke za tekoče leto v proračunu. Društvene vesti. + Gornjegrajsko učiteljsko društvo zboruje v nedeljo dne 21. nov. v Gornjem gradu. Pričetek točno ob pol 11 uri. Na dnevnem redu so ■ zanimive in važne društvene zadeve, poročil oo de-legacijskem zborovanju v Mariboru, presoja novih društvenih pravil i. dr. Celotne udeležbe pričakuje odbor. + Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo zboruje dne 8. decembra ob 1. uri pop. v Šmarju po sledečem vzporedu: 1. Dopisi, 2. Zapisnik, 3. Poročilo o delegacijskem zborovanju v Mariboru,4. Obvezna konsurrma društva, 5. Zavarovanje učiteljstva v državi SHS, 6. Volitev v učiteljsko razsodišče ta 7. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi za odbor F. Kurbus t. č. predsednik. — Radi obeda se je glasiti pri tovarišu Šumru v Šmarju. + Zborovanje kozjanskega učiteljskega društva se je vršilo 4. novembra 1920 v Kozjem Predsednik 'pozdravlja stanovsko vrlo udružene člane, ki so s svojim posetom na novo pokazal-, stanovsko zavest. Omenja, da je bilo naše društvo v zadnjem času v težki krizi, izgubilo ie 6 članov, ki so si osnovali svoje lastno pribežališče. Na drugi strani je društvo dobilo v svojo I sredo 2 nova sobojevnika i. s. tovartšico Arko ta j in tovariša Petričiča oba iz Podsrede, ki bosta | deloma zakrila vrzel naše vrste. Kličemo jima ! vesel pozdrav! Temu sledi odobrenje zadnjega zapisnika. Ker je bil tov. Šetinc zadržan, se je preložil ! njegov referat za prihodnje zborovanje. Sledeči predlog tov. Volavšeka je bil soglasno sprejet: Društvo pobeTe letno 20 K od vsakega uda za širjenje stanovske zavesti in za podporo revnega učitelj, naraščaja v Mariboru. Naše društvo se obrne do mariborskega učitelj, društva v svrho ustanovitve tozadevnega odbora. Dotlej ostane denar v društveni blagajni. Če bi se odbor ne konstituiral, velja vplačani znesek kot naplačilo društvenine. Po živahnem zborovanju se tovariš zahvali za pozornost, nakar zaključi zborovanje. Prihodnje zborovanje bo v Kozjem, dan se določi ka-sneje. Vrečkova. + Savinjsko učiteljsko društvo je zborovalo dne 4. novembra v Gomilskem ob častni udeležbi članov. Tov. predsednik pozdravi navzoče, zlasti gosta tov. Klavara in Sevnika, ki sta došla iz tuž-nega Korotana in našega društvenega prijatelja tov. Pečarja iz Sv. Pavla. Pozdravljena sta bila tudi naša društvenika, tov. Karbova ta tov. Roš. — Tov. Ahtikovi je predsednik izirazal častitke na odlikovanju, tov. Rosensteinu pa sožalje ob težki izgubi ljubljenega sina. — Po prečitanju zapisnika, je izvajal tov. Majovšek zanimivo poročilo o mariborskem zborovanju. — Nato je sledilo krasno predavanje našega viiega i delavnega predsednika: »Naš položaj, naše delo in naši cilji«. Bila ie to zanimiva ta verna slika o učiteljski organizaciji ta delu pred svetovnim požarom; 0 svobodnem razmahu našega dela po ujedinjenja Jugoslovanov, ki nam je prineslo »Udmženje Ju-goslov. Učiteljstva«. Končno je tema jasno izrazila direktivo, po koji mora jugoslovansko učiteljstvo: »Naprej z vsemi silami v obrambo našega stanu, naprej za napredek šolstva, jugoslov. mladine in naroda!« — V zvezi s tem referatom so bili stavljeni predlogi. — 1. Višji šol. svet naj ukrene vse potrebno, da se po prestanku 6 let zopet obnove okrajne učit. konference, ker so iste brez vsacega utemeljevanja nujno potrebne. 2. UJU naj zastavi vse sile, da se za letos prično na vseučilišču v Ljubljani počitniški visokošolski tečaijii, za učitelje, ki ne bodo mogli posečati pedagoške šole. — Udeležencem naj se preskrbi po možnosti državno podporo. Važen je bil tudi razgovor in sklep o društvu za zaščito mladine. To pot je bilo tudi sestavljeno učitelj, razsodišče. Po predlogu so bili sprejeti v razsodišče: Predsednik: Tov. Iv. Zottar. Namestnik: Tov. Rado Majovšek. Odborniki: Tov. Ferdo Rosenstein, tov. Bogomir Zdolšek, tov. Mtaka Mikličeva, Jožica Alrtikova. + Zborovanje učiteljskega društva za mesto Ptuj in ptujski okraj se je vršilo 11. t. m. v Ptuju Navzočih je bilo 80 odstotkov društvenikov. Nekatere šole, ki so po 15-17 km oddaljene, so bile polnoštevilno zastopane, le malo je posameznikov, ki mislijo, da so opravičeni spati zimsko spanje. Tem velja »Kar more, to mož je storiti dolžan. Čim večkrat izostanete, tem več pik... dobite!« V novem šol. letu je došlo v naš okraj nekatj n> i vih tovarišev in tovarišic, od katerih so prijavili j svoj pristop tovariša Praprotnik, Gregi in tovari-šica Filipčič, katere je predsednik v imenu društva radostno pozdravil. Pričakujemo, da bodo j tudi drugi na novo došli tovariši in tovarišice v : prihodnjem društvenem letu vstopili v našo vr- i sto. Radi premestitve sta izstopila zvesta in ! vzoma tovariša Čeh Ivan in Kovačec Zvonko s soprogama; tudi teh se je tov. predsednik spom- j nfl. Tovariš Čeh je prišel od oddaljene Male Nedelje, da se osebno poslovi od mnogoletnih tovarišev m tovarišic. Nekateri tovariši(ice) še dolgujejo na članarini, te tem potom tovariško opomnimo. Uredit » | ■ tozadevne društvene zadeve vsaj nekaj tednov j pred zaključkom tekočega društvenega leta, sicer skrbna društvena blagajničarka