POMURSKI VESTNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE MURSKA SOBOTA, 11. DEC. 1958 Lelo X — Štev. 49 Cena din 10.— Okrog 90 odst. vseh zadružnikov v nedeljo na voliščih GLASOVI ZA NAPREDEK Domala v vsakem našem kraja, po vsej pomorski pokrajini raztresena in lepo okrašena volišča so v nedeljo sprejela na tisoče volivcev — zadružnih članov, ki so tokrat prvič glasovali za nove organe upravljanja na podeželju — zadružne svete. Prenekatera vas v Pomurju — zlasti še v ljutomerski in martjanski občini— se je v nedeljo že v zgodnjih jutranjih urah s pravo tekmovalno vnemo borila za prestiž svoje zadruge in bilo je mnogo zadružnikov, ki so zapuščali volišča s tihim notranjim zadovoljstvom »glasoval sem za napredek kmetijske zadrugo . . .« Najboljšo volilno udeležbo — časovno in tudi v odstotkih — so ves čas volitev merili v martjanski in ljutomerski občini. V prekmurskih Noršincih so volišče zaprli že ob osmih zjutraj, kajti tedaj je oddal svoj glas poslednji volivec. Na drugem bregu Mure, v Veržeju, so se krepko »tolkli« za prvenstvo med kmetijskimi zadrugami ljutomerske občine in tud: — zmagali. Zadnji volivec je opraval svojo dolžnost že ob poldevetih.Tudi sosedje Križevčani so jim naglo sledili in ob enajstih dopoldne zaokrožili zadnjo številko v volilnem imeniku. Fokovci, Čikečka vas, Dobrovnik, Kobilje, Prosenjakovci... tudi v teh vaseh so se s številom oddanih glasov močno potegovali, da bi bili med prvimi in to se je tudi zgodilo... Ob dobrih primerih pa ne kaže spregledati slabih, ki so se sicer pojavili tu in tam — toda osamljeno, daleč vstran od hotenj večine zadružnikov, ki so s svojimi glasovi potrdili, da nimajo nič skupnega z raznimi neverneži in slabonamemeži, ki so tudi tokrat hoteli vreči svoj trnek, da bi ujeli ribo, pa so ujeli svojo senco. Tako na Goričkem, zlasti še v okolici Cankove in Grada, niso uspeli s svojimi parolami o zadružnih svetih, »ki naj bi pripomogli, da bodo potem laže spet jemali kmetom zemljo...« Takim »resnicam« namreč naši ljudje ne verjamejo več, kajti življenje jih je že tolikokrat ovrglo, da ne morejo bistveno škodovati, lahko le motijo omahljivce, kot se je v nedeljo zgodilo v posameznih goričkih vaseh. Tudi dva vodilna človeka v KZ Hodoš nista dala dobrega vzgleda svojim zadružnikom, ko sta — namesto na volišče — odjadrala nekam na jug. Za potovanje bi si brzda pač lahko izbrala ugodnejši čas! Nedeljski rezultati iz pomurskih volišč pa pričajo o zadružni zavesti večine naših kmečkih ljudi, zadružnikov, ki tokrat niso opravili zgolj formalnega državljanskega akta, marveč so z glasovanjem dali zadružnim svetom svojo popolno zaupnico za bodoče, še smelejše prizadevanje na področju kmetijskega zadružništva in gospodarski napredek vsake zadruge posebej. Že ob 16. uri popoldne je glasovalo v vsem Pomurju 11.265 ali 81 odst. vseh volivcev. V ljutomerski občini so do 13. ure zabeležili 95 odst., v martjanski občini pa do 14. ure že 98 odst. volilno udeležbo, okrog 90 odst. vseh glasov so oddali do 16. ure tudi zadružniki v soboški, petrovsko-šalovski, radgonski in cankovski občini. V ostalih občinah se je v tem času g bala volilna udeležba med 60 in 70 odstotki, vendar se je pozneje še občutno izboljšala. Po nepopolnih podatkih je glasovalo v nedeljo okrog 90 odstotkov vseh volilnih upravičencev v Pomurju. Na prvem mestu je občina Martjanci z 98, na drugem ljutomerska občina s 96,03, na tretjem soboška s 95,86, na četrtem petrovsko-šalovska s 93 odst. volilne udeležbe itd. -sk ZA STVAR MIRU Šolska ladja jugoslovanske vojne mornarice »Galeb«, s katero potuje predsednik Tito na obisk v prijateljske dežele Azije in Afrike, je že zaplula mimo etiopske luke Masane po mirnem morju in v sončnem vremenu na poti proti ožini Rab el Mandeb. Tako nadaljuje predsednik Tito svojo pot, ki jo je prekinil za kratek čas, v katerem se je v Port Saidu sestal s predsednikom Naserjem. Ob prihodu v teritorialne vode ZAR so našo ladjo »Galeb« in rušilca »Split«, ki spremlja predsednika Tita na njegovi poti, dočakale vojne ladje ZAR, dva rušilca in pet torpednih čolnov, ki so pozdravili gosta s topovskimi streli. V kairskem tisku je imel obisk predsednika Tita zelo velik odmev. Časniki so poročali tudi o vsej njegovi poti. Vsi poudarjajo, da je bilo to srečanje velikega pomena za krepitev prijateljstva med obema državama in da so neposredni stiki med državniki največji prispevek k stvari miru na svetu. Na koncu pravijo, da je sestanek v Port Saidu samo uvod v širše razprave med bližnjim obiskom predsednika Tita v ZAR, ko se bo vrnil s potovanja po Aziji. Tudi ostali tisk v svetu z velikim zanimanjem komentira pot predsednika Tita in poudarja njegov pomen. Med drugim ugotavlja tudi grški tisk, da je »Jugoslavija razvila pomembne politične, kulturne in gospodarske stike z azijskimi in afriškimi deželami in jugoslovansko gospodarstvo se v veliki meri naslanja na trgovinsko menjavo blaga z narodi na tem območju.« Nadalje poudarja, da so ti stiki vzporedno s politično solidarnostjo skovani na temeljih aktivne miroljubne koeksistence, kar je res potrebno posebno poudariti ob tem potovanju. Izprememba zakona o prometu z zemljišči in poslopji Zvezni zbor in zbor proizvajalcev sta sprejela na zadnjem zasedanju Zvezne ljudske skupščine predlog zakona o prometu z zemljišči in poslopji. Na podlagi določbe poslovnika o sprejemanju zakonov po nujnem postopku je začel ta zakon veljati takoj. S tem zakonom se izpremeni člen 71 zakona o prometu z zemljišči in poslopji. Zvedelo se je, da pripravlja Zvezni izvršni svet predloge zakonov s stanovanjskega področja, ki bodo urejali stanovanjske in lastninske odnosa je na tem področju, kakor tudi odnošaje na področju stanovanjske gradnje. Med temi predlogi je tudi predlog zakona o lastnini posebnih delov poslopij, ki bo ugotavljal lastnino stanovanj in urejal promet s stanovanji, s čimer se bodo obenem preprečile razne špekulacije, ki se dogajajo ob prodaji in nakupu stanovanj. Da bi se do sprejetja zakona o lastnini posebnih delov preprečile take špekulacije, kakor tudi, da bi bilo kasneje mogoče učinkovito izvajanje vseh zakonov s stanovanjskega področja, se je pokazala potreba, da se začasno do sprejetja teh zakonov prepove promet s fizičnimi in idealnimi deli poslopij ter s celotnimi poslopji, kakor tudi z gradbenimi parcelami, ki so zasebna last ali last družbenih organizacij. * V zvezi z izidom tega zakoso se pojavile na terenu nekatere govorice, češ da bodo odvzeli vsem kmetovalcem stanovanjske hiše in da bodo morali odslej plačevati stanovanjski upravi najemnino ter da teh stanovanjskih hiš ne bo nihče popravljal. Pojavile so se celo govorice, da bodo odvzeli na podlagi tega zakona vse gozdove itd. Kazno je, da gre pri tem za nepoznavanje zakona ali potvarjanje dejstev posameznikov, ki ob zakonitih predpisih in zakonih, katere izdajajo naši zakonodajni organi, poskušajo ustvarjati med ljudmi nepotrebne skrbi in nerazpoloženje. Pol milijona za tehnično zaščito letos V opekarni Križevci so letos za tehnično zaščito delavca dali pol milijona dinarjev. Za vsa težja delovna mesta so nabavili delovne obleke, kupili so coklje, predpasnike, gumijaste škornje in naglavne rute. Pri obeh obratih so uredili obratne kuhinje. Izpopolnili so vse higiensko-tehinične naprave, tako da življenje in zdravje delavcev na njihovem delovnem mestu ni ogroženo. Bližnje naloge in načrti KOMISIJA ZA DELAVSKO IN DRUŽBENO UPRAVLJANJE PRI OSS V MURSKI SOBOTI ZA NADALJNJI NAPREDEK UPRAVLJANJA CELOTNE DRUŽBENE DEJAVNOSTI. Komisija za delavsko in družbeno upravljanje pri OSS v Murski Soboti bo, da bi vsaj delno spoznala probleme v delavskem in družbenem upravljanju, razpisala anketo o delu delavskih svetov. Anketo bodo izvedle občinske komisije s pomočjo sindikalnih podružnic, okrajna komisija pa bo nato podatke te ankete obdelala in sklicala v začetku prihodnjega leta okrajno posvetovanje o delavskem upravljanju. Dalje ima komisija za delavsko in družbeno upravljanje pri OSS v Murski Soboti v načrta anketo o delu obratnih delavskih svetov in anketo o delu zborov proizvajalcev ljudskih odborov, seminar za novoizvoljene člane zadružnih svetov (skupno z zarodom za izobraževanje odraslih, ki je začel z delom, četudi ga formalno OLO še ni ustanovil), seminar za člane delavskih svetov in upravnih odborov (prav tako s pomočjo zavoda za izobraževanje odraslih), seminar za sindikalne delavce, predavanja po podjetjih o onih temah, ki so za podjetja najbolj aktualna, seminarje za organe družbenega upravljanja, itd. Organizacija raznih tečajev v podjetjih sodi prav tako v pristojnost občinskih komisij in sindikalnih podružnic. Gre za tečaje za higiensko zaščito in varnost pri delu, zdravstvene tečaje, ustanavljanje fizkulturnih aktivov, ustanavljanje raznih krožkov, itd. Občinske komisije bodo dajale tudi spodbudo, da bodo sindikalne podružnice prirejale razne interne nastope, proslave po podjetjih ob raznih priložnostih in podobno. Organizacija obiskov kino predstav, koncertov, gledaliških predstav, prirejanje izletov in medsebojnih tekmovanj tudi sodi v pristojnost komisij, vsaj posredno, da dajejo sindikalnim podružnicam spodbudo za take oblike udejstvovanja delavcev. O Kakor kaže, so vse omenjene oblike takega značaja, tla bodisi posredno ali neposredno prispevajo k idejno-politični, kulturno-prosvetni in strokovni rasti in izpopolnjevanju našega delovnega človeka. Zvedeli smo, da bo seminar za novoizvoljene člane zadružnih svetov verjetno že v tem mesecu. Seminar bo v Murski Soboti, udeležili pa naj bi se za kmetijski tehniki KZ. upravniki KZ, računovodje KZ. prosvetni delavci, ki kažejo voljo do dela v KZ in predsedniki zadružnih svetov. Trajal bo teden dni, nato pa bodo sledili tečaji po občinah oziroma KZ za člane zadružnih svetov. bš Razpravljamo o urejevanju cestnega omrežja v Pomurju NAJPREJ: POMURJE — OSTALA SLOVENIJA Splošno in še posebej gospodarsko najvažnejša je prometna povezava z ostalo Slovenijo, predvsem še z večjimi potrošniškimi in republiškim upravnim središčem, naposled pa tudi z morjem, zato je gradnja teh glavnih cest sedaj najaktualnejša naloga. — Prednostni po men ima moderna cesta Murska Sobota— Gornja Radgona—Maribor—Ljubljana, v perspektivi pa še druga varianta ceste Lendava—Ljutomer—Ptuj—Slovenska Bistrica—Ljubljana. — Čez 90 km okrajnih cest bo izročenih v občinsko pristojnost. O Doslej dokaj neugodne cestne prometne zveze, ki so v pogojenosti dediščina zgodovinske preteklosti naših krajev, veliko kmetijsko zaledje in s tem močna navezanost Pomurja z večjimi potrošniškimi središč; v republiki in splošne potrebe za vse tesnejše povezovanje naše pokrajine z ostalimi, deli Slovenije — vse to narekuje prednost ugodnejši prometni ■povezavi vzhod — zapad, ki naj bo že v bližnji prihodnosti uresničena z gradnjo dveh glavnih modernih cest. Prometno arterijo Murska Sobota— Gornja Radgona—Maribor smo pričeli graditi že pred leti in bo imela prednost tudi prihodnje leto in vse dotlej, dokler cestni trak ne bo dobil svojega dokončnega obličja. Prihodnje leto namerava republiška uprava za ceste investirati v ta ob- jekt okrog 100 milijonov din. Brž ko bo dograjena ta cesta, bo po perspektivnem predvidevanju prišla na vrsto njena druga vrstnica, ki naj bi povezovala južni del Pomurja, Prlekijo in Slovenske gorice z osrednjim delom Slovenije. Trasa te ceste bi vodila od Lendave čez most pri Bistricah v Ljutomer, od tam čez grabšinski breg, ki je edina večja gradbena ovira na tem območju, v Pesniško dolino, Ptuj in Slovensko Bistrico, kjer se bo spojila z republiško magistralo Maribor—Ljubljana. Po izgraditvi obeh glavnih cest vzhod — zapad bo sedaj po cestnih prometnih zvezah še dokaj odročno Pomurje močno približano ostalim pokrajinam Slovenije, olajšan bo avtobusni promet in promet s kmetijskimi pridelki, mnogo bomo prihranili na kamionih in drugih promet- nih vozilih, katerih uporabnostna doba je zdaj cesto občutno zmanjšana prav zaradi slabih cest proti večjim središčem in dokaj bodo razbremenjene tudi vzporedne ceste (okrajne in občinske) ob obeh novih pomurskih magistralah. Vse te in še mnogo drugih prednosti govori odločno v prid stališču, ki so ga zavzeli merodajni činitelji na tem področju prihodnjih gradbenih akcij. O Ko bomo v Pomurju dosegli ugodnejšo cestno prometno povezavo z zapadem, bomo lahko začeli učinkoviteje urejevati tudi cestno omrežje v smeri sever — jug, kar pomeni, da bomo z glavnima prometnima arterijima povezali tudi druge ceste, ki vodijo iz odročnejših okolišev (na npr. Goričko). Nadaljevanje gradnje ceste Mačkovci—Šalovci je v gospodarskem in splošnem pogledu že sedaj močno aktualno in bo v sklopu tega prizadevanja dobilo prav gotovo prednost, če že ne bo uresničeno celo prej, kaj- (Nadaljevanje na 6. strani) SE ENO PRIZNANJE POMURSKI MLADINI RED DELA ZA I. POMURSKO MDB »ŠTEFANA KOVAČA« Ob Dnevu republike je predsednik republike Josip Broz-Tito odlikoval vrsto mladinskih delovnih brigad za izredne zasluge pri gradnji avtne ceste Ljubljana —Zagreb. Med drugimi je bila odlikova z Redom dela II. stopnje tudi I. pomurska MDB »Štefana Kovača«. Čestitamo! Živali ne priprave mladine za delovno akcijo 1959 V petek je bilo v Murski Soboti srednješolsko posvetovanje o zbiranju mladine za novo delovno akcijo. Posvetovanja se je poleg predstavnikov srednjih šol udeležil tudi komadant glavnega štaba slovenskih mladinskih delovnih brigad. V živahni razpravi so se pogovorili o problemih, ki nastopajo ob tem. Tu so posebno prizadeti dijaki ESŠ, ki morajo v počitnicah na obvezno prakso. Letos so dali soboški srednješolci eno brigado. Toda ker bo drugo leto delalo na delovnih akcijah 80.000 mladincev in mladink (letos 54 tisoč), bo treba po vsej verjetnosti formirati dve srednješolski brigadi. Značilno za akcijo 1959 bo tudi to, da se bo istočasno delalo na večih odsekih. Nadaljevali bodo cesto Paračin—Niš, prav tako pri Demir kapiji v Makedoniji, verjetno pa se bo modernizirala tudi cesta Ljubljana—Maribor. Da bo akcija, in vse kar je v tej zvezi, bolje organizirana od letošnje, nam pričajo živahne priprave že v letošnjem letu. Za kmečko mladino je zelo pomembno, da bo lahko dobila v brigadi tudi kvalifikacijo kmetijskega delavca. Letos je prišla večina mladine na akcijo domala povsem nepripravljena. Da se to v prihodnjem letu ne bo zgodilo, bodo brigade formirane že decembra. Letos bodo že izvolili vodstvo brigade, ki se bo lahko na številnih seminarjih temeljito pripravilo za izvedbo nalog, ki jih bodo dobili v brigadi in z brigado. Brigada lahko po tem takem že zdaj pripravlja življenje v prostem času, predvsem kulturne in športne programe. rt Pomembna vprašanja na seji ObLO M. Sobota Minuli torek sta se sestala k skupni seji oba zbora Občinskega 'ljudskega odbora Murska Sobota. Na dnevnem redu seje so bila tri, važna vprašanja. Odborniki so poslušali poročilo Sveta za splošno upravo in notranje zadeve, kjer se je razvila razprava predvsem v zvezi s stanjem gasilskih organizacij, dalje poročilo Sveta za delo o posredovanju dela, tarifni politiki in problem h iz delovnih razmerij poročilo Sveta za zdravstvo pa je zajelo problematiko v zvezi s plačili bolniških stroškov. Na ločenih sejah je občinski zbor razpravljal in sklepal o rebalansu proračuna za tekoče Teto, zbor proizvajalcev pa je imel predvideno za sejo poročilo Projektivnega biroja Murska Sobota o regulacijskem načrtu Murske Sobote, ki pa je on padlo, ker ga v Projektivnem biroju niso pripravili. PRVI USPEHI ELEKTRIFIKACIJE GORIČKEGA Prebivalci Dankovec, Mačkovec, Kuštanovec in Košarovec so prispevali za elek-trilikacijo čez 6,5 milijona dinarjev. Zgrajen je daljnovod od Vaneče do Hodoša. Za daljnovod je prispeval DES okrog 11 milijonov sredstev, razen tega še 3,6 milijona dinarjev za tri transformatorje. Občinska ljudska odbora Murska Sobota in Petrovci sta dala denarna sredstva zn ureditev dveh transformatorjev. Predvidevajo, da bodo prihodnje leto elektrificirani vsi gorički kraji ob daljnovodu Vaneča—Hodoš. Kot smo poročali v prejšnji številki našega lista, je za Dan republ.ke v Dankovcih zasvetila prva električna luč. Temu kraju so se te dni priključili še Mačkovci, Kuštanovci in Košarovci. V Dankovcih je elektrificiranih 30 gospodarstev, kar je 85 odst., v Mačkovcih 50 gospodarstev ali 90 odst., v Košarovcih in Kuštanovcih 80 gospodarstev, to je 90 odst., v Križevcih 150 gospodarstev, kar je 75 odst. vseh gospodarstev in v Petrovcih 100 gospodarstev, kar je 85 odst. od celotnega števila gospodarstev v kraju. Omenjeni daljnovod so pričeli trasirati lani spomladi, z deli pa so pričeli meseca oktobra. Drogovi so bili postavljeni na celotni trasi do aprila letos, ostala dela po so nadaljevali letos avgusta. Poleg že omenjenih denarnih sredstev, ki so jih prispevali prebivalci elektrificiranih vasi, so še napeljali okrog 15 km nizkonapetostnega omrežja. V Dankovcih so zgradili nov transformator, katerega vrednost znaša okrog 500 tisoč dinarjev. Prav toliko znaša vrednost lesenega provizorija v Mačkovcih, ki ga bo sčasoma zamenjala razdelilna postaja, in transformatorja, ki so ga postavili v Kuštanovc.h. Nič manj kot omenjeni zneski pa ne znaša tudi opravljeno delo, ki so ga prispevali prebivalci teh goričkih vasi pri elektrifikacijskih delih. Pri vseh delih so mnogo pripomogli, da je bila elektrifikacija končana v sorazmerno kratkem času, tudi posamezni elektriflkacijski odbori. Ti so bili dobri v Kuštanovcih, Dankovcih, Mačkovcih in tudi v Petrovcih. Grajati pa je treba elektrifikacijski odbor v Križevcih, ki dela ni pripravljal dovolj organizirano. DES je prispeval pri tej elektrifikaciji celotno opremo 10 kV daljnovoda od Vaneče do Mačkovec. Ta daljnovod je dolg 8 kilometrov. DES je opravil na tem delu daljnovoda tudi vsa kvalificirana dela v lastni režiji. Stroške cenijo na okrog 4 milijone dinarjev. Od Mačkovec je speljan daljnovod v dolžini 16,9 kilometra do Hodoša. Del tega daljnovoda, in sicer od Mačko- vec do Petrovec, je uredil DES z lastnimi sredstvi, za daljnovod od Petrovec do Hodoša pa je prispeval sredstva Občinski ljudski odbor Petrovci—Šalovci Skupno je prispeval DES za daljnovod od Vaneče do Petrovec okrog 11 milijonov dinarjev. Razen tega je bila nabavljena od strani DES oprema za tri transformatorje, kar znaša 3,6 milijona dinarjev. V Dankovcih, Mačkovcih in Kuštanovcih so pričeli z hišnimi napeljavami že leta 1954. Po nepopolnih podatkih je v teh krajih elektrificiranih sedaj 410 gospodarstev. Stroški hišne napeljave za ta gospodarstva pa so znašala skupno čez 12 milijonov dinarjev. Vsa elektrifikacijska dela je izvajal soboški DES, razen v krajih Križevci in Petrovci, kjer so opravili to delo elektromonterji soboškega podjetja »Blisk«. Pri DES sodijo, da bodo do konca poletja prihodnje leto elektrificirani vsi kraji ob daljnovodu Vaneča—Hodoš, seveda, če bodo za to sredstva. Glede izvajanja elektrifikacijskih del pa pri DES menijo, da jim primanjkuje kvalificiranih električarjev. V vseh krajih, kamor so le dni dokončno napeljali elektriko, so ljudje veselo razpoloženi in komaj čakajo, da bo zasvetila električna luč. -jm Plan so presegli te v novembru Med križevskimi opekarji Na Dan republike so križevski opekarji proslavili tudi uspehe letošnje proizvodnje. Tega dne je pred splošnim slavjem poročal direktor kolektivu, da so količinski plan proizvodnje presegli za 5 odst. že do 25. novembra, a lansko celotno proizvodnjo za 18 odst. Ob tem se je povečala storilnost dela za 9 odst., kar je za 2 odst. več kot v republiškem povprečju. Finančni plan so presegli v tej dob; letošnjega leta za 2 odst. Ta uspeh proizvodnje pripisujejo dobri organizaciji dela, splošni šlednji in proizvodnji novih opečnih izdelkov. Pred štirimi leti so izdelovali le 7 vrst opeke, zdaj izdelujejo že 19 različnih vrst opeke. To ob tem, da kljub velikemu povpraševanju, torej ob konjukturnem položaju, niso zviševali cen. Do 27. novembra so odpremili 1318 vagonov opeke. To je več kot 30 vlakov po 40 vagonov. Predvideli so gradnjo opekarniškega obrata v Lokavcih. Za to imajo, že potrjen investicijski program. V opekarni Boreči bodo obrat rekonstruirali. Predvidevajo gradnjo nove umetne im naravne sušilnice, dodatne peči, strojnice in mehanizacijo notranjega transporta. Letos so prihranili z nabavo novega bagerja 600.000 din. Razen tega je znatno izboljša- na predelava gline v glinokopu. Predvidevajo, da bodo vse investicije končane v letu 1962 Takrat bodo proizvajali v Borecih 16 milijonov, v Lokavcih pa 4,5 milijonov opečnih enot. To je še toliko, kolikor proizvajajo danes. Vrednost proizvodnje bo znašala 240 milijonov din. Podjetje se bo uvrstilo med najboljše in največje opekarne v državi. J. M. Osnova: povečanje krmske baze (Ob otvoritvi novega osemenjevalnega centra v Soboti) Ko analiziramo stanje živinoreje pri nas, vidimo, da se številčno stanje živine v zadnjih dvajsetih letih ni bistveno izpremenilo. Tudi velikih strukturnih sprememb ni bilo, pač pa se je, posebno v zadnjih nekaj letih, v primerjavi s predvojnim stanjem dvignila živinorejska proizvodnja, zlasti tržna proizvodnja. V govedoreji smo v preteklem letu dosegli višino proizvodnje in tržnih viškov, ki so na ravni desetletnega predvojnega povprečja, v prašičereji pa se je skupna proizvodnja v primerjavi z desetletnim predvojnim povprečjem dvignila v 1. 1957 za 2500 ton, proizvodnja tržnih viškov pa za cca 1000 ton. Tržna proizvodnja mleka se je v tem razdobju dvignila od 830.000 na 9.060.000 litrov, tržna proizvodnja jajc pa za okrog 10,000.000 komadov. Živinoreja je v bruto produktu kmetijske proizvodnje našega okraja danes zastopana že z blizu 50% bruto-produkta celotne kmetijske proizvodnje. Če omenimo, da v živinorejsko razvitih deželah sodeluje živinoreja 60—80% bruto produkta celotne kmetijske proizvodnje, a se zavedamo, da je področje Pomurja izraz to agrarno in živinorejsko, lahko le zaključimo, da nas čaka v pospeševanju te gospodarske panoge še ogromno nalog. Živinorejsko-selekcijsko delo se je pri nas, na nekaterih področjih, kot so Nedelica, Turnišče. Veržej, Križevci pri Ljutomeru, Beltinci, okolica Murske Sobote. Brezovec. Strukovec in Puconec začela že pred 30 leti. Da je bilo to delo že od vsega začetka zasnovano na pravilnih temeljih in da je bil v tem dem pravimo postavljen vzrejni cilj, kažejo najbolj očitno reje v teh področjih, ki so v kvalitetnem in proizvodnem pogledu najboljše. Zasluga, da je temu tako, gre predvsem nekaterim živinorejcem-pobudunikom za ustanovitev takratnih selekcijskih organizacij — kot so Skuhala Franc iz Križevec pri Ljutomeru, Šoštarič Miha iz Veržeja, Filipič iz Stare-nove-vasi m Slavič iz Banovec, Bakan Štefan iz Nedeli-ce, Nemec Stefan iz Turnišča, Titan Janez iz Črnelavec in Hodošček iz Zenkovec, kmetijskmi živinorejskim strokovnjakom, predvsem mg. Eiseit Eriku, Petkovšku in Lipovcu ter veterinarjema Samcu in Bašu, ki so te organizacije mnoga leta strokovno vodili. Med vojno se je živinorejsko selekcijsko delo sicer nadaljevalo, vendar na levem bregu Mure ni bilo uspešno. S plemenitvijo visokih in nogatih bikov, ki so jih na to področje uvajali iz Madžarske, so se tip in telesne oblike našega simentalskega goveda precej poslabšale. Tako ni bilo na desnem bregu Mure, kjer se je selekcijsko delo nadaljevalo na pravilnih osnovah in kamor so precej kvalitetne živine celo uvozili, zlasti iz okolice Feldbacha. Tamkaj se je, zlasti v Ščavniški dolini, s križanjem in pretapanjem na račun pincgavskega goveda, širilo tudi področje simentalca, kar je bilo popolnoma umestno. V prvih letih po osvoboditvi živinorejskega pospeševalnega dela in selekcije zaradi objektivnih razlogov (obvezni odkup) ni bilo možno izvajati v zadovoljivem obsegu. Zaradi čestih organizacijskih sprememb in nerešenega vprašanja finansiranja živinorejske službe, se je v tem razdobju selekcijsko delo ponekod začelo, a se je spet kmalu končalo. Šele v letih 1952 in 1953 nam je s pomočjo kmetijskih zadružnih organizacij uspelo dokončno rešiti vprašanje finansiranja živinorejske službe in vzpostaviti nujno potrebno in primerno živinorejsko organizacijo. Ta se je preko živinorejskih odborov pri kmetijskih zadrugah in medzadružnih odborov za posamezna rejska področja izpopolnjevala, tako da imamo danes za celotno področje Pomurja organizirano enotno živinorejsko službo, ki si je na jasnem glede vzrejnih ciljev v posameznih področjih, in ki se zaveda gospodarske važnosti te panoge v našem okraju. Kakor se je širila služba, tako se je iz leta v leto širil tudi delokrog in obseg njenega dela. V letu 1953 smo vodili selekcijo in kontrolo proizvodnosti na celotnem področju Pomurja le za 1.087 krav, ki so nam dale povprečno proizvodnjo le 1.908 kg mleka po kravi. V letu 1954 je bilo v kontroli 1.518 krav s povprečno mlečnostjo 2.428 kg. v letu 1956 je bilo v kontroli 1.787 krav s povprečno mlečnostjo 2.528 kg, v letu 1957 je bilo kontroliranih 2.060 krav, ki so dale povprečno mlečnost 2.624 kg, letos pa vršimo kontrolo proizvodnosti že za čez 2.300 krav, pri katerih računamo na povprečno proizvodnjo čez 2.700 kg mleka po kravi. Iz leta v leto smo dosegli tudi vedno lepše rezultate v proizvodnji plemenske živine, tako v pogleda tipa in izenačenosti, kakor tudi hitrejše rasnosti in večje proizvodnosti. Živinorejska služba ni bila le organ, ki bi registriral stanje, temveč je bila močan faktor, ki je med proizvajalci vplival na izboljšanje nege in prehrane, skratka na povečano živinorejsko proizvodnjo. Trenutno se (z ozirom na visoke potrebe po plemenski živini v nekaterih področjih naše države, zlasti v Vojvodini in z ozirom na ekonomske cene) nahaja -naša živinoreja v zelo ugodnem položaju. Naj omenim le to, da smo v letošnjem letu na plemenskih sejmih, ki jih je organ zirala živinorejska služba, prodali iz našega okraja že čez 900 komadov plemenske goveje živine, za okrog 90.000.000 dinarjev. Kmetijske zadruge in poslovne zveze pa so do konca meseca oktobra tega leta odkupile že 7.777 odraslih govedi v povprečni teži 441.5 kg. 13.960 komadov telet v povprečni teži 69 kg (o odkupu telet še nekaj pozneje) in 34.760 komadov praš čev s povprečno težo 98 kg. Pri takem odkupu, ki je pri prašičih za 150 vagonov večji v primerjav z lanskim letom, se po analizah številčno stanje živine ni zmanjšalo, pač pa se je nasprotno povečalo. V veliko pomoč pri celotnem delu na področju pospeševanja živinoreje nam je služila celoma veterinarska služba, v pospeševanju govedoreje pa predvsem VeterinarsKi zavod v Murski Soboti s svojim centrom za osemenjevanje, ki je začel poslovati v letu 1952. V tem letu je osemenjenih na področju okraja 618 krav, v naslednjem letu 2.231 krav, v letu 1954 pa 5.722 plemenic, v 1955. letu 7.189 plemenic, v letu 1956 — 16.558 plemenic, v letu 1957 — 20.756 plemenic, v letošnjem letu pa predvidevamo, da bo osemenjenih okrog 24.000 plemenskih krav in tetic. Zahvaljujoč našim vodno močnej-šini zadružnim organizacijam, nam jo ,kot sem že omenil, uspelo vzpostaviti organizirano živinorejsko službo in rešiti vprašanje finansiranja te, zahvaljujoč