ne more poravnati raznih društvenih dolgov. — G. ing. Ferdo Lupša, ki je preživel več let v vzhodnih azijskih pokrajinah, nam ie s svojim predavanjem nudil prijeten ta koristen užitek. Predavanje so ožlv- 1 lijale raznovrstne slike, ki jih je referent prinesel iz jutrovih dežel. V duhu smo se podali z njim v Siam, kjer smo se mudili nad dve uri. Zvedeli , smo mnogo novega in zanimivega. Žal je bilo nam ! kakor marljivemu predavatelju, da ni radi pre- ; ; kratko odmerjenega časa mogel povedati vsega, kar bi biil rad razkril svojim rojakom. Tolažimo se s tem, da še v kratkem pride. Za svoj trud je žel splošno priznanje ta zahvalo. — Naš ne-vtruden tovariš nadzornik Flere nam je nato podal smernice za podrobni učni načrt zgodovine ta zemljepisja. Na podlagi tega referata se bode v našem okraju gotovo pojavila prepotrebni enotnost pri izbiri snovi za zemljepisni in zgodovinski pouk. Tovariši ta tovarišice pa se bodo z večjo sigurnostjo poprijeli dela, ki ga nam predpisuje odi. viš. šol. sveta z dne 20. oktobra 1920 ; št. 10446 zadevajoč učni načrt za zgodovino in zemljepis je v ljudskih šolah. — Ako bo društveni odbor v naprej skrbel za taka praktična predavanja, spravil bode zadnjega zaspanca k društve-i nim zborovanjem, seveda, če mu je kaj mar za : nadaljno strokovno izobrazbo in za napredek šol-, stva- __ Nato smo prešli k raznim razgovorom, zadevajočim naše stanovske ta društvene zadeve. Sprejeta je bila resolucija, ki jo je podal tov. Majcen. »Učit. društvo za ptujski okraj zahteva, da se da učiteijstvu mesta Ptuja, katero je bilo popTei podrejeno mest. šol. svetu na podlagi volitev zastopnika v okrajnem šol. svetu ptujskem, ker je mestno učiteljstvo po razpustu mest. šol. v Ptuju brez zastopnika v okrajnem šolskem i svetu ptujskem.« — Nameravano agitacijsko pre-I da vanje v Jubilejski samopomoči je radi pomanjkanja časa moralo odpasti, zato se društveniki tem potom pozovejo, da se zainteresirajo za to i važno društvo, da ne bodo naši ostali družinski | člani po naši smrti tarnali v bedi. Delujmo na to, da se bo članstvo društva vsaj 20 krat pomnožilo. Ne pozabimo, da je to društvo prepotrebna gospodarska organizacija! — Ker je prihitel skrajni čas razhoda — po 4 urnem zborovanju, je društveni zbor poo: 'asta društveni odbor, da sestavi nova društvena pravila. Društveni odbor je določil za referenta tov. Lešnika. Odborova setfa bode 2. decembra ob 14 uri pri Zupančiču v Ptuju Prihodnje društveno zborovanje se pravočasno razglasi v Učit. Tov. Tajnik. Iz Jugoslavife. — Varujmo strokovne organizacije v volilnem boju! Prerado se zgodi, da se pri volitvah zanesejo v strokovne organizacije osebna nasprotstva in strankar-stvo, ki izvirajo iz političnih nasprotstev ter se politična nasprotstva prenese v strokovno organizacijo m se v niej nadaljuje osebni boi. Na ta način se razbije, ali pa vsaj oslabi strokovno organizacijo ter se ruši stanovsko slogo v njej. Enak proces se ie vršil tudi sedaj pri „Zvezi javnih nameščencev", da sta jo dve stranki hoteli izrabiti v svoje strankarske namene ter jo izrabiti v volilni borbi. V vivaliteti sta si dem okratska in narod-no-socialna stranka. Proti takemu izrabljanju „Zveze uradnikov" je nastopil profesor Reisner v članku „Varujmo Zvezo!" kjer piše sledeče: „Cisto naravno je, da se pred volitvami razburijo duhovi in se nekoliko odtujijo celo stanovski tovariši, ki imak) sr.or v mirnih časih skupne interese in delujejo zanje v najlepši slogi. Nedopustno pa se mi zdi, da bi ob volitvah stanovski tovariši ali Osrednjo zvezo zlorabljali v agitacijo za katerokoli politično stranko ali pa tudi z nepošteno ■!"-itaciio proti kandidatu, ki ie ravni uslužbenec, ogrožali složno delovanje v stanovskih organizacijah. Zaraditega se mi ne zdi prav, da bi uredništvo „Našega Glasa" v skupnem stanovskem glasilu na kakršenkoli način dajalo prednost onemu kandidatu, ki je urednikov politični somišljenik. Še veliko bolj pa škoduje naši skupni stvari postopanje nekaterih organiziranih javnih nameščencev, če agitirajo proti meni s trditvam ki so posnete iz naših debat v seji širše^ odbora Osrednje zveze in se v že ve ¿krat prenovljeni obliki ne ujamejo več z resnico. Kar smo doslej dosegli za zboljšanje našega gmotnega stanja so v pr^, vrsti sadovi našega skupnega dela naši i organizacij. Prav vsi smo prepričani, da bomo do zadovoljive in defin;:ivne rešitve vseh naših službenih zahtev prišli le potom najsložnejšega sodelovanja strokovnh organizacij. Zato poživljam prvič vse stanovske tovariše brez razlike strokovae ali političn.' pripadnosti: Varujmo Zvezo v tem volilnem boju! Jaz I sem kandidat JDS kot njen politični somišljenik, ne kot I. podpredsednik svojih političnih somišljenikov z vrst javmh na-1 meščencev ker ie načelstvo moiie stranke izjavilo, da me sprejme kot referenta za vse zadeve, ki se tičejo javnih nameščencev. aktivnih in vpokojenih in ker pričakujem takega izida volitev, da mi bo v tem oziru mogoče doseči najboljš ii uspehov. Nikogar od Zveze, če je pri-1 padnik druge politične stranke ne vabim, da bi me volil, dasi lahko trdim, da