političnim forumam in organom ljudske oblasti pa smo dobili novi osemenjevalni center, — ustanovo, ki nam je v nadaljnjem pospeševanju govedoreje bila že zelo nujno potrebna in ki bo svojo izgradnjo in obstoj brez dvoma v hitrem času opravičila. Pred osemenjevanjem smo imeli v okraju v prirodnem pripustu okrog 360 plemenskih bikov. Letno smo nabavljali okrog 260 plemenskih bikov, v kar so zadruge vlagale letno okrog 23.000.000 dinarjev. Danes, ko osemenjujemo že čez 50% vseh krav in telic v okraju in imamo v prirodnem pripustu le okrog 120 plemenjakov, znašajo stroški zadrug za nabavo plemenskih bikov letno za več kot polovico manj oz. le okrog 11,000.000 din. V novo zgrajenem centru je prostora za 28 semenjakov, s katerimi bomo letno lahko osemenili okrog 30.000 plemenic. Z razširitvijo osemenjevanja, za kar podaja vse pogoje novi osemenjevalni center, bo stroškov za nabavo plemenjakov v prirodnem pripustu iz leta v leto manj, na drugi strani pa bodo plemeniti v povprečju mnogo kvalitetnejši semenjaki centra, ki bodo ob dragih pogojih prehrane živine hitreje dvignili proizvodne sposobnosti našega goveda. Pri tako številnih osemenitvah z enim bikom pa je nujno, da od vsega začetka zasledujemo, kakšne lastnosti nam prinaša posamezni bik vreje oz. kakšen naraščaj nam daje, da posamezne bike bodisi intenzivnejše izkoriščamo, oz. slabše bike pravočasno izločimo iz osemenjevanja, da nam ne bi vnašali v reje nezaželenih genetskih lastnosti. Potrebno je tudi, da posamezne bike z ozirom na njihove lastnosti dedovanja izkoriščamo v posameznih rajonih, z ozirom na postavljeni rejski cilj gotovega območja skladno z raorganizacijo govedorejske proizvodnje. Iz navedenega izhaja nujna posledica združitve osemenjevalnega centra z obstoječo živinorejsko službo. Otvoritev novega osemenjevalnega centra in združitev omenjenih dveh služb pada v obdobje, ki je po svoji družbeno-politični vsebini prava prelomnica v celotni kmetijski, za nas posebej pa v živinorejski proizvodnji. Temeljne smernice za naše nadaljnje delo so podane v skupščinski resoluciji, na osnovi katere je bil sestavljen (Nadaljevanje na 4. strani) ŠOLO UČENCEV V GOSPODARSTVU bodo gradili Vajenci lendavske občine imajo skrajno neprimerne učne prostore v razpadajočem poslopju stare osnovne šole, kjer je iz varnostnih in drugih razlogov opuščen pouk osnovne šole. Iz te razpadajoče stavbe, ki bo dala mnogo gradbenega materiala, bodo na že poz dane temelje v bližini gasilskega doma v prihodnjem letu pričeli graditi novo šolo za učence v go- spodarstvu, ki bo imela poleg učilnic še delavnice, internat in prostore za hišnika in upravitelja šole. Pobudo za gradnjo je dala okrajna obrtna zbornica. Nova šola te vrste bo vsekakor velika pridobitev za Lendavo. N a sliki: pri praktični vzgoji Zbor rezervnih oficirjev v Ljutomeru Pred tednom so imeli rezervni oficirji v Ljutomeru letno skupščino svoje organizacije Združenja rezervnih oficirjev. Poročali je predsednik občinskega odbora Zveze rezervnih oficirjev. Upravni odbor združenja ima nekaj komisij, ki skrbijo za živahnejše delo organizacije. Posebno pozorni so do vzgoje rezervnih oficirjev, ki so dolžni slediti razvoju vojske. Zato, da bodo ohranili strokovno sposobnost, so se poučili na raznih strokovnih predavanjih, ki so jih obiskovali poleg rezervnih oficirjev tudi rezervni podoficirji, predvsem o novih dosežkih tehnike. ki jo uporabljajo armade, tako z razvojem atomske fizike, zlasti z obrambo pred atomskim orožjem, s sodobno letalsko tehniko in podobnim. Posebne pozornosti je deležno to članstvo tudi v študiju zgodovine osvobodilne vojske in političnega razvoja v vojski in sploh pri nas. Študij so imeli po skupnem programu, ki ga je pripravilo višje vodstvo združenja, a v bodoče bodo urejali študij po programu, ki ga bo posredoval Centralni odbor združenja. Rezervni oficirji vodijo tudi predvojaško vzgojo. Zlasti na letošnjem taborenju mladincev predvojaške vzgoje v Ljutomeru so zelo aktivno sodelovali. Na tem taborenju so poskrbeli za dobro politično vzgojo tudi člani občanskega komiteja ZKS, ki so predavale mladini. Ob Dnevu JLA in podobnih dnevih kot je Dan vstaje, so člani združenja prirejali tudi športna tekmovanja in družabne večere ob tabornem ognju itd. Trem narodnim herojem, Jožetu Kerenčiču, Janezu Kavčiču in Vinku Megli pa so postavili na ljutomerskem trgu spomenik. Nadomestilo za izgubljeno POSEBNA SKRB SVETA ZA VARSTVO DRUŽINE SOBOŠKE OBČINE ZA OTROKE BREZ STARŠEV - SKRB ZA OTROKE BREZ ENEGA RODITELJA — OTROCI V REJNIŠTVU IN ZAVODIH Za mladoletne po domovih, enkratne podpore družinam, za podpore mladoletnikom in študentom je izdal Svet za varstvo družine pri ObLO M. Sobota v letošnjem letu 1,762.514 dinarjev. Ta vsota pa ne zajema izdatkov za rejnino in podpore otrokom padlih borcev in žrtev fašističnega terorja, tako da znašajo izdatki soboške občine zn zaščito družine v tem letu 2,717.114 din. Po podatkih posebne komisije, ki je popisala popolne sirote, otroke žrtev fašističnega terorja in defektne otroke, je v občini 37 otrok brez obeh roditeljev, 30 otrok je izgubilo starše naravne smrti že po osvoboditvi, sedmim pa so umrli starši v internaciji ali pa posledicah internacije in vojne. Razen teh je šest otrok, katerih starši so pobegnili v inozemstvo in še dva otroka, katerih starši so na tujem že od okupacije. Večina vseh teh otrok je v dobri oskrbi, tako da z njimi ni vzgojno social n h problemov, vendar mora družba nenehno bedeti nad njihovo vzgojo. Izkušnje kažejo, da vzgojno problematičnost družin najlažje ocenjujemo po številu mladoletnih prestopnikov, ki so bili ali so oddani v posebne zavode zaradi prevzgoje. Tukaj velja omeniti nujno potrebno povezavo med šolo in socialno službo, ki je bila doslej zadovoljiva. Le na ta način lahko nudi družba mladoletnikom ali socialno ogroženi družini pravočasno pomoč. S tem lahko prihranimo mnogo sredstev, ki bi jih morali dajati za prevzgojo mladoletnikov. Pomoči potrebni so tudi otroci brez enega roditelja, kakor tudi nezakonski otroci, ki doraščajo v nepopolni družini, kar je lahko vzrok za vzgojno socialno problematičnost. Točne evidence o teh otrocih sicer ni, vendar je večina izmed njih gmotno preskrbljena (otroci z en m roditeljem), tako da materialne pomoči niti ne potrebujejo in je marsikateri problem moč rešiti že z razgovorom in nasvetom. Dalje je v občini 17 otrok padlih borcev in 16 otrok, katerih starši so bili žrtev fašističnega terorja. En otrok je sam posredno žrtev fašističnega nasilja. Vsi ti otroci so deležni posebnega varstva in prejemajo materialno podporo občine. V šoli večinoma dobro uspevajo. Več otrok odraslih, ki so že v službah, lepo uspeva in se uveljavlja v življenju. Šola se še 28 otrok, od teh štirje na univerzi, 17 v srednjih šolah in 7 v obvezni šoli. Svet za varstvo družine pri ObLO Murska Sobota pa se poslužuje tudi rejništva, posebne oblike socialne zaščite otrok. Preko njega razmešča otroke, ki zaradi socialnih, vzgojnih ali zdravstvenih razlogov niso mogli ostati v lastni družini. Seveda posveča svet izbiri rejniških družin posebno skrb. Navzlic temu pa je v zavodih 14 otrok, od tega 7 v specialnih zavod h, kjer se usposabljajo in navajajo za samostojno življenje (defektni otroci). Ker zahteva vzgoja v zavodih dokaj velika ustrezna sredstva, svet za varstvo družine stalno spremlja razvoj, uspehe in tudi neuspehe teh otrok. Hkrati svet nudi zavodom. kjer se nahajajo ti otroci, potrebno pomoč, posebej pa še skrbi za zaposlitev teh mladostnikov po odpustu iz teh zavodov. B. Š. Poslali smo jabolka v Trbovlje Letos je bilo po naših sadovnjakih ogromno sadja. Veje so se pripogibale do tal in skoro vse je bilo polomljeno. Kmetje so bili zelo veseli, pa tudi zaskrbljeni: kam bodo spravili mošt in kako bodo pomagali drevju, ki je tako milo stokalo. Kadar koli se je krnel ozrl na sooj zaklad, mu je lice kar žarelo od ponosa. Stari ljudje že dolgo niso pomnili takšne letine. Nekega dne je krožila po razredih okrožnica. V njej sta se oglašala Glavni odbor Rdečega križa in Zveza prijateljev mladine. Pisali so. če bi lahko zbirali jabolka in jih poslali kam. o kakšno mesto ali šolo. Jabolka bi poslali o tiste kraje, kjer sadja ni in kjer ga starši otrokom ne morejo kupiti. Odločili smo se za Trbovlje. To pa zato. ker to mesto ob Savi obdajajo visoke gore okrog in okrog. Po teh gorah so tu in tam pašniki, sadje pa je tam zelo redko. V Trbovlje smo poslali 485 kg jabolk. Nekega dne smo dobili od Trboveljčanov odgovor, v katerem so se nam osi zahvaljevali. Pisali so nam tudi, da zbirajo za nas darilo in da moramo sami uganiti, kaj. Iz Ljubljane pa so nam pisali iz zavoda za slepe, če bi tudi njim lahko poslali kaj jabolk. Tudi za slepe smo hitro zbrali jabolka. Poslali smo 500 kg jabolk. Veseli smo, da smo pomagali tovarišem, ki letos sadja niso imeli. JANEZ POTOČNIK, Ljutomer POMURSKI VESTNIK, 11. DEC. 1958 3 O stanovanjski skupnosti v radgonski občini Na skupni seji svetov za socialno varstvo in za varstvo družine so razpravljati predvsem o stanovanjski skupnosti, rešili so 37 prošenj za razne podpore in za poravnavo bolniških stroškov v bolnicah itd. Referat o nekaterih oblikah pomoči družini v stanovanjski skupnosti je imela sekretar občinskega komiteja ZKS in re- republiški poslanec, tov. Marija Levar. Na koncu so sklenili, da bodo pripravili po vseh večjih središčih občine, predvsem v Apačah. Radgoni, Radencih in na Kapeli ustanavljanje stanovanjskih skupnosti. V decembru bodo v navedenih krajih zadevna predavanja, po končanih pripravah pa bo v decembru ali v začetku meseca januarja večje občinsko posvetovanje o stanovanjski skupnosti v Radgoni. ika. VZGOJNO PREDAVANJE ZA STARŠE Profesor Franc Pediček iz Ljubljane bo v soboto 20. dec. ob 20. uri v dvorani hotela »Zvezda« predaval o doraščajoči mladini. Predavanje priredita v okviru Ljudske univerze Društvo prijateljev mladine in Društvo učiteljev in profesorjev občine Murska Sobota. H. ZBOROVANJE DRUŠTVA UČITELJEV IN PROFESORJEV Na zborovanju društva učiteljev in profesorjev občine Murska Sobota., ki bo v soboto 20. decembra ob 9. uri v dvorani hotela »Zvezda« v Murski Soboti, bo predavali naš znani pedagog profesor Franc Pediček o reformi duha učno-vzgojnega dela v reformirani šoli. H. Dežurni zdravnik v splošni ambulanti 14. dec. 1958 dr. Štefan Vučak. Nočni dežurni zdravnik na domu od 15. do 21. decembra 1958 dr. Nikolaj Lanščak, Lendavska ul. 7. KRVODAJALCI OD 1. decembra do 7. decembra 1958 Marija Šuštarec, Puconci; Janez Bejek, Štefan Grah, Pečarovci; Emerik Čačinovič, Rakičan; Viljem Hergot, Jožica Germadnik, Hilda Lapajne, Franc Zrinski, Franc Sukič, vsi iz Moščanec; Marija Hašaj, Albin Lapanja, Emilija Zrinski, Jolanka Horvat, vsi iz Moščanec (drugič); Helena Kovačič, Pečarovci (tretjič); Koloma« Podlesek, Šalamenci (tretjič); Jože Pucko, Velika Polana (tretjič). V imenu bolnikov se najlepše zahvaljuje vsem krvodajalcem za podarjeno kri Transfuzijska postaja Murska Sobota. Nedelja. 14. dec. — Vojmir Ponedeljek, 15. dec. — Ljubica Torek, 16. dec. — —Albin Sreda, 17. dec. — —Lazar Četrtek, 18. dec. — Rastoje Petek, 19. dec. — Darij Sobota, 20. dec. — Svetozar KINO MURSKA SOBOTA — od 12.-14. decembra ameriški barvni film: »Divja leta«; od 15.—16. decembra francoski film: »Fant za vse«; od 17.—18. dec. madžarski film: »Mala čaša piva«. LJUTOMER — od 13.—14. decembra ameriški film: »Proti pričam«; od 17.—18. dec. angleški film: »Ma-dlena«. GORNJA RADGONA — od 13.-14. dec. ameriški film: »Dolina nasilja«; od 17.—18. dec. ameriški film: »Na robu pločnika«. LENDAVA — od 12.—17. dec. madžarski film: »Teta iz Amerike«. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — od 13.—14. dec. ameriški film: »Po- slednji iz plemena Komačev«; 17. decembra ameriški film: »Ko enkrat odidem«. VIDEM OB ŠČAVNICI — od 13.—14. decembra ruski vojaški film: »Nesmrtni garnizon«. ČEPINCI — 14. dec. film: »Blago«. GRAD — 14. dec. francoski film: »Ljubimca iz Toleda«. VERŽEJ — 10. dec. domači film: »Anikini časi«; od 13.—14. dec. slovenski film: »Ne čakaj na maj«; 17. - decembra angleški film: »Tri korake do vešal«. VELIKA POLANA — 14. dec. ameriški film: »Najhitrejši revolveraš«. Izšla je prva, dvojna številka revije „SVET OB MURI“ letnik III./58 — z bogato in pestro vsebino Ce še niste naročnik revije, naročite jo takoj pri Obmurski založbi v Murski Soboti OKRAJNA GASILSKA ZVEZA v M. Soboti obvešča Gasilski stroji: Ker zaradi mraza nastaja nevarnost za zmrzovanje gasilskih strojev, naročamo vsem strojnikom, da stroje za zimo pripravijo in jih od časa do časa tudi ogrejejo. Skrbeti je treba, da bo pred orodišči odstranjena poledica in na novo zapadli sneg, tako da bo vedno možen dostop v orodišče. Značke za večletno službovanje: Pravkar so izšle nove značke za večletno službovanje, ki so po svoji obliki mnogo lepše od dosedanjih, obenem z razliko, da so za 10, 20, 30, 40 in 50-letno službovanje. Vabimo vsa društva, da dosedanje značke še letos zamenjajo. Značke vseh vrst imamo na zalogi. Iz pisarne OGZ VREMENSKA NAPOVED za čas od 11. do 21. dec. 1958 V roku do 11. dec. se bo vreme sprevrglo na padavine, ki se bodo zavlekle do srede decembra. Temperatura se bo sprva dvignila, pozneje pa zopet padla in v zvezi s tem je računati, če že ne v začetku, potem pa kasneje s snegom. V nadaljnjem poteku suho in mrzlo. Dr. V. M. 100.000 DIN POSOJILA nujno iščem. Nudim izredno visoke obresti. Ostalo po dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek pod šifro »Jamstvo«. M-1093 POSESTVO DAM V NAJEM. 6 ha vseh kultur z orodjem za obdelavo. Oglasite se ob nedeljah. Palčič Ivan. Kuršinci, Bučkovci. M-1098 FRIZERJI! Prodam 2 sušilni kapi (haubi) v dobrem stanju zelo poceni. Salon »Olga«, Ljubljana, Beethovnova 12. M-1118 -KOTEL za žganjekuho, 50-litrski — francoski sistem, popolnoma nov s pečico in hladilnikom, poceni prodam. Naslov v upravi lista. M-1131 OGRODJE za studenec (na meh), železno in dobro spodnjo leseno cev proda Kuhar, mlin, Puconci. M-1133 BENZINSKI MOTOR 5-6 KS v dobrem stanju, ugodno prodam. Ludvik Sep, Domanjševci 56, p. Križevci v Prekmurju. M-1113 HIŠO s 60 a zemlje ob glavni cesti ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-1114 ZA GOSPODINJO GREM k dobri družini. Naslov v upravi lista. M-1115 110.000 DIN POSOJILA nujno iščem. Nudim izredno visoke obresti. Ostalo po dogovoru. Ponudbe na oglasni odd. pod šifro »Posojilo«. M-1116 TRAKTOR DIESSEL 25 KS, gumenjak, gume 70 odst., v odličnem stanju prodam. Naslov v oglasnem oddelku. M-lll7 DIMNIKARSKEGA VAJENCA sprejmem. Hrana in stanovanje prosto, ostalo po dogovoru. Pogoj: 6 raz. osn. šole. Anton Ratej, dimn. mojster, Dobravlje 54 pri Ajdovščini. M-1119 RADIOAPARAT znamke »Grötz« 5-cevni v zelo dobrem stanju, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. RADIO, ŽELEZNO PEC 2 SOBNI OMARI IN OGLEDALO prodam. Murska Sobota, Grajska 4. M-1125 STABILNI DIESSEL DEUTZ 29 KS, uvožen, brezhiben, s starterjem, mlinske stroje, moped, električni avtomat gramofon na 10 plošč prodam. Naslov v upravi lista. ŽENSKI IN MOŠKI ZIMSKI PLAŠČ, zelo dobro ohranjena, prodam. Kolar, Murska Sobota, Stefana Kovača 15/1. M-1134 ŽENSKA, ki je v Soboto, dne 6. dec. v galanterijski trgovini pobrala ŽENSKO USNJENO ROKAVICO, je bila spoznana. Rokavico naj po pošti vrne na uredništvo Pomurskega vestnika, Štefana Kovača ul. M-1135 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujem vsem prijateljem, znancem in sorodnikom, ki so mi ob nenadni in nenadomestljivi izgubi mojega moža LUDVIKA KUČANA izkazali toliko sočustvovanja, ga obdali s cvetjem in spremili na njegovo zadnjo pot. Iskrena hvala dr. Amonu, vsem sosedom, lovskemu društvu Križevci, gasilski organizaciji, gostinski zbornici za spremstvo in poslovilne besede, godbi iz Murske Sobote in pevskemu zboru za ganljive žalostinke, in vsem, ki so mi na kakršenkoli način pomagali v teh težkih trenutkih. Petrovci, 30. 11. 1958. Žalujoča žena Ema Kučan Kmetijska zadruga LIPA — ODRANCI razpisuje delovno mesto KNJIGOVODJE Pogoj: srednja šola im vsaj dve leti v prakse v knjigovodstvu. Plača po dogovoru. Nastop službe 1. januarja 1959. Interesenti naj Vložijo prošnje na upravni odbor KZ do 20. dec. 1958. Komisija za razpis službenih mest pri Splošni bolnišnici Murska Sobota razpisuje naslednja službena mesta: 1. ZDRAVNIKA SEKUNDARIJA NA PLJUČNEM ODDELKU 2. ZDRAVNIKA SPECIALIZANTA NA INFEKCIJSKEM OD- DELKU 3. MEDICINSKE SESTRE NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI Pogoji: dovršena medicinska fakulteta s stažem. Dokumente z življenjepisom je poslati na upravo Splošne bolnišnice Murska Sobota najpozneje do 15. decembra 1958. Upravni odbor Kmetijske zadruge z o. j. Murska Sobota razpisuje delovno mesto BLAGAJNIKA Pogoji: srednja strokovna izobrazba z 5 let prakse v finančni stroki, ali nižja šolska izobrazba z 10 let prakse v stroki. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku zadruge. Pismene prošnje je poslati najkasneje do 15. 12. 1958 na upravo zadruge. V poštev pridejo samo moške osebe. Komisija za razpis mest direktorjev Občinskega LO Lendava razpisuje na podlagi 21. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, štev. 52/5?) mesto: 1. UPRAVNIKA OBRTNIH DELAVNIC LENDAVA 2. POSLOVODJE PEKARNE LENDAVA Pogoji: za delovno mesto pod točko 1. dovršena srednja ekonomska šola s 3-letno upravniško prakso ali nižja šolska izobrazba s 5-letno prakso. Pod točko 2: pekovski mojster s 3-letno prakso. Prošnje kolikovane s 180 din državne in 95 din občinske takse, navedbo dosedanjih zaposlitev ter potrdila o nekaznovanju je poslati' najkasneje do 25. dec. 1958 ObLO Lendava. Upravni odbor Kmetijske zadruge z o. j. Mačkovci razpisuje mesto RAČUNOVODJE Pogoji: 1. Končana ekonomska srednja šola z nekaj prakse v računovodskih poslih. 2. Nižja šolska izobrazba z najmanj 3-letno delovno dobo na službenem mestu računovodje. Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru. Nastop službe s 1. januarjem 1959. Pismene ponudbe z navedbo šolske izobrazbe, dosedanjega službovanja in življenjepisom pošljite do 25. decembra 1958 na naslov: Upravni odbor KZ Mačkovci Komisija za sprejem in odpust delovne sile pri Tovarni perila »MURA«, Murska Sobota razpisuje delovno mesto SESTAVLJALCA KOMISIJ V SKLADIŠČU GOTOVIH IZDELKOV Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ali ustne prošnje dostaviti upravi podjetja. 0-1130 »AVTOBUSNI PROMET« MARIBOR, obvešča prebivalstvo Prekmurja, da od 2. decembra 1958 dalje redno obratuje avtobus na novi avtobusni progi Murska Sobota—Lendava— Čakovec—Varaždin—Zagreb po naslednjem voznem redu: 6.00 odh. Murska Sobota prih. 18.00 7.05 Lendava 17.00 7.20 Mursko Središče 16.45 7.45 Čakovec 16.20 8.05 Varaždin 16.00 9.40 prih. Zagreb odh. 14.15 Avtobus vozi samo ob delavnikih! »Avtobusni promet« Maribor Bojan Sinko Mrlič v avtu »Svečano je obljubil mojemu očetu, da ne bo nikomur govoril o tem. Toda z očetovo ugrabitvijo se je položaj spremenil in zato je moral z menoj odkrito govoriti. Ni mu pa uspelo, da bi mi povedal, zakaj gre in kakšna zveza je med tem in med očetovim izginotjem. Pravkar je začel govoriti, ko je zazvonil telefon. Dvignila sem slušalko, povedala, da govorim osebno in nato je neznani glas na drugem koncu žice v angleščini zahteval, naj takoj najamem avtoizvoščka in se pripeljem do bifeja pri padovanskem stadionu. Ko sem vprašala, kdo govori, mi je neznanec odvrnil: FBI, ki skrbi za vašo osebno varnost. Zavedajte se, da ste v najresnejši življenjski nevarnosti in da vas vsak izgubljeni trenutek lahko stane življenje. Vedite, da je tudi življenje vašega očeta v nevarnosti. Ne jemljite nikogar s seboj in ne obveščajte nikogar v hotelu ali drugje o svojem odhodu, ker vas lahko prav to stane življenje. Ne samo vas, tudi vašega očeta. Pridite takoj, ker vam grozi nevarnost v vaši neposredni bližini. Sedaj sta z očetom še pri življenju, toda v nekaj minutah ne bosta več, če me ne boste ubogali!’ — Toliko sem se zbrala, da sem ga vprašala, zakaj ne pride k meni in me obvaruje nevarnosti v hotelu. Brez pomisleka je odgovoril: Na otoku Capri sta z očetom utekla našemu varstvu. Če ga še enkrat odklonite, bo po vas. To je naš zadnji opomin. Če se pojavimo v hotelu, vam s tem samo poslabšamo položaj in pospešimo vaš konec. Ukrepajte naglo, čas beži. Vsako minuto ste sicer bliže smrti — vi in vaš oče! Nato je odložil slušalko. Posvetovala sem se s tajnikom in m n povedala, da sva z očetom na otoku Capri zbežala varstvu FBI. Po kratkem premisleku je dejal: ,Pojdiva, moje varstvo bo menda zadostovalo, čeprav nimam pri sebi orožja. Če je res FBI, je iz določenih razlogov dobro, da ubogate, če pa ne, si bova že nekako pomagala, saj je vendar beli dan. Še preden sva odšla iz hotela, sem napisala pismo svojemu jugoslovanskemu prijatelju, ker nisem vedela, da ste tudi vi, gospod Manzini, bili v hotelu. Pismo sem oddala lastnici pensiona.« Syl je za hip umolknila in ker ni nihče nič povedal, je nadaljevala: »Najela sva avtoizvoščka, ker mojega šoferja ni bilo v bližini. Med vožnjo sva molčala. Pred omenjenim bifejem sva izstopila in že v naslednjem trenutku sta pristopila k nama neznanca. Eden je bil šofer avtomobila, s katerim so naju s tajnikom odpeljali v neznano smer, z njim pa človek, ki je pozneje sedel poleg šoferja. Ta mi je zašepetal na uho: ,Če boste skušali ubežati ali pa koga priklicati na pomoč, vas bom na mestu ustrelil. Povejte to tudi svojemu spremljevalcu, katerega ni nihče povabil.’ Takoj sem vedela, da sva jim nasedla. Tudi tajnik je menda po bledici mojega obraza spoznal, da sva naredila veliko napako, ker mi je le prikimal, še preden sem mu karkoli rekla. Nato mi je isti neznanec velel, naj vstopim v bife, kjer nas je že čakal tretji neznanec. V bifeju so mi popustili živci in pričela sem jokati. Neznanec, ki je ob našemi prihodu že sedel pri mizi, mi je dejal, naj se pomirim, češ da mi ne grozi nobena nevarnost. Le za nekaj časa se bom morala umakniti iz javnosti, je dejal. Sicer pa mi je obljubil, da mi ne bodo skrivili niti lasu. Nato me je vprašaj, kdo je ta človek, ki me spremlja. Povedala sem mu. Najprej mi ni ničesar odgovoril, le pokimal je. Okrog ust mu je zaigrail zlovešč nasmeh. Nato je dejal: ,Tudi on mora z nami. Sicer pa bosta morda že jutri spet nazaj v Padovi. Le v vajino korist bo, da sprejmeta moj predlog. Oba sta v veliki nevarnosti.’ Nato naju je vprašal, če sva že zajtrkovala. Odgovorila sem, da ne. ,Tudi na to sem mislili,’ je dejal, ,zato sem že pred vajinim prihodom naročil čaj in nekaj obloženih kruhov. Poslu-žita se, prosim! Dolga vožnja nas čaka in ne vem, če bo kaj časa za prigrizek.’ Popila sem čaj in tudi tajnik je storil isto. Kruhkov se nisva dotaknila. Vzlic temu, da je s surovim izrazom na obrazu skoraj zahteval od naju, naj jeva. Nato smo odšli iz bifeja, sedli v avto in se odpeljali. Ostalo pa že tako veste.« »Zakaj niste nikogar poklicali na pomoč?« se je zavzel Oniič. »Bala sem se, da me ne bi ustrelili. Njihovi obrazi z izjemo šoferja so mi dovolj povedali.« »Prav ste storili, da se niste upirali,« je posegel vmes Mamzijii. Tako ste ohranili vsaj sebe. Tajnika, ki ste jim ga nehote pripeljali v naročje, so žal obsodili na smrt in svoj namen tudi izvršili.« Pogovor se je nadaljeval. »In na kakšen način so vaju pravzaprav zastrupili?« je vprašal dr. Krauss. Manzini se je ob njegovem vprašanju le nasmehnil. »Da, to sem pozabila omeniti. Na mizi so bile tri skodelice čaja. Natančno se spominjam, da so naravnost vsilili vsakemu svojo. Toda pred nekaj trenutki sem se spomnila še nečesa važnega. Tretja skodelica je ostala nedotaknjena. Ko smo odhajati, je razlil eden izmed zlikovcev njeno vsebino po tleh.« »Točno,« se je vmešat Manzini, »tudi vsebina te je bila zastrupljena. Po našem odhodu iz bifeja je lastnikov psiček z jezikom pobrodil po njej. V naslednjem trenutku je obležal mirtev pod mizo. To mi je sporočil lastnik bifeja po naši vrnitvi z dirke za življenje in smrt.« »Torej je bil čaj že vnaprej pripravljen za vsak primer in glede na to, kakšno usodo so zlikovci komu namenili,« je pripomnil Onič. »In kdaj je umrl tajnik?« je vprašal. »Ne vem. V avtomobilu sploh ni spregovoril besede, za njegovo smrt pa sem zvedela šele danes. Ko ste se spopadli z najinimi ugrabitelji, sem se od strahu skoraj onesvestila in tudi použiti strup masali je že deloval. Pozabiti ne smemo, da sem popila čaj tešča.« »Gospod komisar, vprašanje!« je vzlkiknil dr. Krauss. »Kaže, da je zlikovec predvideval tudi možnost, da naša dama ne bo prišla sama in našel način, kako bi se njenega spremstva otresel. Točneje rečeno, računal je na dva spremljevalca in bil je verjetno vesel, ko mu je usoda pripeljala v naročje Marshalla. Zanima me, kaj bi storili, če bi bili v spremstvu naše dame. Ali bi popili čaj?« »Ne bi ga. Poskrbel bi, da bi mi po nerodnosti padla skodelica iz rok. Gospodična Parkerjeva, ali se niste domislili tega?« »Ne. Bita sem vsa iz sebe in tudi očetovemu tajniku se ni godilo bolje. Preveč se je bal zame. revež.« »Kar je bilo, je bilo,« je dejal Manzini.« Nas seveda zanima oboje. Preteklost in prihodnost... Dejstvo je, da gospod Parker ni potovat iz Amerike v Evropo na oddih, temveč se je nameraval med drugim sestati na Bledu z ameriškim finančnikom Frankom D. Berryjem. Berry gotovo nekaj ve in smatram, da bi morali stopiti z njim v stik.« »Pravilno!« je nadaljeval komisar in napisal brzojavko, ki jo je Syl podpisala. »Gospod Onič je tako namenjen v domovino in ne bo škodovalo, če se mu pridružita tudi gospodična Parkerjeva in dr. Krauss. Tako bom vsaj vedel, da je gospodična v dobrem varstvu.« Berryjev odgovor z Bleda jim je nudil zaželeno priložnost: »Nisem poučen o trenutnih namenih vašega očeta. Iz zdravstvenih razlogov za zdaj ne morem na pot, zato vas bom z veseljem pozdravil pri sebi. F. D. Berry.« »Kaj naj storim?« je vprašala Syl, ko je prebrala brzojavko. Onič si je štel v čast, ker je vprašata za svet njega: »Menim, da nimamo v Padovi za zdaj več kaj iskati. Zaupamo gospodu Manzini ju, ki bo prav gotovo našel sled za vaškim očetom in vam omogočit veselo svidenje. Po mojem mnenju lahko brž odpotujemo na Bled.« Žarek miline in radosti je preletel bledi obraz lepe Syl. In zakaj ne?« se je pozneje vprašal Onič. Saj ni mogel pomeniti več kot izraz veselja, da bo v svoji osamljenosti skupaj z njim, ki ji je stal ob strani pri njenih doživetjih zadnjih dni. »To la ne vem,« je počasi rekla Syl, »če imam pravico zahtevati od vas, da bi se zaradi nekoga, ki vam je bil pred dnevi še tujec, izpostavljali nevarnosti.« Peter Onič jo je razočarano pogledat. Ali hočete s tem reči, da vam je moja nadaljnja prisotnost nezaželena?« je skoraj užaljeno vzkipel. POMURSKI VESTNIK. 