bodo za moje. politično delovanie v korist javnih nameščencev in v«okojencev mero-dajne one smernice, ki jih že imam ali jih bom še dobil iz Osrednje zveze." -- Varujmo UJU v volilnem bo'«« da politična strast ne zanese pr^v— v ---i ganizacijo! Besede prof. Reisnerja s^ našaio tudi na naše vrste. Edino pravo stališče je, da se ne dopusti zlorabljati organizacijo v agitacijo za katerokoli stranko, ne od strank, najmanj pa od stanovskih tovarišev, kar ogroža složno delovanje v stanovski organizaciji, ^nov-sko glasilo naj ne daje prednosti v listu kandidata, ki je urednikov politični so-: mišljenik, ampak je edino merodajno sta-"išče ki tra zavzemaio kandidati naoram stanovskim in strokovnim zahtevam. S tega ozira je zavzeti stališče, ki se ima omejiti zgolj na informativen značaj in konstathmie deistev. Loialnost oa zahteva, da ne nastopa glasilo še manj pa organizacija proti stanovskemu tovarišu zgolj iz političnih ozirov, pač pa je upravičeno nasloniti nroti njemu, ako ie izdal ' stanovske interese. V vseh slučajih je a i strogo varovati organizacijo v volilnem ! boju! Odobravati pa se mora kandidaturo stanovskih tovarišev, če stranka iz-:avii. da va soreirae kot refernta za vse zadeve, ki se tičejo stanu. V tem slučaju da stranka stanovskemu tovarišu odločilno besedo v zadevah, ki se tičejo stanu. Popolnoma izogniti se pa volilnemu boju ne more nobena strokovna organizacija in jo kolikortoliko tangira volilna borba. Od spretnosti vodstva je pa odvisno, v koliko ji obvaruje notranio trdnost v času volilne borbe in jo obvaruje vnanjih vplivov. Enako ie od spret-Hosti vodstva odvisno, da si obdrži naklonjenost strank za svoje zahteve, ne da bi pri tem udinjalo strokovno c 'za-cijo politični stranki! — Volilni kandidat i« učiteljskih vrst. Narodno (socialna stranka kandidira za štajersko okrožje iz učiteljskih vrst nad-učitelja Antona Hrena v Studencih pri Mariboru. Kakor je dosedaj razvidno, ste se samo dve stranki v Sloveniji zavedali učiteljstva pri sestavi volilnih list. Narodno socialna stranka kandidira tudii več profesorjev in drugih uradnikov. — Dr. Vrstovškovi okrajni šolski nadzorniki pred sodiščem. Kakor znano, ie vladni koncipist Velikonja tožil uredništvo „Učiteljskega Tovariša", ker ga je v članku o imenovanju nadzornikov imenoval „Tovariš" klerikalnim petelinom. Razprava je izpadla tako. da je bil odgovorni urednik kaznovan na malo globo, ker ni prebral rokopise in je s tem zanemaril svojo dolžnost odgovornega urednika. Sodni sklep na tožbo Velikonie prinesemo v eni prihodnjih številk. — Iz XV. seje višjega šolskega sveta. V ponedeljek 15. novembra t. 1. se je vršila seja višjega šolskega sveta. Predsednik gosp. prof. Vad-njal je otvoril sejo in ugotovil sklepčnost. Predstavil in pozdravil je novega člana višjega šolskega sveita, zastopnika cerkve, gosp. kanonika Mak&imiliana Vraberja. Zapisnik zadnje seje se je odobril. Nato je prebral gosip. predsednik tri interpelacije gosp. kanonika Nadraha. V prvi vprašuje, zakaj se ne obglav.i jeseniškega učitelj-stva, ker se je izjavilo na nekem zasebnem sestanku, da se ne pusti nadzorovati od nadzornika, ki je obdolžen denunciantstva in ne zaihteva zadoščenja. V drugI interpelaciji se zgraža gosp. Nadrah nad groznim zločinsitvom, ki se je zgodil na Sp. Šišenski šoli, da se je pola v nekem razredu, čujite in strmite — Sokolska koračnica. V tretji interpelaciji vpraša gosp. Nadrah, ali je predsedstvu višjega šolskega sveta znano, da poučuje srbska učiteljica pravoslavne vere na ljubljanskih šolah srbohrvaščino? Stavi predlog, da se taista takoj odpusti in pošlje nazaj v Beograd, ker smatra za žalitev katoliške vere, dn učiteljica pravoslavne vere poučuje slovensko mladino. Na prvo interpelacijo glede Jeseniške zadeive je odgovarjal član višjega šolskega sveta dr. Majcen 1er obljubil, da bo preiskava kmalu •dognana in da pride na dnevni red prihodnje seje. Na drugo in tretjo interpelacijo je odgovarja! predsednik. Zaradi petja Sokolske koračnice bo vpeljal strogo preiskavo; pravoslavne učiteljice pa ne more poslati nazaj v Beograd, ker jo je poslalo v Ljubljano ministrstvo prosvete, mestni šolski svet ljubljanski pa jo je pridelil v službovanje dekliškim šolam, da poučuje srbohrvaščino. Član L. Jelene je stavil predlog, dt se o zadnji interpelaciji otvori razprava. Predlog je bil spTejet. Kanonik Nadrah je zagovarjal interpelacijo v svoji znani verski nestrpnosti bi vztrajal pni svojem predlogu. L. Jelene je izvajal: Vse prej nego tako interpelacijo, kakor simo jo ravnokar slišali, bi bil pričakoval v tej kor-poraciji v današnjih dneh, v dneh, ko pada uda-lec za udarcem, eden hujši od drugega, na nas, ko ie nujna potreba nas vseh in vsakega posebe, m vsaki korporaciji delovati na popolno ujedi-njenje vseh treh plemen našega naroda. Ost te interpelacije je obrnjena proti Srbom in proti našemu edaistvu, zato je njena tendenca proti-djržavna, loi ne sme ostati tu med štirimi stenami, temveč se mora ožigosati in javno pribiti, da se ne dela tako proti tistemu delu našega naroda, kî smo mu največje zahvale dolžni za