11. DEC. 1958 5 NAŠ ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Naš ugled raste Ob poti predsednika Tita k prijateljem Zadnjič smo poročali, da je tovariš Tito odpotoval. Galeb je zaplul iz Reke, kjer se je množica poslovila od svojega predsednika in mu zaželela srečno pot. Na svoji poti se je predsednik Tito ustavil o Port Saidu, kjer se je sestal s predsednikom Naserjem. Ob srečanju o Port Saidu in na vsej poti skozi Sueški prekop je množica navdušeno vzklikala našemu predsedniku, ki bo tokrat obiskal poleg Indonezije tudi Ceylon, Sudan, Indijo, Burmo, Etiopijo in naposled še Združeno arabsko republiko. Na povratku se bosta Tito in Naser torej ponovno srečala in nadaljevala razgovore, ki sta jih začela 'zdaj, ko je Galeb plul skozi Sueški prekop n Indonezijo. Poleg teh dežel bi moral predsednik Tito obiskati še več svobodnih in neodvisnih dežel Afrike in Azije, ki so ga povabile na uradni obisk in je predsednik Tito njihova vabila z zadovoljstvom sprejel, toda premalo časa mu preostane za toliko število obiskov, zato tokrat ne bo opravil vseh. Toda že samo to, da toliko držav vabi tovariša Tita, naj jih obišče, je znak, da kljub temu, da poskušajo v svetu prikazati Jugoslavijo kot državo, ki se nagiba k imperializmu, ugled Jugoslavije v svetu raste in ne pada, kot bi si nekateri želeli. Mnoga srečanja in obiski potrjujejo, da mnoge politične kroge zanimajo mnenja naših politikov o najrazličnejših stvareh. Posebno pa se zanimajo za mnenja naših politikov o azijskih in afriških deželah, koder potuje predsednik Tito prav zdaj. Pri nas ob tem ugotavljamo, da je obstoj vse večjega števila držav, ki so med obema nasprotujočima si blokoma o svetu, zelo ugoden znak za mir in napredek v svetu. Pran te države lahko imajo, in tudi o večini primerov imajo, povsem nesebično politiko vzajemnega sodelovanja med državami o interesu miru in pravičnosti. Prav to, da je Jugoslavija v takšni politiki najbolj dosledna, ni prav nekaterim državam, ki imajo svoje interese o Afriki in Aziji. Toda to nas ne more zadržati, pa čeprav vpijejo, da je Jugoslavija »agent imperializma«. Naš ugled raste, kar zlasti potrjujejo pristni odnosi med Združeno arabsko republiko in Jugoslavijo. Nekaj zaporednih srečanj med Titom in Naserjem govori o tem, da nas ose bolj združujejo zlasti skupni napori za ohranitev neodvisnosti, miru in samostojnosti o reševanju notranjih vprašanj. Prav tako je tudi sodelovanje z Indonezijo, pa tudi Indijo in Burmo. Na isti osnovi bo tudi sodelovanje s Sudanom in podobnimi afriškimi in azijskimi državami, ki so se napotile po poti napredka in neodvisnosti. O tem pričajo tudi besede predsednika Tita, ki jih je izrekel na zboru ob zaključitvi izgradnje avtne ceste Ljubljana— Zagreb: » Razvoj v smeri socializma postaja pri njih že danes aktualno vprašanje in oni, kolikor morejo, toliko, kolikor jim njihovi pogoji dopuščajo, že danes gredo v tej smeri...« In dalje: »Z naše strani bi bilo nepravilno, če bi jim rekli, naj ne delajo tako, kakor delajo, temveč recimo tako, kot mi delamo, a da se pri tem ne vprašamo, kaj lahko oni storijo v tem pogledu ... Mi jim pravimo, da oni sami najbolje vedo svoje pogoje in so dolžni ravnati se po njih, kot sami ugotovijo, da je prav.« To je govoril predsednik Tito o tistih deželah Bližnjega, Daljnjega in Srednjega vzhoda, s katerimi ima naša država prijateljske odnose in med katerimi bo nekatere obiskal. Predsednik Naser pa je na zadružni konferenci v Kairu poudaril, da želi ZAR ustvariti skupnost demokratičnega socialističnega značaja, da je potrebno pri tem upoštevati izkušnje drugih in jih uporabiti, če so primerne za ZAR. Podobno je o razvoju Indije govoril tudi Nehru in slične težnje izražajo tudi predstavniki ostalih neodvisnih dežel Afrike in Azije. Po osem tem lahko rečemo samo to, da ni slučajno, da se tako mnogo zanimajo prav za izkušnje, ki smo si jih že mi pridobili na naši poti v socializem. or VČERAJ JE BIL SVETOVNI DAN ČLOVEČANSKIH PRAVIC Pred desetimi leti, 10. decembra 1948. leta, je Generalna skupščina OZN sprejela deklaracijo o pravicah človeka. Tedaj je izmed delegatov 58 držav, ki so bile zastopane na tem zasedanju v palači Chaillot v Parizu, 48 glasovalo za, dva pa sta se glasovanja vzdržala. Proti ni glasovala nobena delegacija. Doslej je OZN že dalje razvijala načela pravic človeka in jih pripravlja za uporabo v posameznih skupinah držav, ker je postalo jasno, da enako formuliranih zahtev ne morejo sprejeti vse države hkrati že zategadelj, ker ustave posameznih držav drugače upoštevajo človeka, svojega državljana, ki ima še v mnogih državah sveta mnogo manjše, neznatnejše pravice, kot pa človek v Jugoslaviji, človek, ki sodeluje v vseh gospodarskih, kulturnih in tudi državno-upravnih zadevah. Med tem ko je pri nas priznana človeku vsaka pravica, ki je zajeta v členih deklaracije o pravicah človeka, pa so še države, kot je zlasti Južna Afrika, kjer črni ljudje nimajo enakih pravic kot beli in jih še vsepovsod preganjajo. Naj omenimo samo še en primer. Bela žena, ki je ubila črnca, ker jo je z nečim razjezil, je bila v Južni Afriki kaznovana s kaznijo plačila 7 dolarjev. Prav te najhujše primere moramo navesti, da poudarimo pomen deklaracije o pravicah človeka in njenega uveljavljanja v sveto. Tudi s tem je storila OZN veliko za ljudstva vsega sveta. IZ VSEH VETROV V KAIRU sta na desetdnevnem obisku libanonska politika in bivša premiera Saeb Salem in Abdulah Jafija. Kairski tisk, ki pripisuje obisku pomembnost, ne izključuje možnosti obiska premiera Karame — med konferenco arabskih in afriško azijskih trgovinskih zbornic. V BEOGRAD sta prispela na privatni obisk generalni sekretar predsednika vlade ZAR, Šalah Desuki in pomočnik sekretarja predsednika vlade. Šalah el Safaj. Obisk bo trajal teden dni. IZ JUGOSLAVIJE je davi odpotoval drugi del pete izmene odreda JLA, ki je sestavni del enot OZN. V SOLUNU je začela z delom ju goslovansko-grška komisija, ki proučuje vprašanje mejne črte in vprašanje reševanja morebitnih obmejnih incidentov. V BEOGRAD je prispela delegacija egiptovske federacije sindikatov, ki bo dva tedna v Jugoslaviji gost centralnega odbora SZDL. V INDONEZIJO je odšel na državni obisk predsednik Indije Radženarla Prasad, ki bo obiskal tudi NA DUNAJU bodo v prosvetnem ministrstvu nadaljevali razgovore o predlogu zakona o šolstvu na Koroškem. V BEOGRADU so končani jugonlovansko-danski razgovori o odškodnini za dansko nacionalizirano premoženje v Jugoslaviji. POSKUS AMERIŠKE ARMADE, da bi izstrelila na Luno raketo, ni uspel. Raketa »Juno II.«, ki je bila težka 70 ton, ni imela dovolj velike hitrosti in se je vrnila v zemljino ozračje. GENERALNA SKUPŠČINA OZN je v soboto prekinila zasedanje in je odločila, da bo svoje redno 13. zasedanje nadaljevala 20. februarja prihodnje leto, ko bo razpravljala o bodočnosti britanskega in francoskega Kameruna. Afrika se združuje VseafrLška konferenca v Akri se je začela. Kairski delegat Galal je tudi dejal :»Imperialisti, ki so izgubili vso Azijo, čutijo, da je Afrika zdaj važnejša in si zato prizadevajo skaliti stike med afriškimi deželami in ločiti narode Afrike in Azije. Afri-ško-azijska solidarnost pa je zdaj dejstvo, ki ga je čedalje bolj čutiti v mednarodni politiki in še posebej v OZN.« Iz perspektivnega plana razvoja Proizvodnje nafte v Lendavi: PREUSMERITEV PROIZVODNJE Svet za gospodarstvo pri OLO je na nedavni seji razpravljal med drugim tudi o perspektivnem razvoju podjetja Proizvodnja nafte Lendava Perspektivni razvoj lendavske Nafte predvideva precejšnja sredstva za raziskovalna dela na območju ormoško-selnlške antiklinale in v nekaterih predelih Ptujskega im Dravskega polja, med drugim tudi raziskovanja ob hrvaški meji do Krškega polja, v Slovenskem Primorju in Istri. Raziskovalna dela se bodo nadaljevala tudi na območju Lendave in Murske Sobote. Kar zadeva proizvodnjo nafte na pojemajočem petišovskem naftnem polju, povečanja proizvodnje ne moremo več pričakovati niti z najsodobnejšimi metodami proizvodnje. Strokovnjaki pri lendavski Nafti pa že pripravljajo načrt za tako imenovani waterflooding, to je metoda vtiska vanja vode v obrobne predele nekaterih slojev, s mer je mogoče pridobiti še nekaj nafte, ki bi bila drugače neizčrpana. Rezultati takega načrna črpanja nafte se bodo pokazali konec prihodnjega leta. Glede predvidene gradnje tovarne metanola oziroma formaldehida še ni vse popolnoma urejeno. Investicijski program je potrjen, ker pa se potegujeta za podobno tovarno tovarna dušičnih spojin v Gorazdu in kemična industrija »Chromos« v Zagrebu, je sedaj investicijski program lendavske Nafte za gradnjo tovarne v investicijski banki. Ugodne možnosti finansiranja tovarne iz sredstev Proizvodnje nafte in kreditiranje uvozne opreme z odplačilom s proizvodi tovarne metanola nudijo prednosti za odobritev lokacije v Lendavi. Z izgradnjo te tovarne, ki bi stala okrog 800 milijonov dinarjev in bi bila zgrajena v pičlih dveh letih, bi dosegala podjetje preko 500 milijonov dinarjev dobička letno. Ob morebitnih zalogah zemeljskega plina, zlasti v predelih, ki so bližji Mariboru, bi bilo mogoče uresničiti tudi gradnjo plinovoda, za Industrijo in široko potrošnjo v nekaterih večjih potrošniških središčih. NEKATERI NOVI PROIZVODI IN SAMOSTOJNI OBRATI Pri lendavski Nafti se že nekaj časa ukvarjajo z mislijo, da bi izkoristili nekatere osamljene in oddaljene vrline zemeljskega pitna za lokalno porabo. Ob njjh bi zgradili manjše obrane, ki, zahtevajo visokokalorično gorivo ali pa bi plin predelali v drugo surovino, na primer v visoko v redne saje, potrebne za industrijo gume in podobno. Prav talko pripravljajo v sodelovanju z Zavodom za varilno tehniko v Ljubljani uporabo propana in butana za avtogeno rezanje jekla in železa, glede nekaterih novih proizvodov pa sodelujejo tudi s kemičnim institutom »Boris Kidrič« v Ljubljani. Ker so mehanične delavnice lendavske Nafte sorazmerno dobro opremljene in ker bodo v doglednem času vendarle popolnoma izčrpane zaloge nafte in plina, predvideva perspektivni plan razvoja podjetja postopno preusmeritev sedanjih strojilih delavnic za izdelavo raznih izdelkov, ki bi jih izdelovali v teh delavnicah v celoti ali pa v sodelovanju z nekaterimi drugimi industrijskimi podjetji. Z ureditvijo manjše topilnice, predvsem za barvaste kovine in z montažo že nabavljene kalilne peči, bo mogoče pričeti s proizvodnjo nekaterih predmetov že prihodnje leto. Preusmeritev dejavnosti teh delavnic bo omogočilo tudi večje število zaposlenih. Proizvodno sodelovanje pripravljajo z nekaterimi mariborskimi podjetji, predvsem pa s čakavskim livarskim podjetjem, ki bo že v kratkem pripravilo program za topilnico. Iz dosedanjega gradbenega obrata v podjetju nameravajo že prihodnje leto organizirati samostojno gradbeno podjetje na območju lendavske občine. To podjetje bo lahko izdelovalo tudi cementne izdelke oziroma gradbeni material. Da bi se mogla pripraviti postopna osamosvojitev posameznih obratov, so že letos uvedli obračun po ekonomskh enotah podjetja. -jm Beltinski zadružniki so volili Čeprav je v nedeljo zjutraj bilo precej mrzlo, je vladalo po vaseh beltinske občine posebno vzdušje. Beltinski zadružniki so volili svoje zadružne svete, svoje nove družbene organe. Volišča so bila že v soboto pripravljena. Po vaseh so izobesili zastave, nalepili lepake, napise ter postavili slavoloke. Na nekaterih voliščih so se že zgodaj zbiraLi zadružniki. Pogovarjali so se o odkupu krompirja, o novih sortah pšenice itd. V beltinski občini naj bi valilo v 5 kmetijskih zadrugah in na 14 voliščih 2019 za- družnikov. Po podatkih je videti, da je po nekaterih voliščih bila zelo dobra udeležba in je pokazala, da imajo zadružniki precej zavesti in pravi odnos do svoje organizacije. Najbolje so volili na volišču v Dokležovju (99,5 odst.), kjer so volitve že do dveh popoldne zaključili. Dobra je bila udeležba na volitvah v Črensovcih in Lipi, še boljša pa v Srednji Bistrici, med najslabšimi pa so v Lipovcih in Gančanih. A. H. V RADGONSKI OBČINI V občini je 5 kmetijskih zadrug s 1300 volivci. Vseh 27 volišč je bilo lepo okrašenih, posebno nekatera volišča v Apačah, Radgoni in v Radencih. V zadružne svete so izvolili 207 članov, od teh 159 kmetov in 48 delavcev. Na kandidatnih listah je bilo tudi precej žena in deklet. Volitve so na večini volišč končali že v dopoldanskih urah. Najboljše so volili člani radgonske kmetijske zadruge (99,4 %), Apače (97,25 %), Negova (96,4 odst.), Radenci (93°/o), a najslabše kmetijska zadruga Sp. Ščavnica: (74,5 %). ika. Reportaža iz najboljše zadružne volilne enote v Pomurju OB 8,30 STOODSTOTNA UDELEŽBA Že v soboto zvečer je bilo n« obeh voliščih Kmetijske zadruge Veržej, v Veržeju in v Krištancih živahno. Člani kmetijske zadruge in Socialistične zveze so pripravljali volišči. Nedelja. Kljub mrazu se je obetal lep dan. Na volišče so v Kristancih prišli prvi člani volilne komisije že pred pol sedmo uro. Pred sedmo uro je v Veržeju pred voliščem že čakalo nekaj ljudi, da volilna komisija odpre volišče. Točno ob sedmi uri so volili prvi volivci. V Krištancih je volila do pol osme ure skoraj polovica zadružnikov, v Veržeju pa še več. Ob osmih je volilo na obeh voliščih od skupnega števila 158 že nekaj čez 90 odstotkov volivcev. Nekaj pred pol deveto uro je stopil na volišče zadnji zamudnik. Tako so bile volitve zaključene na obeh voliščih verženske zadruge ob 8 uri 30 minut! Zanimivo je to, da so se predvsem na volišču v Veržeju zbirale proti koncu volitev večje skupine zadružnikov in opazovale, kateri izmed volivcev bo volil med zadnjimi. Rezultati so pokazali, da so zadružniki med kandidati zelo izbirali, saj so bili glasovi skoraj enakomerno porazdeljeni na vseh šestindvajset kandidatov, čeprav jih je bilo izvoljenih samo dvaindvajset. Po končanih volitvah je izročil upravnih zadruge V. Ferenc zastopniku občinskega ljudskega odbora tov. T. Možini ličen album s slikami s pravkar opravljenih volitev. Slike je pripravil v zelo kratkem časi Franjo Gajšek. Izreden uspeh ob volitvah v zadružni svet v Kmetijski zadrugi Veržej je pripisati tudi dobremu deli organizacij Socialistične zveze, ki so skupaj z upravnim odborom kmetij- ske zadruge pripravile na množičnih sestankih kandidature in pomagale pri Izvedbi volitev. -jm Veržej Mnenje kmetijskih strokovnjakov o slani in posevkih LEPA RAST Kakor menijo nekateri pomurski kmetijski strokovnjaki, ni sedaj še nobenih znamenj, da je slana škodovala žitnim posevkom. Zlasti žita domačih sort, ki so se že popolnoma aklimatizirale v tukajšnjih pridelovalnih razmerah, so izven vsake nevarnosti, medlem ko za pšenico italijanskih sort zdaj še ni znano, kako bodo reagirala na slano. To bo moč zanesljivo ugotoviti šele pomladi. Predvidevajo pa, da je slana nekoliko škodovala preveč redkim posevkom italijanske pšenice v videmskem okolišu. Vsekakor je za žita bolje, da ne bi ostalo dolgo »v veljavi« zdajšnje vreme, pač pa, da bi polja pokrila snežna odeja. Sicer lahko pričakujemo, da narava ne bo več dolgo odlašala s prvim »zalogajem« snežink! Na splošno posevki (tudi italijanske pšenice) zelo dobro kažejo po vsem Pomurju in napovedujejo že zdaj obilne pridelke, seveda ob uveljavljanju vseh agrotehničnih ukrepov in ob ustreznih vremenskih razmerah. Prvi člen v verigi agrotehničnih ukrepov vse tja do spomladi — prva »nitratacija« posevkov italijanske pšenice v pridelovalnem sodelovanju — je v glavnem že za nami. Na ha posevka so povprečno potrošili 75 kg kalcijevega nitrata (norveški soliter). V videmskem okolišu, kjer so posevki preredki spričo težke zemlje in valovitosti terena, so z »nitratacijo« nekoliko zakasnili, ker niso pravočasno dobili umetnih gnojil. Sedaj ob nizkem mrzlem valu je zategadelj pričakovati, da nitratni dušik ne bo tako učinkoval, kot bi sicer moral V ljutomerskem okolišu se je tudi pri sedanjem trošenju umetnih gnojil ponovila stara napaka: umetna gnojila so dobili prepozno. Čeprav so vse zadruge pravočasno naročile gnojila, jih od ljubljanskega podjetja »Agrotehnika« sploh niso dobile, zato so si morale pomagati tako, da so jih uvozile iz prekmurskih zadrug, ki so imele presežke čez svoje potrebe. Takih zakasnitev se je treba enkrat za vselej otresti! Ugodno se razvijajoči žitni posevki pšenice 'italijanskih sort so torej že zdaj povsod v veliko zadovoljstvo obema pogodbenikoma — pridelovalcu in kmetijski zadrugi. S. K. Nepozabni spomini Soboški pionirji pri predsedniku MIHI MARINKU Tovariš predsednik Miha Marinko je tudi letos povabil k sebi 60 pionirjev iz oseh krajev Slovenije. Med njimi smo bili tudi štirje soboški pionirji. Dva pionirja iz prve in dva iz druge osemletke smo nestrpno pričakovali dneva, ko bomo kot predstavniki oseh pionirjev Prekmurja prinesli tovarišu predsedniku njihove tople pozdrave na rojstni dan naše domovine. V petek, dan pred Dnevom republike, smo se osi pionirji zbrali o Ljubljani. Bili smo srečni in veseli, toda nestrpni ob misli, da se bomo za dve tri ure pogovarjali s tovarišem predsednikom o svojih željah in težavah. Še pred sprejemom pri tovarišu predsedniku smo si ogledali RTV in oddajno postajo o Domžalah. Prišla je težko pričakovana ura. S pesmijo in navdušenim ploskanjem smo sprejeli tovariša Miho Marinka. Naši pozdravi in šopki rož so mu zatrdili našo ljubezen do domovine. Z zanimanjem je poslušal naše besede, ko smo s ponosom govorili o dejavnosti naših pionirskih odredov. Tudi z željami smo prišli na dan. Soboški pionirji smo mu zaupali, da si o Soboti že dolgo želimo imeti mladinski kino, on pa nam je obljubil, da ga bomo dobili. Čas je hitro minil in morali smo se posloviti. Ločitev je bila težka. V teh nekaj urah smo postali nerazdružljivi prijatelji. Razšli smo se polni nepozabnih spominov, ki jih nikdar ne bomo pozabili. MAJDA NEMEŠ VIII. b II. osemletke v Murski Soboti Iz ljutomerske občine Precej dobro so organizirali tudi priprave za volitve v KZ Križevcih, na voliščih Lukavci, (kjer so končali volitve že ob 7,43. uri 100 %), v Godemarci (do 7,30. ure 100%), Kuršinci (do 9,40 ure 100%), Cezanjevci (do 10. ure 100%), Ključarovci (do 10. ure 100%), Radomerje in Stročja vas do 11. ure. Drugod so do 14. ure volitve povsod že zaključili. Udeležba v občini je bila zadovoljiva. 2 POMURSKI VESTNIK. 11. DEC. 1958 DVA VOZLA V PETROVSKO — ŠALOVSKI OBČINI ŠOLA IN CESTE MIMO ELEKTRIKE, KI POSTAJA LETOS ŽE OTIPLJIVA STVARNOST TUDI V TEM DELU GORIČKEGA, SE OBČANI PETROVEC-ŠALOVEC ZAVZEMA-JO TUDI ZA DOKONČNO ZGRADITEV ŠOLSKEGA POSLOPJA V SEDANJEM OBČINSKEM SREDIŠČU IN ZA NADALJNJO GRADITEV CESTE MAČKOVCI-ŠALOVCI, KI JE, KOT PRAVIJO, ŽIVLJENJSKO POMEMBNA PROMETNA ARTERIJA ZA NJIHOV OKOLIŠ Petrovsko-šalovska občina bo z dograditvijo šolskega poslopja v Petrovcih dobila komaj prvo popolno osemletko, kar očitno govori v prid nadaljevanja gradbenega dela in izročitve tega pomembnega objekta svojemu namenu. Dograditev tega poslopja ie pogojena z uveljavljanjem šolske reforme v tem okolišu. Nova cesta Mačkovci—Šalovci pa bo še močneje povezala ta del Goriičkega z okrajno metropolo in ostalimi pokrajinami Slovenije, hkrati pa bo skrajšana sedanja prometna zveza teh krajev z Mursko Soboto za okrog 9km. Torej: se bo na tej cesti kmalu spet oglasila pesem delovnih brigad? Če imajo v petrovsko-šalovski občini sploh kakšne probleme, potem jih imajo zagotovo na področju šolstva in to — največje. V okolišu deluje 13 šol, od teh pa sta dve (Bu-dinci in Adrijanci) letos sploh zaprli. Pomanjkanje učiteljskega kadra je namreč zelo občutno. Pred začetkom letošnjega šoli. 'leta je odšlo 14 učiteljev, prišli pa so samo 4, tako da potrebujejo sedaj skupno 20 učnih moči, kar je težko premostljiva vrzel, ki jo bo moč zamašiti samo postopno. Se največ pričakujejo od soboškega učiteljišča, ki naj bi dalo potreben učiteljski kader predvsem iz domačih krajev in kamor so tudi sami poslali štiri mladince. Kraji v šalovski občini so namreč zelo oddaljeni od večjih kulturnih sredšč in delo na nižjeorganiziranih šolah je zlasti težavno za začetnike, zato ni pričakovati večjega priliva potrebnega kadra od drugod. Občinski ljudski odbor skuša olajšati položaj v svojem okolišu zaposlenega učiteljskega kadra s tem, da je priznal vse šole v občini za težja delovna mesta z ustreznim dodatkom k plači, toda neizpolnjena ostaja še vedno zahteva, ki jo ponavljajo volivci na vseh zbor.h in množičnih sestankih, da je treba zagotoviti čimprej bistveno gmotno osnovo za uveljavljanje šolske reforme z dokončno dograditvijo sodobnega šolskega poslopja v Gornjih Petrovcih. Utemeljenost te zahteve volivcev je prepričljiva in nedvoumna, če upoštevamo, da bo ta šola v sedanjem občinskem središču prva popolna osemletka za domala ves občinski okoliš! Sole se borijo tudi z nekaterimi drugimi materialnimi težavami. Operativni in funkcionalni izdatki so zelo pičlo odmerjeni, kljub temu, da vse potrebujejo sodobna učila in knjižnice, ki so bile uničene za časa okupacije. Sole si ne morejo omisliti niti najnujnejših knjižnih novitet, niti pedagoške literature, ki je sicer priznaš že itak dokaj skromna. V bodoče se tudi na tem področja obeta znatno izboljšanje, saj je ObLO predvidel v perspektivnem načrtu 10 milijonov din v te namene. med vse šole v občini. Sredstva so uporabili za šolske izlete in organiziranje mladinskega praznika. Delo šolskih upraviteljev je tod dokaj težavno, zlasti v združenih upraviteljstvih; učitelj mora biti takorekoč povsod (v krajevnem odboru, vodstvu SZDL, clektrifikncijskcm odboru itd.) in njegovo aktivnost pri izvenšolskem delu terjajo že same razmere v kraju. Posebno aktivni so to prispeval vsa sredstva iz cestnega sklada (z mostovi in občinskimi cestami so v glavnem na dobrem) za ureditev te ceste vsaj do Stanjevec, da bi se tako bolj približali drugemu koncu že urejene ceste, pričakujejo pa tudi, da se bodo za čimprejšnjo dograditev te ceste zavzeti še pristojni činitelji. Nujno potrebna je tudi nova cesta Petrovci—Čepinci, ki bo povezovala kraje Šulinci, Lucova in Neradovci. Dokončna elektrifikacija bo prinesla v te kraje novo življenjem odprla pot tudi večjemu razvoju komunalnih podjetij in manjših obratov v občini, k: h vnuk. — tudi če bi jih že ustanovili — ne morejo izhajati brez elektrike. Že sedaj namobstajajo potrebni pogoji, da bi poleg že obstoječe podružnic soboškega »Kroja« (krojaška delavnica) ustanovili še večjo mizarsko delavnico, v kateri bi opravljali vse pohištvene in gradbeno-mizarske usluge za domače potrebe, sčasoma pa bi lahko ta delavnica prerasla v manjši industrijski obrat za izdelovanje rolet za okna. Surovine (borovine) za to vrsto izdelkov je namreč prav na. Goričkem na pretek. s. K. Šolski odbori so pri večini šol aktivni ,kar še zlasti velja za šolski odbor v Dolencih, ki ima prvega pomočnika v tamkajšnjem društvu prijateljev mladine; to društvo si je s svojimi uspehi letos priborilo celo republiško nagrado v znesku 60 tisoč dinarjev. Dobljeno nagrado pa je društvo velikodušno razdelilo Dobili so elektriko V Plnce-Marofu so dobili na dan 29. novembra elektriko. Svečine otvoritve se je udeležila množica vaščanov, prišli pa so tud. predstavniki ljudskega odbora in republiški poslanci iz lendavske občine. učitelji v šolskih odborih. Statistika kaže, da deluje vsak učitelj v najmanj petih odborih, nekaj pa jih je, ki so celo člani desetih vaških ali občinskih vodstev. • • • Med najaktualnejšimi problemi je tud. dokončna dograditev ceste Mačkovci—Šalovci, ki naj bi po krajši poti (za približno 9 km) povezala ta gorički svet z ostalimi deli pokraj ne in Slovenije. To cesto so lani že gradile mladinske delovne brigade, toda letos je vse zaspalo, čeprav sodijo, da je ta cesta življenjskega pomena za Goričko. ObLO bo sicer prihodnje le- Mladina je lani gradila cesto Mačkovci—Salovci VELIKA DRUŽBENA AKTIVNOST REZERVNIH OFICIRJEV V soboto je bila okrajna skupščina Zveze rezervnih oficirjev v Murski Soboti, Na skupščini" so ugotovili, da skoraj vsi rezervni oficirji aktivno sodelujejo v družbenem političnem življenju, v gospodarskih in drugih organizacijah. Mnogi zavzemajo vladna mesta v organih ljudske oblasti Vsaj polovica članov delu v organizacijah izvenarmadne vzgoje, sodeluje v odborih Ljudske tehnike in tehničnih društev, v organizaciji Zveze borcev itd. Vseh članov Zveze rezervnih oficirjev je v Pomurju, kjer delaje 6 občinskih, odborov združenja, 452. Poleg teh je še skoraj štirikrat več rezervnih podoficirjev, ki bodo verjetno že prihodnje leto vključeni v to organizacijo. Rezervni oficirji imajo v okviru svoje organizacije vsako leto vojna strokovna predavanja in terenske vaje. Zlasti aktivni so v Ljutomeru, dokaj dobro delujejo v lendavski občini, med slabe pa lahko štejemo one v soboški občini. Skupina 35 tovarišev je letos oblika la Drvar in druge, za NOB pomembne kraje. Udeleženec bojev in desanta na Drvar je zbranim tovarišem pojasnjeval polek borbe, ki je zapisana na vidnem mestu v zgodovini NOB. Med rezervnimi in aktivnimi oficirji je družabno življenje zalo dobro razvito. To se zlasti izraža v raznih športnih srečanjih. Letos so bili rezervni oficirji zelo vestni pri pripravah itn izvedbi proslav 15. obletnice zgodovinske bitke na Sutjeski. Številni so o tem dogodku predavali po naših šolah, pa tudi po podjetjih. Po poročilu, ki ga je podal predsednik okrajnega odbora, je bila živahna razprava. Poleg novega odbora so tokrat izvolili tudi delegate za III. kongres Združenja rezervnih oficirjev, ki bo 27. in 28. marca v prihodnjem letu v Beogradu, poleg tega pa še delegate za republiško skupščino. jj V KROGU GRADIJO Na Dan republike so začeli v Krogu graditi gasilski dom, v katerem bodo imela svoj prostor tudi druga društva in množične organizacije. S prvimi pripravami so pričeli že poleti, zdaj pa betonirajo. Dnevno se zbere na gradbišču čez petdeset vaščanov. Nekateri menijo, da bi bilo dobra, če bi zgradili večjo dvorano, kot pa je bila prvotno zamišljena. CICIBANI SO POSTALI PIONIRJI Pionirji II. osemletke v Murski Soboti smo lepo praznovuUt naš 29. november, svoj pionirski praznik. V svoje vrste smo sprejeli občane. Že zgodaj zjutraj je bilo na šoli slavnostim« razpoloženje. Popravljali smo se na topel sprejem bodočih pionirjev. Kmalu je pionirski štab pripeljal. male pionirske kandidate v slovesno okrašeno telovadnico. Najprej smo praznovali 29. november kot naš zgodovinski praznik, Nato sta načelnika pionirskih štabov pozdravila cicibančke. Mogočno je odmevala po prostoru državna himna. Po slovesu, zaobljubi so prejeli male pionirske rutke in modre titovke. Nato je folklorna skupina izvajala razna kola. Med sporedom so pozdravilo pionirje zastopniki različnih državnih ustanov, predsednik DPM, članica starešinskega sveta, prejšnji upravitelj šole in direktor šole. Končno je pionirski zbor zapel nekaj pesmi, nato so bili mahi pionirju povabljeni k mizam, kjer jih je čakala okusna malica. Veselih obrazov so se lotili dobrot in prav gotovo jim bo ostal za vse življenje spomin na dan, ko so postali iz cicibanov Titovi pionirji. Sonja Hojer, II. osemletka MLADINA vajenske šole Ob letošnjem Dnevu republi-ke so na vajenski šoli v Murski Soboti slavnostno osnovali mladinski aktiv. V organizacijo so bili sprejeti: tudi novi člani, ki so ob tej priložnosti dobili tudi legitimacije. Izvolili so tudi šolsko komite. V poročilu so ugotovili, da je vajenska mladima sodelovala pri gradnji novih šolskih prostorov s prostovoljnim delom. Skupno so prispevali 3000 prostovoljnih ur, od tega nekaj manj kot polovico v lanskem šolskem letu. V športu so sodelovali na srednješolskem nogometnem prvenstvu. Ta aktiv se že pripravlja na novoletno jelko. Učijo se krajše enodejanke, pa tudi pevci že vadijo. Pripravili bodo tudi nekaj predavanj o vtisih iz mladinskih delovnih brigad. To zategadelj, ker je med vajensko mladino veliko zanimanje za mladinske delovne akcije v prihodnjem letu. Začelo se je tudi namiznoteniško prvenstvo razredinih aktivov na šoli Pričakujejo tudi, da se bodo začele tudi plesne vaje. Nedavno je bila ustanovljena na šoli tudi šolska skupnost. V šolskem odboru sta dva učenca, ki so ju sošolci izvolila. Povečanje krmske baze (Nadaljevanje s 3. strani) perspektivni načrt o razvoju kmetijstva in zadružništva tudi za naš okraj. Na osnovi navede-nih aktov in Zakona o racionalnem izkoriščanju kmetijskih zemljišč smo izdelali rajonizacijo živinorejske proizvodnje v našem okraju, v okviru katere so v podrobnosti začrtane naloge živinorejske službe. V rajonizaciji živinorejske proizvodnje, ki v govedoreji predvideva oz. določa dva rajona in to rajon za proizvodnjo plemenske in plemene živino ali vzrejno-mlečni rajon in TUDI GLASBENO SOLO DOBIJO »Edino Lendava še nima glasbene šole med štirimi večjim: mesti Pomurja.