svoie osvobojenje. Vprašam Vas, gosp. kanonik, ali smatrate tudi za žalitev katoliške vere, ker ie naš vladar, naš regent, naša vladarska rodovina pravoslavne vere?! S takim početjem načenjate kulturni boj. začetek je storjen od vaše strani. Dotiona učiteljica ne poučuje religije, temveč srbohrvaščino. V krivični Avstriji ste mirno trpeli, da so nemški protestanti vzgajali in poučevali našo mladino, nikdar se niste zgražali nad tem, sedaj se pa zgražate, da pravoslavna učiteljica prestopa prag naših učilnic. Pa še od druge strani se mora obsojati ta interpelacija. Tudi nekaj učiteljev in učiteljic iz Slovenije se je' že preselilo v Srbijo in poučujejo ondi srbsko deco, a Srbi niso tako nestrpni in jim niti v slavo ne pade, da bi zaradi katoliškega veroizpovedim i a teh učnih moči vračali milo za drago. V imenu svojem in v imenu vseh, ki so me poslali tu sem izjavljam, da take interpelacije ne vzamem na znanje in jo obsojam najodločneje! Kanonik Nadrah je izjavil na to, da vztraja pri svo.. ¡em predlogu. Predlog je bil odklonjen z večino glasov, predsednikov odgovor na interpelacijo se je vzel na znanje. Potem so poročali višji šolski nadzorniki in poročevalci o tekočih zadevah: o raznih službenih pridelitvah, bolezenskih ili imenovani: Ivan Šerbak, za nadučitelja v Dobju, Ivan Stegovec v Koprivnici, Fran Berg-'ez v Čadramu, Ivan Kalam za Št. Ootard in Ivan Jocif v Bohinjski Srednji vasi. Učiteljske febe so dobili: Vekoslava Pimatova na dekliški ^>11 v Konjicah, Fran Kramer v Kamnici, Fran "ušak v Karčevini (kompetenčni spis za 2 uči-'%ki službi na tej šoli se vrne, ker je bil tro-^log tako setavljen, da se ni dala višjemu '"^ernu svetu prilika izbire), Roza Gošakova 2 3 šoli v Pobrežju (kompetenčni spis za "Celjski službi na tej šoli se vrne, ker je bil /predlog tako sestavljen, da se ni dala višjemu Iskemu svetu prilika izbire), Marija Ježovni-j*Va na dekliški šoli v Pobrežju (za dve učiteli-^ službi isto, kakor na deški šoli), Jerica Voj-. Kraševčeva v Središču, Evlalija Tav-'leva v Raihenbtirgu (za drugi dve mesti se 'S..vrne, da se preuredi tropredlog), Olga Ko-k-eva v Kostrivnici, drugo mesto se še enkrat ker zanj ni bilo prosilca, Franja Nova-^ «a dekliški šoli v Slov. Bistrici (za dve j* 1 se kompetenčni spis vrne, da se preuredi (^Wed!og)j Fran Ločniškar na Turjaku, Tit ar ],a Barju — Ljubljana, Rajko Gradnik na Valerija Jerajeva v Gorjah, Ivan Ivnik v r&zjT' ^UŽa Maicnova v Bohinjski Bistrici, Te-C A'uvančeva in Angela Misljeva na Koroški • Angela Hafnerjeva v Smartmi pri Kranju, Dora Hetnricherjeva v Dupljah, Josipina Gradi-šarjeva v Bohinjski Srednji vasi, Marija Celar-jeva v Kamni gorici, Jerica Bizjakova -v Križah pri Tržiču, Mavric i j Beneš na Jesenicah, Miroslav Klanjšček v Tržiču, drugo mesto se še enkrat razpiše, Marija Malenškova in Amalija Prevčeva v Predosljah, Ljudmila Umbergerjeva in Berta Valentova se pridelita v službovanje na kaki dekliški šoli v Ljubljani, Justina Schwingeff-jeva pa na šoli na Viču. Marija Jurjavčičeva se imenuje za učiteljico ženskih ročnih del na dekliški meščanski šoli v Ptuju z določbo, da poučuje ž. r. d. tudi na ljudski šoli do obveznega števila ur; za kateheta sta bila imenovana: o. Metod Valjavec na I. dekliški šoli v Ljubljani in Fran Bonač v Mostah pri Ljuhljani. Služba strokovnega učitelja na deški meščanski šoli v Mariboru se znova razpiše; dalje se z nova razpišejo učiteljske službe: pri Sv. Marku nižje Ptuja, v škof ji Loki — dve mesti za moške prosilce —-pri Sv. Križu nad Mariborom — nadučiteljska služba, v Legnu, pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu — dve mesti — pri Sv. Martinu na Pohorju, v Makolah in v Slivnici. Na lastno prošnjo se predlagajo ministrstvu prosvete v upokojitev: Ivan Farkaš, Karel Čeh, Fran Rozman, Ernestina Lampe - K on vije va in Josipina Knez - Martin-čičeva začasno za eno leto. Dva učitelja na srednjih šolah se pomakneta v VIII. činovni razred. Nanovo se ustanovi enorazredna ljudska šola v Maverlu. Sklene se, da se razširijo sledeče šole: v Stični iz 3 v 4razrednico, pri Veliki Nedelji iz 5 v 6 razrednico, ko se zopet zaslišijo za pritrditev vzdrževalci šole; spis za razširjenje šole na Dovjem iz 3 na 4 razrednico se vrne, da se dožene, za koliko je padlo število otrok v vojnih letih. Na dekliški ljudski šoli v Konjicah .se nanovo sisteinizirata dve novi mesti, za Slivnico in Dobravce se sistemizira mesto učiteljice za ž r. d. Ln mesto razpiše. Srstemizrranje petega učnega mesta učiteljice za ž. r. d. v Mariboru se naknadno odobri; dalje se sistemizira mesto učiteljice ž. r. d. na meščanski šoli v Murski Soboti in uredita šolska okoliša za učiteljici ž. r. d. v Črnomlju in Metliki. Potem se določijo službeni prejemki začasnih veroučiteljev na ljudskih in meščanskih šolah m odobri načrt učne obveznosti meščanskošolskega učiteljstva. Oprostijo se nekateri učenci na državni gimnaziji v Mariboru pouka v grščini in risanju, in plačevanja šolnine na srednjih šolah. Danilo Pečenko, nad-učitelj Podlipo se premesti iz službenih ozirov na Rako v Krškem šolskem okraju. Sklene se uvedba dasciplinarne preiskave proti nekemu 'učitelju. Ugodi se predlogu učiteljskega zbora državne realne gimnazije v Ptuju za izključitev nekega osmošolca. Ko se slednjič sklene na predlog okrajnega šolskega sveta mariborskega izreči ravnatelju meščanske šole v Mariboru g. Dragotmu Humeku pohvalo za njegovo uspešno delovanje na zavodu, zaključi predsednik sejo. — Clara pakta... V tozadevni notici v zadnji številki je tiskarski škrat nr-ra* vil pomoto in se nanaša notica na urad za zaščito beguncev pri deželni v'-^i in ne na urad za zaščito dece. — Slaba kritika sedanje šole. „Straža" piše: Za ljudsko izobrazbo je doslej delala v glavnem šola. Naša ljudska šola je zelo draga, je veliko predraga v razmeri z usDelii. katere deseca. Otroci, ki 6—8 let obiskujejo šolo, se nauče citati in pisati in nekoliko računati, to je vse. Malo jih dobi toliko podlage, da se potem sami izobražujejo dalje, toda za to na-daljno izobrazbo ie na deželi malo sredstev in javna oblast ne stori v tem oziru ničesar. Mnogo teh otrok pozabi pozneje še tisto malo. kar se ie naučilo v šoli in jjozneje se zna komaj za silo podpisati, knjige pa ne vzame v roke nobene. Tak človek oa ie sikorai isto kot analfabet. četudi je šest let hodil po šolah. Preveč je naša šola odtrgana od življenja in nobenega stika nima z nadaljno ljudsko izobrazbo. Ta izobrazba je pri nas sploh samo slučajnostna. odvisna edino le od dobre volje in požrtvovalnosti posameznika. Treba bi bilo narediti drugače. Ljudska šola naj da samo podlago za nadaljno izobrazbo, ki naj se organizira sistematično. Brez nadaljne izobrazbe pa usahne še ono malo. kar je dala ljudska šola. — Nov okrajni šolski nadzornik za Črnomelj. Ker je okrajni šolski nadzornik za črno-meljski okraj, tov. Barle, zaradi bolezni odstopil, je imenoval minister prosvete za nadzornika bivšega ravnatelja pripravljalnice za srednje šole v Trstu, Miroslava Pretnerja, sedaj ravnatelja manjšinske šole v Ljubljani. — V Ljubljano je prispel delegat ministra prosvete sekc. načelnik Kneievič iz Beograda. — „Slovenec" proti delovanju poverjenika dr. Vrstovška. Iz Beograda ie prišlo vprašanje na poverjeništvo za uk in bogočastje v Ljubljani, ako bi bilo mesta tu za eno učiteljico srbo-hrvaščine. Poverjenik dr. Vrstovšek je na to vlogo dal ugoden odgovor, zato je bila ona učiteljica srbo-hrščine v sporazumu z višjim šolskim svetom tu nameščena. „Slovenec" z dne 11. nov. t. 1. pa poroča o tem tako-le :„Naše šolstvo utegne kij kmalu postati popolna domena Pribičevi-čeve centralistične svojevoljnosti, če bo- mo pustili, da se bo višjemu šolskemu svetu stopnja za stopnjo trgale dosedanje pravice iz rok. Po vseh zakonskih predpisih in pravilih se je bilo izvršilo menovanje šol. nadzornikov; kar pride feiman (po vplivu liberalnih slovenskih centralistov) iz Beograda, ki vse pievrne in na glavo postavi. Te dni smo doživeli nov. oodoben slučaj. V Liubliano so poslali iz Beograda neko žensko učno moč za poučevanje srbohrvaščine. Dvomimo, če se je to zgodilo z vednostjo in sporazumno z viš. šolskim svetom. Doslej je imel pravico nastavljati učne moči višji šolski svet; zdaj pa kar na lepem priro-ma iz Beograda neznana učiteljica, ki jo nastavlja g. Pribičevič. Ako višji šolski svet ne bi imel dovolj sposobnih moči na razpolago, bi si jih znal že sam poiskati v Beogradu ali kjerkoli. Drugo pa je to-le: Naš § 107. š i. u. r. veli: „Osebe, kj se ne morejo izkazati niti s spričevalom zrelosti. niti s spričevalom učne usoosoblieno-sti (kakršna se seveda zahteva pri nas), se ne smejo uporabljati na naših šolah." Dvomimo, če učne moči, ki bi jih utegnili pošiljati k nam, ustrezajo zgoraj navedenim zahtevam. Takega „furtimaštva" naše ljudstvo ne bo trpelo, še manj pa naše domače učiteljstvo. — Samostojneži, ki se drže za frak slovenskih centralistov, pospeševateljev takega furtimaštva. naj i sami sebe primejo za ušesa! Opisani slu-; čaj je zopet mal dokaz, kam bi nas zavedlo od liberalcev tako zaželjeno centralistično vladanje." — Kakor v Šusteršičevih časih. Z.Tiani kranjski dekan Anton Koblar poti-- po ; kranjskem okraju in nabira podpise na i protestu katoliškega prebivalstva proti j nadzorniku Vilibaldu Rusu, ker ga ie ministrstvo prosvete imenovalo za okraj-j nega nadzornika za kranjski šolski okraj. — Kdo je kriv? (Dopis.) Učiteljstvo i povprašuje, kdo je kriv. da se mu ne izplačajo za mesec september, oktober in : november 1919. po zakonu z dne 23. ju-| lija 1919 zajamčeni poviški plače. Kdo ' ie kriv. ugiblje učitelj, ki je s trdnim pre-! pričanjem, da je ta zakon, ki je bil dne j 26. avgusta 1919 razglašen s tem dnem j tudi v veljavo stopil, prosil za vpokoje-| nje, a je bil vpokojen še dne 30. septembra 1919 po starem zakonu in s staro j penzijo ter tako za nad polovico dohodkov oškodovan. Zakaj se je zakon napač-I no izvajal, o tem je mnenje med učitelj-stvom pač različno. Eni pripisujejo to napako nevednosti, drugi pa nebrižnosti višjih gospodov, ki se jim ni zdelo vred-| no informirati se na merodajnetm mestu, kdaj je stopil zakon v veljavo. Zelo, zelo bi nam ustregel, kdor