« Tako so nam pisali dopsniki iz Lendave do nedavnega. Tokrat smo prejeli dopis, da je pred dvema mesecema začela delovali glasbena šola tudi v Lendavi. Za to je poskrbelo DPD Svoboda. Temu društvu zdaj manjkajo še prostori. Sola deluje v enem od kabnetov I. lendavske osemletke. Kaže, da bodo dobili v kratkem urejen prostor v gradu. To je že tretji poskus formiranja glasbene šole v Lendavi. Pobuda staršev je tokrat nadpovprečna. Svet za prosveto ljudskega odbora pa se je pokazal premalo prizadevnega. Landavčani upajo, da bodo tokrat le uspeli. UTRINKI IZ DELA MLADINSKE UNIVERZE V Murski Soboti smo že dalj časa čutili potrebo po učinkovitejšem izobraževanju mladine v izvenšolskem času. V pretekih letih so to urejali v raznih krožkih, toda letos je pomanjkanje učnih prostorov in je uveden popoldanski pouk, zato takšna oblika n. več mogoča. Na pobudo mladinske organizacije na gimnaziji je bila torej ustanovljena mladinska univerza, želja po takšnem izobraževanju je bila že prej, saj so obstoječi krožki bili dostopni le gimnazijski mladini. Mladinska univerza pa zajema vso gimnazijsko, vajeniško in ostalo mladino. Občnega zbora se je udeležilo 130 mladincev. Tu je bila izvedena tudi anketa, ki je pokazala, da si poslušalci želijo vsakovrstnih predavanj. Na njihovo željo so predavanja vsak četrtek. Od občnega zbora sta minila dva meseca. V tem času je bilo deset predavanj, ki so uspela. Eno najboljših je bilo vsekakor predavanje prof. Gustava Šiliha iz Maribora o problemih mladostnika. Predavanje je poslušalo 135 mladih. Zelo je uspelo tudi predavanje prof. Janka Liske o izgledih za socializem. Dosedanja predavanja je poslušalo čez 500 mladincev in mladenk. V kratkem bodo predavanja o našem komunalnem sistemu, o delavskem samoupravljanju, nekaj potopisnih predavanj itd. E. M. kombinirani rajon, so določeni posamezni rajoni po glavnem tržnem pridelka, ki se v celotnem območja mora pridelovati in vnovčevati: predvideni so okrepi, ki naj bi pridelovanje v tej smeri omogočili, nakazane so dolžnosti proizvajalcev, pospeševalne službe, trgovine in predelovalnih obratov in analizirana je smotrnost investicij za razširjeno reprodukcijo v živinorejski proizvodnji. Z rajonizacijo proizvodnje je postavljena zahteva po njeni specializaciji, ki poenostavlja proizvodni postopek, ker vse dejavnosti sližijo določenim končnim ciljem — racionalnemu proizvajanja glavnih tržnih artiklov. Danes redimo pa ha kmetijske površine eno GV2 (500 kg težka žival), povprečna proizvodnja mleka po kravi pa znaša letno le okrog 1.200 kg. Z rajonizacijo je za posamezne rajone določeno število posameznih vrst in kategorij živine in postavljena je tndi njena proizvodnost. Tako predvidevamo v vzrejno-mlečnem rajona povprečno proizvodnjo mleka po kravi 2.600 kg letno, v kombiniranem pa 2.500 kg letno. Z realizacijo planov, postavljenih v rajonizaciji bi samo pri proizvodnji mleka dosegli letno za okrog 1 milijardo 100 milijonov dinarjev višji bruto produkt od sedanjega. Kot sem omenil, prodamo v zakol letno 15—16.000 komadov telet v povprečni teži od 67 do 69 kg. Če bi vsaj 50% vseh telet izpitali do povprečne teže cca 400 kg, za kar obstajajo vse možnosti, bi to pomenilo za cca 244 vagonov večjo proizvodnjo mesa letno oz. v denarju izraženo računano 1 kg žive teže no 150 din — 367 milijonov din bruto produkta več na leto. Teh nekaj izračunov sem navedel le za ilustracijo, ker smatram, da z ozirom na prirodne in ekonomske družbene pogoje, kakor tudi dolgoletno tradicijo naših živinorejcev v našem okraju tako proizvodnjo lahko v dokaj kratkem času dosežemo. Seveda bo potrebno bistveno iz-premeniti sedanja naziranja, način reje in prehrane. V prvi vrsti bo na družbenih kmetijskih gospodarstvih, kjer v povprečju redimo le 0.5GV2 na ha kmetijske površine (proizvodnja je sicer na teh gospodarstvih mnogo višja od okrajnega povprečja) pristopiti k večjim investicijskim vlaganjem v živinorejske objekte in osnovno čredo in proizvodnjo usmeriti po najsodobnejših tehnoloških principih. V tem pogledu so v zadnjem času za nekatern kmetijska gospodarstva že podvzeti potrebni ukrepi. Enostranske mere, ki bi jih prevzemali na področju postavljenih nalog v živinoreji, ne bi mogle dati pričakovanih in za-željenih rezultatov. Glavni vzvod za povečanje živinoreje bo vsekakor moralo predstavljati količinsko in kakovostno izboljšanje krmske osnove. Rezultat uvajanja sodobne agrotehnike in uporabe modernih tehničnih sredstev, na njivah, travnikih in pašnikih, gradnja silosov itd. v sodelovanju kmetijski proizvajalec — zadruga — bo visoka in rentabilna rastlinsko proizvodnja, ki bo poleg ostalega dela omogočila močno živinorejsko proizvodnjo. Ing. Franc Zadravec SLAVKO KLINAR KAVADARCI Kavadarci že postali pojem za moderno in količinsko veliko predelovanje žlahtnega makedonskega grozdja v kakovostna domača vina in vermut. Vinogradniško-vinarski kombinat l _k\e.-. ima za sedaj eno največjih kleti v Jugoslaviji z zmogljivostjo okrog 700 vagonov. Klel nameravajo še povečati, da bo v naši državi naj večji tovrstni gigant! Slovenski vinarski strokovnjak Judež v Kavadarcih: odprta fermentacija ... Z napredkom tega velikega vinarskega kombinata je v marsičem povezano ime slovenskega strokovnjaka, enologa Judeža, ki je znan tudi v naši republiki - ne le kot strokovnjak, marveč tudi kot strokovni publicist svoje stroke. Pred leti ga je pot zanesla v osrčje Makedonije, kjer je v svetu velikih goric že opravil takorekoč življenjsko delo s tem, da je v Kavadarcih uveljavil takoimenovano odprto fermentacijo (proces prevrevanja) mošta. Začnimo kar z Judeževimi besedami: kar je moč koristno uveljaviti v Makedoniji, še ni primarno tudi za slovenske vinarske razmere. V kombinatn namreč predelajo izredno velike količine grozdja v mošt in stranske proizvode (na tisoče litrov žganja iz vinskih drož v velikih kotlih s popolnoma mehaniziranim procesom žganjekuhe). V času trgatve, ko dobivajo grozdje iz svojih vinogradov, toliko pa ga odkupijo tudi od zadrug in zasebnih pridelovalcev, je tolikšen pritisk s pridelkom, da predelave grozdja enostavno ne bi zmogli ob zaprti fermentaciji v kletnih prostorih. Saj spravijo v mošt dnevno tudi do 35 vagonov grozdja, kar je za naše pojme že kar astronomska količina! Po Judeževi zamisli so v kombinatu zgradili odprte cisterne, ki jih v času največje trgatve napolnijo do zadaje; vanje priteče grozdjeva brozga iz posebnih strojev, ki v eni uri pogoltnejo 3 vagone pridelka, n grozdja ne stiskajo, marveč ga samo pripravijo za odprto fermentacijo. Cisterna drži po 4 vagone brozge, gradijo pa tudi že večje. V odprtih cisternah se takoj po napolnitvi prične proces fermentacije (prevrevanja mošta). Brozgo držijo v odprtih cisternah (vmes ji tudi odvzemajo čisto tekočino) poljudno dolgo, da dobijo bodoča vina zaželenih barv. Ko ugotovijo, da so s fermentacijskim procesom dobili v odprtih cisternah zaželeni tip vina po barvi in drugih svojstvih, ki se oblikujejo že pri vrenju mošta, »potegnejo« čisto tekočino iz cistern s pomočjo električnih črpalk in jo premestijo v zaprte prostore (28 velikih, od zunaj s ploščicami obloženih cistern, okrog 100 sodov — orjakov, ki so jih uvozili večinoma iz Slovenije) v klet, kjer vino dalje šolajo in negujejo. Odprta fermentacija je v okoliših, kjer pridelujejo velike količine grozdja — to pa je tudi v okolici Kavadarcev! — izredno pomembna pridobitev, kajti to grozdje je treba v razmeroma kratkem času predelati v mošt in pozneje v vino. Ob prejšnjem fermentacijskem postopku, pravijo v upravi kombinata, bi lahko šlo mnogo dragocenega grozdja v nič, ker ga ne bi mogli predelati pravočasno. Torej predvsem borba za količino, ki je tod zares rekordna, čeprav ni moč zapisati, da kakovosti ne posvečujo potrebne pozornosti. Majhna primerjava z nami: v slovenskih kletarskih razmerah lahko ob veliko manjši količini nabranega grozdja še vedno obdržimo »klasične« načine predelave in kletarjenja (stiskanje grozdja, zaprta fermentacija itd.), ob tem po dajemo večjo prednost zahtevam domačega in tujega trga po kakovostnem, takorekoč standartnem vinu. Mar ni očiten dokaz že tudi v tem, da je udeležba slovenskega vinogradništva in kletarstva med dobitniki zlatih priznanj na mednarodnih vinskih razstavah v primerjavi z makedonskim mnogo večja — kljub neprimerno manjši količini vinskega pridelka. V Makedoniji torej: večja količina ob sicer dobri kakovosti, pri nas večja kakovost ob sicer manjši količini! Vendar pa je eno že sedaj nesporno: Makedonija nam bo čedalje resnejši konkurent na domačem vinskem trgu prav zaradi naglo naraščajočih količin južnih vini In malce strokovno: pri nas z zaprlo fermentacijo odvzemamo vinu tudi kislino, medtem ko na jugu nimajo takih potreb . . . Njihova vina so namreč bolj kisla, kar je tudi njihova posebnost. Odprta fermentacija ima ob količinsko tako velikem predelovanju grozdja še eno prednost: nevarnost pred eksplozijami zaradi fermentacije mošta v zaprtih prostorih je občutno zmanjšana. Te eksplozije, ki ponavadi prinašajo s seboj tudi veliko škodo, pa ponekod niso bile ravno redke! Judeževa zamisel se že širi po vsej republiki. Za odprto fermentacijo se odločajo tudi v novih velikih kletarskih obratih, ki naglo rasto po vsej Makedoniji. Tudi v veliki kleti z modernimi cisternami v Štipu smo srečali »patente« tega slovenskega strokovnjaka. Poleg zaprtih vinskih cistern namreč gradijo tudi več odprtih za fermentacijo. Res je sicer, da imajo njegovi stanovski kolegi tu in tam tudi kakšen pomislek proti njegovemu sistema (na pr. možne zastoje pri odprti fermentaciji v času večjih vremenskih motenj), toda njegova zamisel je že tolikanj preizkušena in posnemana, da je v makedonskih razmerah vse bolj uresničevano dejstvo. Sicer pa ima še tako dobra stvar tudi svoje senčne strani! Prihodnjič: ŠTIP POMURSKI VESTNIK, 11. DEC. 1958 4 ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT Namizni tenis: ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT - ŠPORT — ŠPORT — ESŠ osvojila pokal MED POSAMEZNIKI SE VEDNO NAJBOLJŠI VOGRINČIČ V nedeljo je priredil mladinski aktiv Stefana Cvetka v TVD Partizan veliki namiznoteniški turnir, na katerem so tekmovale ekipe in po-samezniki. Sodelovalo je pet ekip: SAG, ESS I., ESS II., aktiv Daneta Šumenjaka in Učiteljišče. Favorita sta že od vsega začetka bili moštvi SAG in ESS. Na koncu so morali gimnazijci prepustiti prvo mesto ekonomcem. Za turnir posameznikov se je prijavilo 25 tekmovalcev. Nekateri se tekmovanja niso udeležili. Konkurenčna borba se je odvijala med že znanimi »pingpongaši« Vogrinčičem. Kovačem in Roškarjem. Na koncu turnirja so si omenjeni igralci razdelili prva mesta: Geza Vogrinčič I., Jože Kovač II. in Vlado Roškar III. mesto. Ob koncu turnirja je sekretar aktiva »Dane Sumenjak«, Jože Olaj, predal zmagoviti ekipi ESŠ prehodni pokal, zmagovalcu posameznikov, Vogrinčiču, pa spominsko plaketo. Ekipo ESŠ so zastopali Jože Kovač, Janez Kovač in Karel Sukič. Za turnir je bilo veliko zanimanje. Zaradi tega je aktiv »Dane Šumenjak« sklenil, da bo odslej vsak mesec priredil podoben turnir. USPEL ŠPORTNI DAN ESŠ V soboto je ESŠ priredila že svoj drugi športni dan v letošnjem letu. Prvega so izvedli že v septembru. Takrat so dijaki urejali teniško igri- šče na stadionu NK Sobota in zato vsi dijaki niso mogli nastopati v športnih prireditvah. Upravni odbor športnega aktiva je tokrat uspešno rešil vprašanje, kam z dijaki, ki ne mislijo tekmovati. Dijaki »nešportniki« so se razdelili v tri skupine in se odpravili peš na sprehod v Martjance, Marki-šavce in Noršince. S tem je bilo torej tudi njim ugodeno. Ostali pa so v TVD Partizan izvedli več tekmovanj. V goste so povabili dijake IV. razreda gimnazije, s katerimi so se pomerili v odbojki in rokometu. Zmagali so dijaki ESS, v odbojki z 2:1, v malem rokometu s 14:12. ŠAG-ov cikcak Tradicionalna košarkarska tekma med akademiki in SAG se je, proti pričakovanju, končala z zmago SAG. Do odločitve je prišlo šele po drugi tekmi, kajti prva se je končala neodločeno. Rezultata: 46:46 (14:19) in 69:81 (20:27). Najboljši strelci: Kureš (A) 52, Dozet in Tuš po 24 točk. Sodila sta Camplin in Kovač. Razredno odbojkarsko prvenstvo je v polnem teku. Borbe so ostre, ker se tri moštva borijo