bi nam na ta važna vprašanja odgovoril, še bolj pa, kdor bi nam mogel povedati, kedaj in kako se bode orizadeta krivica in škoda popravila. — I. R. — Lahko je zahtevati, a težje ie izvesti, da bo vsem ustreženo. Upravni pogreški in spori glede izvedbe zakonov in naredb spadajo pred upravno sodišče. Pri nas jih rešuje državni svet. Tako je državni svet že rešil pritožbo upokojencev, da morajo vsi upokojenci,' ki so bili upokojeni po 26. avgustu 1919 i prejemati pokojnino že po novem zakonu, a to šele od 1. dec. 1919 dalje. S tem ie torej tudi že odločeno od najvišje instance. da tudi aktivnemu učiteljstvu ne bo priznala novih prejemkov pred 1. dec. 1919. Ako bi državni svet priznal plače I 'mokoiencem od 26. avg. 1919 ozir. od 1. sept. 1919, potem bi jih priznal tudi aktiv-| nemu učiteljstvu. — Uredn. — Laška usiljivost. Tovariš F. Fle-re iz Kranjske Gore nam je prinesel v i uredništvo.eno npvejšjli številk v Milanu j izhajajočega učiteljskega lista „La scuo-la", ki io je prejel pred nekaj dnevi pod naslovom „Eg. Sig. Insegnante della classe . . . scuole elementari di Craisca Gora", kar zveni nekako tako. kakor da bi se kraj nahajal kje nizko spodaj v Ka-labriji. Kakor se nam na eni strani nekako prav zdi, da dobimo tupatam kakšen glas iz šol. sveta naše nove sosede, tako nam na drugi strani preseda usiljivost, ki nam io izkazuie narod D'Annunzievih roparjev. Zato odklanjamo vse take izraze laške usiljivosti in sladke naklonjenosti tolikobolj pa še sedaj po našem sramotnem porazu v Rapallu! — Poročil se je tovariš gosp. Josip Rajšp, mnogozaslužen nadučitelj itd. s tovarišico gospo, dično Stoček, učiteljico. Oba tukaj. Bilo srečno! — Enako tovariš g. Ludovik Belšak, učitelj pri sv. Tomažu, s tovarišico Vekoslavo Herg, učiteljico. Bilo srečno. — Umrla je v Gaberju pri Rogatcu tovari-šica gospo Zorka Artič roj. Sekiraik po dolgi j in mučni bolezni. Službovala je v Kostrivnici in j nazadnje v Teznu pri Mariboru. Priljubljeni uči-) teljski rodbini srčno sočutje! — Višji šoiski svet v Ljubljani bode od 1. decembra nadalje sprejemal stranke samo ob ' torkih in četrtkih od 10. do 12. ure dopoldne. — Ljubljanski učiteljski pevski zbor ima i svoje redne vaje vsako sredo in soboto Jb 8. uri zvečer. Pevce ta .pevke prosim, da se redno in točno udeležujejo pevskih vaj. — Pe- vovodja. — Slovenska Šolska MaUca. Poverjenike in povenjeuice prosimo, da se požurijo z nabiranjem članov. Vsled odborovega sklepa maša članarina na leto 8 dinarov (32 K); za dijake znaša članarina 5 din. (20 K); ustanovniki morajo doplačati 5 din. za 1. 1920. Poverjeniki, ki so pobrali članarino po 20 K, morajo pobraU še doplačilo po 12 kron. — Članarina in darila za učiteljski konvlkt. Fran Luznar iz Primskovega K 20:—. Učiteljstvo v Rušah K 43:50. — Josip Zirovnik K 20:—, Ema Schott K 15—, obe iz Gorij pri Bledu. — Učiteljstvo v Hočali pri Mariboru K 50:—. Učiteljstvo v Račah pri Mariboru K 80:—. — Grohar Irma K 10:—, Guma Marija K 10:—, Doležalek Angeli K 10:—, Jankoviič Franja K 10:—, Kozjak Fran K 10:—, Pelko Matija K 10:—, Peterim Alojzij K 10:—, Ritter M. K 10.—, Uczessanek Danica K 10:—, vsi iz Toplic pri Zagorju. — Josdptaa in Anton Strigl K 40:—, oba v Keblju pri Zaplot-nici. — Držaj Vaclav 20 K, Milač Julka 10 K, Pilbach Anica 10 K, Rooss Marija 10 K, Miklav-čič Janja 10 K, I.ukovšek Justina 10 K, Nič Makso 4 K, poraivnava Lapajne—Luznar 10 K, Črnolo-gar Angela 10 K, vsi iz Kranja. — Makso Kante, okrajni šolski nadzornik, 40 K, Juvanec Ferdo 20 K, oba iz Ljubljane. — Ela Znane 20 K, Mara Znane 20 K, Milka Pavlin 20 K, vse iz Starega trga pri Črnomlju. — Učiteljski zbor pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah 100 K. — Demšar Ivan 20 K, Seme Ana 20 K, Benedičič Slavica 10 K, vsi iz Smarjete na Dolenjskem. — Dr. Romih 10 K, dr. Fink 10 K, Mikulič 10 K, Vnt-kovič 10 K, Zavrl 10 K, Zabkar 10 K, vsi z meščanske šole v Krškem.— Ivan Kunsit z manjšin jske šole v Ljubljani 20 K. — Kramar Miroslav 20 K, Zahrastnik Vinko 10 K, Horvat Rudolf 20 K, Zupančič Joško 20 K, Košca Fran 10 K, Lederbas Ljudmila 10 K, Blaznik Vida 10 K, vsi iz Škofje Loke. — Anton Faganeli 20 K, Viiktor Kovač 20 K, Makso 2itko 20 K, Iva Lovšin 20 K, Strel Jadvfea 20 K, Lapajne Berta 20 K, Vrblč Mihajl 23 K, vsi h, SodTažiee. — Lavrenčič Matija s salezijanske šole 10 K. — Učiteljski zbor v Rajheuburgu 60 K. — Valerija Jerajeva iz Žužemberka 10 K. — Josipina Smoletova s Sv. Gore pri Litiji 10 K. — Fran Črnagoj 40 K, Fani tiribernik 40 K, Amalija Slatnarjeva 40 K, Marija Smoličeva 30 K, Anica Spanova 20 K, vsi z ljubljanskega Barja. — Današnji izkaz darovanja — K 1305:50; zadnjič Izkazanih 2081 K; uspeh darovanja do današnjega dne — K 3386.50. Darovanje se bo nadaljevalo do 8. decembra. Le vkup, le vkup k darovanju za učiteljski konvikt! Jakob Dimnik, blagajnik. Neodrešena domovina. —r Klub učiteljstva iz zasedenega ozemlja v Ljubljani je poslal generalnemu civilnemu komjsarijatu za Julijsko Benečijo v Trstu sledečo vlogo: Visoki komi-sarijat je ukazal z odredbo z dne 2$. septembra t. 1. št. 3217/8848 (alias 321/ 8848), razpisati več definitivnih učiteljskih mest v goriškem in pazinskem ooli-tičnem okraju. Učiteljstvo, ki si je že za bivše Avstrije pridobilo pravico defini-iivnosti na predmetnih sedai razpisanih mestih in ki je v sedanji Julijski Benečiji rojeno in pristojno ter se še danes nahaja brez lastne krivde v begunstvu, ugovaria s tem potom svojega zgoraj označenega kluba zoper ta razpis in prosi, naj se isti razveljavi. Svoj ugovor oslanja na sledeče razloge: 1. omenjeni razpis se je izvršil neupravičeno in brez pravne podlage, kajti prizadeto učiteljstvo, nahajajoče se še vedno v begunstvu, se je odtegnilo tem svojim, sedaj razpisanim definitivnim službam in iih zapustilo na višji ukaz, t. j. ali vsled vpoklica pod orožje, ali pa vsled evakuacije, oziroma kake drugačne izpraznitve dotičnih krajev, povzročeno po vojnih operacijah. 2. Pozneje, ko je Italija zasedla predmetne kraie. ie rtiena uprava le stikcesivno in samo posameznim beguncem dovoljevala povratek ter je objavila, kakor čujemo, šele pred kratkim časom, da se smejo vrniti vsi; nikoli pa še nismo slišali, oziroma še nikdar nismo prizadeti bili obveščeni, da bi bila kedaj pozvala tudi tam rojeno in tja pristojno učiteljstvo. naj se vrne na svoja službena mesta. Nasprotno, visoki komisarijat je celo odrekal temu učiteljstvu zopetni sprejem v službo, oziroma ga odstavljal v eni ali drugi obliki, kakor n. pr. v slučaiu učiteljice Pipan Terezije z odlokom z dne 4. septembra t. 1. št. 320/8515 itd. ter ga na ta način prisilil, da si išče kruha še nadalje v begunstvu. Z ozirom na to prosimo, naj visoki komisarijat, predno podeli predmetna mesta katerim drugim, pozove vse v področju svojega ozemlja rojeno in pristojno učiteljstvo, ki se želi vrniti domov, nazaj na njegova definitivna mesta ter zajamči vse ugodnosti in pravice odsluženih let, t. j. od dne prvega nastopa službe, pa do povratka. kakor tudi potovanje na državne stroške za vso družino in prtljago. Reflektantom naj do- loči za povratek primeren rok. ki naj | ne bo daljši od šestih in ne krajši od dveh mesecev. Toliko na znanje vsem orrza- | detim tovarišicam in tovarišem, druge rojake iz zasedenega ozemlja pa vabimo, da se nam pridružijo, kadar nastopimo pot v našo prodano domovino. —r Državna realka In gimnazija v Idriji. Iz- j Sto je izvetstje državne višje realke ter višje gimnazije v Idriji za šolsko leto 1919-1920. Nova se-zija (v italijanskem in slovenskem jeaiku) II. leto. Iz statistike posnemljemo, da je vstopilo na realko v šolskem letu 1919-20 258 rednih učencev in 4 hospitantje; od teh je prestopilo na gimnazijo ob njeni otvoritvi 23 učencev, ob zaključku šolskega leta je bilo 227 učencev. Vsi so bili Slovenci. Po rojstnem kraju je bilo 129 (t. i. 57 odstotkov vseh učencev iz Idrije, iz ostalega zasedenega ozembja le 78, iz Jugoslavije in Nemške Avstrije 20. Veronauk kot neobvezen predmet sta obiskovala 202 učenca. Z odliko je pomaknjenih, oziroma odpuščenih 14, pomaknjenih 160, prtpu-ščenih k pomaivljalniin izpitom iz 1 predmeta 17, j fc 2 predmetov 22, in treh 12; zavrnjen 1, iteiz-prašan 1. Tekom šolskega leta je b3o 6 terminov | za zrelostne izpite: V jesenskem terminu (11 oktobra 1919.) je delalo izpit 5 kandidatov (1 z odliko, 1 soglasno in 3 z večino glasorv), v izrednem terminu 25. oktobra, 1919. 1 kandidat soglasno, v izrednem terminu 19. dec. 1919 1 kandidat soglasno, v februarskem terminu 3 kan. (1 »oglasno, 2 z večino glasov), v izrednem terminu 22. aprila 1920 3 kandidati (2 soglasno, 1 z več'-ik) glasov), v rednem glavnem terminu 22 kandidatov (1 z odliko, 17 soglasno, 4 z večino glasov). Gimnazija se je ustanovila s 1. oktobrom 1919. 27. oktobra so se otvorili nižje trije razredi. Vpisanih je bilo vse skupaj 31, (izrecno za «imiiazijo pravzaprav le 8, kajti 23 učencev je prestopilo iz realke). Koncem šoiskesa leta Je bilo še 27 učencev, v prvem razredu 20, In v tretjem 7. Dru£\ razred je bil z odlokom 29. novembra 1919 Štev. 074362 B slovesno pokopan, ker je ostal od dveh vpisanih učencev samo še eden. Komentarja nd treba in mi se še foudujemo nad oblastmi, ki nam vdržarjejo kompetenten razred z vsemi profesor -& in učili za enega samega učenca!! Izmed učencev je bito 13 (torej polovica) iz Idrije, vse ostalo zasedeno ozemlje, katerem« je generalni komisar tjat posvetil ta hram prosvete, se je odzvalo s samimi 13 učenci. (Nehvaležno**!) Na obeh zavodih je poučevalo v istem letu 1919-20 20 učnih moči. Toda razun telovadnega učitelja, ni nobenega definitivnega učitelja na zavodu, kajti edini dsiinitivnl profesor na zarrodu Juro Kuze-lički je na »dopustu«. Ostali definitrvni učitelji (9) pa so boli le prideljeni zavodu, od teh pa je za gimnazije in realke kvalificiranih le 5, m še od teh sta bila suspendirana od službe 2, eden pa, i J. slavni avtor ljudskošolskih beril prof. dr. A. de Michelli pa je na dopustu v ... študijske svrhe. —t Izpraševalne komisije za Izpite učtt usposobljeni a. Z odlokom od 8. oktobra je gen. c«y. komisarijat ustanovi! sledeče komisije: 1. v Trstu (s sedežem v ženskem iiceju tOiosue Car-ducci); 2. v Oradiški (učiteljišče); 3. v PuH (žer.-va — Žužemberk; Josipina Smolétova — Sv. Gora pri Litiji. — Današnji tekaz 1460 K. Prel Izkazanih 2SJ13 K. Skupaj 26.673 K Ivan Petrlč, Ljubljana, VII., Gasilska oesta 172. USTNICA UREDNIŠTVA. Neliuba oomota. V 42. štev. »Učit. Tov.« smo priobčili članek o organizaciji učiteljic v državi SJiS, ki nar bi služil v informacijo. Kot sa-moobsebi umevno smo črtali neki oasus. ki se tiče davnega odbora »Učiteliskega Udruženja« in izreka o niem neopravičeno kritiko, a mesto da bi pasus izostal, je vsled tehniškega nesporazum. I i e n i a prišel v list s pojjiim tiskom. Na naše obžalovanje smo šele iz »Narodne Prosvete« doznali za neliubo pomoto in zato šele danes tem potom zadevo po-iasnuremo. ker nimamo niti naimanišega povoda, da bi izrekali kako kritiko o glavnem odboru Udružen-ia. Obžalujemo, da ie zašla ta neliuba oomota v list. Uredništvo »Učit. Tov.« Radi preobilice prejetega gradiva smo morali to in ono odložiti za prihodnjo številko. PrMe vse na vrsto. Prosimo le malo potrpljenja! Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last In založba UJU. — poverjemištva Liubliana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Lkibllani. štev. 1493-1496-P Razpisi Hadučlteliskih In učiteljskih Mttžb. Z dovoljenjem višjega šolskega sveta se v tukajšnjem šolskem okraju razpisujejo v stalno namestitev naslednje nadučiteljske hi učiteljske službe: 1. nadučiteljska služba na dvctrazrednici pri Sv. Boifenku v Slov. Gor.; 2. nadučiteljska služba na štirtTazrednici v Št Janin na Dr. Polju; 3. učiteljska služba na štirirazredrtlci pri Sv. lovreocn na Dr. Polju; 4. učiteljska služba na šestra73-ednici pri Sv. Lovrenca v Slov. goricah. Pravilno opremljene prošnje naj se vlagajo po predpisani službeni poti do dne 12. decembra 1920. pri dotičoetn krajnem šolskem svetu. Okrajni šolski svet ptujski — Ptuj? 12. novembra 1920. Predsednik: Dr. Pirfcmaler, s. r. Kontrolne knjižice Geslo i Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica In posojilnica „UfltelJ» skega konvikta" v LJubljani regiatrovana zadruga z omejenim jamstvom. | Promet do 31. okt. 1920 K 479.761-95. Hranilne vloge se obrestujejo |j«F" po 4 °/0. -M Uradne ure t Vsak četrtek in vsako soboto od '/»5. do i;j6. ure popoldne. Na dopise brez vposlanih znamk za 2 K se ne odgovarja. Traži se mlada, simpatična učiteljica Slovenka kao odgojiteljica k dvoje djece od 8 i 7 godina. Nastup odmah. Prepis svjedočbe, sliku i ponudu molim upraviti na Katarina pl Reiner, Teharje 31, pošta Štore. za obrtne nadaljevalne in gre-mialne iole se dobe v Učiteljski tiskarni komad po 3 K. Efesirt" irnilni ekstrakt tovarna FRANC SCHÜLLER, Amstetten pravkar dospel. — Cena za 1 kg za 40 litrov I a črnila 308 kron — franko. Predvojna kakovost. Rudolf Cotič, Vrhnika. Učiteljska knjigarna v Ljubljani priporoča naslednje knjige: Spisi Mifijnkovega Julčka. I.—VI. zv. — A. Rape: Mladini. I—VI. rv. — E. Gangl: Zbrani spisi. I.—VI. zv. — J. Ribičič: Vsem dobrim. -J. Trost: Moja netev. — F. Palnakovi spisi. I. in II. zv. — Zvezek tu navedenih knjig stane vezan k kron, elegantno vezan 16 kron. J. Bučar: Metuljar. Broširan 14 kron. — P. Flere: Babica pripoveduje. I. in II. zv. vezan a 7 kron. — Jan Baukart: Marko Senjanin, slovenski Robinzon. Broširan 14 kron, vezan 16 kron. — Dr. Mencej: Kratka srbska gramatika in čitanka. Cena K 1080. - Henrik Podkrajšek: Pomočniška izkušnja za rokodelske obrte. Cena K 14 40. n * . «orkionilr <>bsega koledar, plače stalnega učiteljstva, na Itocni ZdpiSHlK^ ljudskih in meščanskih šolah, draginjske do-klade, službena doba, upokojitev, šolstvo v Sloveniji, kolkovno lestvico, postni tarif. Cena izvodu za 100 učencev K 12—, za 150 učencev K 14'—. g i i • B* i 1. številka I., II. in III. stopnje je pošla, II. stopnja OOISKl ilSu 3. številka je izšla pravkar, stane 14 kron. K. Wider: Moje prvo berilo. Sedmi natisk, 12 kron. f Za Miklavža in Božič!! Najprimernejša darila otrokom so mladinske knjige. V ta namen priporoča UtiSeljSka knjigarna v prvi vrsti one mladinske spise, ki jih je založlo .Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta", in sicer: . . K 14 40 k i! Engelbert Gangl: Spisi ra mladino, I., II., III. IV., V., VI. zvezek po Andrej Rapč . „ , I., II., III., V., VI. zvezek po . Mišjakov Julče: . . . 1., II, III., IV, V, VI zvezek po Ivo Trošt: Moja setev. Spis sa mladino, I in 11. zvezek po . . . Pav. Flerč; Ii mladih let. Snis za mladino, I. in II. zvezek po . . Babiea pripoveduje. SpU sa mladino po...... Marko Senjanin: Slovenski Robinzon ........... Nadalje: Rab. Tag >re .......................... Dr. Ivo Šorli Bob in Tedi ............... Cvetko Goiar: Prelepa VasilJIea.............. „ Bob za mladi zob (pesmice) ........ Dr Ivan Lah: Dore ... ........... Oton Župančič: Sto ueank (pesiuiee) 14 40 14-40 1440 14-40 14-40 18- 1440 36 — 14-40 14 40 12-360 Razen tega vse šolske potrebščine, kakor zvezke in risanke lastnega izdelka, svinčnike, peresnike, peresa, radirke, vse po najnižjih cenah. — Šolske pušice (pert-snice) po K 5"—, 6'-, 8 40. 9"—, 25—, 30 — 0)6- T-G/ r 9