za naslov prvaka. Po drugem kolu vodi III. b pred II. in IV. a. Posamezni rezultati: IV. b : II. 0:3, III. b : I. 3 0, II. : I. 3:0, IV. a : I. 3:1, III. b : IV. b 3:0, II. : II. b 2:3. Članska ekipa SAG je sodelovala na nedavnem državnem prvenstvu v badmingtonu v Ljubljani. Igrali so na izpadanje in ker so vsi naši tekmovalci prišli v prvem kolu v tekme proti igralcem Olympie, so vsi, razen prof. Evgena Titana, izpadli. Slednji se je uvrstil v četrtino finala, vendar je od nadaljnjega tekmovanja zaradi pouka odstopil. Kljub temu je to uspeh za soboške badmingtoniste. Gimnazijsko telovadnico so preuredili in obnovili. Na novo so začrtali igrišče za odbojko in košarko. Urejeno je tudi igrišče za badming-ton. Novost je tudi nova oblika košarkarskega igrišča, ki bo vidno vplivala na potek te priljubljene igre. Soboški modelarji ... V prostorih Aerokluba v Murski Soboti se zlasti pozimi radi zbirajo pionirji, ki želijo postati modelarji. Letalsko modelarstvo je namreč prva stopnica do športnega letalstva in čeprav se zdi, da navdušuje samo pionirje in mlajše mladince, so po vsem svetu najboljši modelarji že tudi družinski očetje. Prav ti starejši modelarji pa potem redno posredujejo svoje znanje in izkušnje najmlajšim ljubiteljem letalstva. Tudi te dni bodo v soboškem aeroklubu začeli z modelarskim tečajem, za ka-terega zbirajo člane že zdaj. Soboški modelarji so sprva gradili le jadralne modele, toda postopoma so se lotili tudi motornih in zlasti hitrostnih modelov, ki zdaj najbolj privlačijo modelarje. Letos so imeli pionirji tudi modelarsko tekmovanje v Murski Soboti. Starejši modelarji tega kluba pa so se udeležili tudi republiškega modelarskega tekmovanja. Iz Sobote je sodelovalo na tem tekmovanju pet starejših modelarjev. Njihovi uspehi niso izredni, vendar je treba upoštevati dejstvo, da so imeli hudo konkurenco republiških in državnih rekorderjev, ki nastopajo tudi na evropskih in drugih pomembnih tekmovanjih z letalskimi letečimi modeli. Sj. Humoreska DOKAZ V Suhi rebri jo nastal direndaj. »Raje izstopimo, kot pa da bi bili člani kmetijske zadruge v Bukovi vasi!« so se zaklinjali suhorebranski zadružniki. Nič ni zaleglo dokazovanje, da je kmetijska zadruga v Brezovi vasi — kjer so bili včlanjeni suhorebranski zadružniki — prevelika, in da jo zadruga v Bukovi vasi veliko premajhna. »Naša deca hodijo že sto let v brezovaško šolo!« »Pa imate v Bukovo vas lepšo cesto!« »Ja, ampak v Brezovi vasi imamo pošto!« »Pošta je tudi v Bukovi vasi!« »V Brezovi vasi je mesnica; v Bukovi vasi je ni. V Bukovi vasi ni nobenega mlina, v Brezovi vasi so kar trije!« S takimi in podobnimi dokazi so se obmetavali v Suhi rebri, ko se je kot kuga raznesla vest, da bi naj spadala Suha reber v okoliš kmetijske zadruge Bukova vas. »Ostali bomo v brezovaški zadrugi in basta,« so se pridušali najbolj razgreti. »Kaj nam pomaga, če je v Bukovi vasi premalo zadružnikovi Mi ne spadamo tja in za to imamo tudi dokaze!« Dokaze? Ta ali oni je pomislil na šolo, pošto, mesnico, mline; toda to vendarle ni nekaj takega, kar bi tiste, ki silijo v Bukovo vas, enostavno zaklalo. Ljudje so razmišljali, ugibali. Čez nekaj dni je bil spet sestanek. Vaščani so od vseh strani pritisnili v dvorano. »No, kako ste se odločili?« se je od nekod kot plaz utrgalo vznemirjajoče vprašanje. Nastala je mučna tišina. Zadružniki so se suvali s komolci, češ, zini no, saj je treba samo dokazati, da imamo prav. Nihče se ni oglasil. Tedaj pa se je v kolu dvignil možakar, ki na sestankih nikoli ni govoril. Zasukal je mustače, se z obema rokama oprl na stolov naslanjač in dejal: »Saj vemo. kakšni so nameni z zadružnimi okoliši. Rečem vam.« se jo obrnil proti zborovalcem, »nazadnje nas ne bodo niti pokopati pustili v Brezovi vasi.« »Kaj, pokopati?« so zamrmrali zadružniki. »Da,« se je razkoračil brkač. »Pa samo zaradi teh frdamanih zadružnih okolišev.« Brkonja je sedel ,po dvorani je završalo. Ljudje so si pritrjevalno prikimavali in zmagoslavno pogledovali tovariša, ki jim je znova in znova razlagal, zakaj naj bi se vključili Suhorebrani v bukovsko zadrugo. Drug drugemu so zatrjevali, kakšna krivica bi bila to za vse mrtve in žive Suhorobrane. In nobenega dvoma ni, da bi se to zgodilo, če bi se odločili za Bukovo vas. Od tistega dne je preteklo že precej časa. Nekateri zadružniki so končno le uvideli, da v bakovski zadrugi ne gospodarijo nič slabše kot v brezovaški. Ostalih pa ni nihče več prepričeval. Kako neki le. ko pa imajo za take priložnosti pripravljene dokaze, da bi z njimi zlahka ubil vola. STRELSKA DRUŽINA V BOGOJINI V soboto je imela strelska družina v Bogojini letni občni zbor. Udeležilo se ga je 23 članov. V poročilu upravnega odbora je bilo poudarjeno, da je ta strelska družina že štirikrat zmagala v tekmovanju z drugimi strelskimi družinami, na okrajnem strelskem tekmovanju pa je bila na 9. mestu. Po izvolitvi novega odbora so sklenili, da bodo v kratkem nabavili novo malokalibrsko puško za vaje in tekmovanja. POMURJE — OSTALA SLOVENIJA (Nadaljevanje s 1. strani) ti politična in gospodarska škoda bi bila, če bi ostali dolgo časa na pol poti, ki jo je lani z vso vnemo že pričela graditi pomurska mladina. Tudi v tem je namreč izražena pomembnost te ceste. O Doslej so bile v pristojnosti okraja tudi nekatere ceste, ki ne povezujejo občinskih središč ali večjih krajev, zato so prometno bolj krajevno pomembne. Po predlogu okrajne cestne uprave bodo izročili v občinsko pristojnost 16 takih cest v skupni dolžini nad 90 km. Te ceste bodo odslej vzdrževale občine, zato pa bodo v razmerju z njihovo prometno pomembnostjo in obremenjenostjo morale dobiti v ta namen tudi več sredstev. To bodo upoštevali pri delitvi cestnega sklada med občinami in okrajem. O Na posvetovanju članov Sveta za urbanizem in promet OLO Murska Sobota, predstavnikov posameznih zbornic, OZZ in dragih forumov — posvetovanje je preteklo soboto vodil podpredsednik OLO Joško Slavič — so izčrpno razpravljali o bodočem urejevanju cestnega omrežja v Pomurju; v razpravi je bilo med dragim tudi naglašeno, da je stanje pomurskih cest na splošno dokaj slabo, ne glede na kategorije, sredstva cestnih skladov pa so nezadostna, da bi jih lahko načrtno in (temeljito obnavljali. V zvezi s tem bo potrebno tudi z zveznimi predpisi zagotoviti večjo udeležbo okrajnega, in občinstkih cestnih skladov pri delitvi sredstev od pobranih namenski prispevkov (tekoča goriva in maziva itd.). Tudi nekateri konkretni predlogi — za ustrezno pomoč pri urejevanju ožjega središča Ljutomera, modernizacijo Kranjčeve ulice v Lendavi, prevzem turistično važne ceste Ljutomer—Jeruzalem v okrajno pristojnost, potrebi investiranja v cesto, s katero bi povezali KG Kramarovci z bližnjimi kraji (to posestvo je sedaj takorekoč zaprto pred ostalim svetom zaradi skrajno slabe ceste, saj morajo na pr. mleko nositi v bližnjo zbiralnico) itd. — zaslužijo potrebno pozornost pri proučevanju in postopnem uresničevanju v skladu z možnostmi. S. K. POSTANITE ČLAN PREŠERNOVE DRUŽBE in prejeli boste konec leta 1959 za redno članarino 360 dinarjev: 1. KOLEDAR za leto 1960 2. France Bevk: VIHARNIK, zgodovinska povest 3. Hans Ruesch: NA VRHU SVETA, roman z daljnega severa 4. Venceslav Winkler: POT NA LISEC, mladinska povest 5. Fr. Planina: NAŠA DOMOVINA JUGOSLAVIJA, po- ljuden oris, bogato ilustriran s 5- barvnim zemljevidom Jugoslavije. Za doplačilo 150 din prejme lahko vsak član eno od naslednjih knjig: 6. A. Polenec: ŽIVALSKI SVET (Srečanje z živalmi planin in obtečajnih predelov) 7. Ing. M. Tavčar in Iv.Špolar: DOMAČA DELA IN POPRAVILA, praktični priročnik. Torej 7 knjig za 600 din prejme vsak, ki se vpiše do 5. aprila 1959 v članstvo Prešernove družbe in plača do 5. julija 1959 vse obroke. Vsak tak član bo razen bogate in zanimive knjižne zbirke deležen še bogatega nagradnega žrebanja. Mladi svet štev. 9 V 9. številki prinaša Mladi svet pozdravno pismo tovariša Tita II. nacionalnemu kongresu za zaščito otrok. V tem pismu poziva tov. Tito predvsem komune, naj napnejo vse sile za zgraditev planiranega šolskega prostora, kajti najbolj pereče pri vzgoji šolskih otrok je pomanjkanje šolskega prostora in s tem v zvezi 3—4 šolske izmene — predvsem v mestih in industrijskih središčih. Prav tako je objavljen prispevek lov. Vide Tomšičeve na istem kongresu. Dala je zelo konkretna navodila in misli k razvoju zaščite družine in otroka v stanovanjski skupnosti. Njen prispevek bo razjasnil marsikatera vprašanja, ne samo vodstvom stanovanjskih skupnosti, temveč tudi najširšemu krogu stanovalcev samih. Prof. Franc Strmčnik piše o svetovnonazorski rasti mladega človeka. Ustavlja se predvsem ob vprašanja, kako vpliva na oblikovanje otrokove osebnosti različno prepričanje staršev, ustavlja se ob vplivu šole na otrokovo svetovnonazorsko rast in navaja v svoji razpravi zelo zanimive odgovore mladih ljudi na najrazličnejša vprašanja, kako so jih doma vzgajali, kaj je od njih želel oče, kaj je želela mati in kaj so ti mladi ljudje sprejemali za dobro in ob čem so se upirali, kaj vse jim je razkrila šola in zakaj so imeli zaupanje v šolo. Ob Dnevnika dvanajstletne se bodo morali marsikateri starši zamisliti nad tem, ali sploh kaj vedo o svojem odraščajočem otroku. Prof. Pavel Kunaver daje v svojem članka Zimski izleti pametne nasvete staršem in tistim, ki izlete organizirajo. Narava ni v zimi nič manj lepa in prav je, da hodimo tudi v tem času veliko na izlete. Najzanimivejši del Mladega sveta je gotovo Pomenek s starši. Mnogokrat se sprašujemo, kako bi ravnali z otrokom, ali odraslim, ki je ljubosumen? Kako bi odvadili devetletnega otroka sesanja prstov? Ali smemo pred otrokom govoriti o vsem? Moj otrok mrzi delo in vsak napor. To so vprašanja, na katera Mladi svet v tej številki odgovarja. Zdravnik svetuje, kako naj ravnamo z otrokom. ki ima zlatenico. Helenn Puhnrjeva nadaljuje pouk o spolnem življenju in se ustavlja to pot predvsem pri dečku. Pove nam. kako razložimo dečku delovanje moških spolnih organov. Slikarka Marija Vogelnikova opozarja vse, ki kupujejo slikanice za najmlajše, naj nikoli ne kupujejo otrokom poslikanke, ki ima na eni strani risbo pobarvano, na drugi pa isto risbo črno-belo. Poleg vse te bogate vsebine je tudi nekaj lepih literarnih črtic, ki so jih napisali: Marija Vogelnik, L. Stanek in Ludvik Aškenazy. Na pragu zime v vrtcu V našem mestu pogosto srečamo skupine predšolskih otrok v spremstvu mladih vzgojiteljic. Ni težko uganiti, da mislimo otroke iz soboškega vrtca. Marsikdo pa napak misli, da nimajo vzgojiteljice v vrtcu razen »sprehajanja« in »varovanja« nobenega drugega dela in skrbi z najmlajšimi, ki jih dnevno zaupajo zaposleni starši vrtcu. Ljudje smo žal takšni, da kaj radi »pobrskamo« le po površini in si zato tudi ustvarimo površno sodbo. Za to, da bi se poglobili v bistvo tega ali onega vprašanja, nam pogosto zmanjka volje, potrpljenja in časa. Prav zaradi tega se je naš reporter »oborožil« s prvim, dru-gim in tretjim. Prepričal se je, da so otroci zaposlenih staršev v soboškem otroškem vrtcu v dobrih rolkah. Naposled se je odločil, da bo dal besedo tovarišicam, ki so v neposrednem stiku z malčki, jim med svojim delovnim časom nadomeščajo mamice in skrbijo tudi za ustrezno predšolsko vzgojo najmlajših. POZOR! Vključujemo naš »mikrofon«. Vzgojiteljica Majda Jermanova sodi, da so se v tem šolskem letu razmere v soboškem otroškem vrtcu že precej zboljšale in to nedvomno po zaslugi tov. Zdenke Požarjeve, ki se skupaj z upravnim odborom vrtca na vso moč trudi, da bi premostila finančne in materialne težave, ki ovirajo še uspešnejše vzgojno delo. »Vrtec je proračunska ustanova soboškega ObLO,« je odgovorila tov. Majda na naše vprašanje: KAJ OVIRA USPEŠNEJŠE DELO v otroškem vrtcu Murska Sobota? »Ne moremo se pritoževati, da je proračun vrtca majhen, toda žal ga letos nismo znali koristneje izčrpati. Zahvaliti se moramo tudi nekaterim podjetjem, ki so nam priskočila na pomoč s svojimi izdelki. Kljub temu, da so se nekatere razmere že nekoliko uredile, je naše vzgojno delo še vedno otežkočeno. Na prvem mestu je problem prostora. Sedanja stavba bi trenutnemu številu otrok delno odgovarjala, če bi vse prostore koristil vrtec. Zato bo prva naloga nove stanovanjske skupnosti, da uredi zadevo tako, da bodo prostori v vrtcu služili le vzgoji naših najmlajših. Tudi preveliko število otrok nam ovira vzgojno delo. Število zaposlenih mater se veča in s tem narašča tudi število otrok, ki obiskujejo vrtec. Skupine, ki jih je sedaj pet, so preobremenjene in delo z njimi je otežkočeno. Vzgojiteljice se v majhnem prostoru in ob prevelikem številu otrok ne morejo v polni meri posvetiti vzgoji in včasih starši upravičeno govorijo, da vzgojiteljice otroke več pazijo kot vzgajajo. S prevelikim številom otrok je v zvezi pomanjkanje vzgojnega kadra, toda dokler ne bomo rešili problem prostora, ne moremo govoriti o razmnožitvi sknpin. Med težave pri našem delu sodi tudi pomanjkanje potrebnih igrač, primernega pohištva in drugih nujnih rekvizitov, ki bi jih naj imel vrtec. Pravijo, da smo center Pomurja, torej zgled ostalim vrtcem, toda žal zgleda zaradi teh in podobnih težav ne moremo nuditi ostalim vrtcem v Pomurju. Poglejmo samo ureditev igrišči Vidimo, da jih nekateri vrtci že zdavnaj imajo. Kako naj poleti prenesemo vzgojno delo na prosto, ko nimamo niti najnujnejših pripomočkov? Da bo naš vrtec res služil vzgoji naših najmlajših, bo treba urediti vrsto vprašanj. To pa ni naloga samo nas, ki se neposredno ukvarjamo z vzgojo mladega rodu. Vsak izmed nas je dolžan, da pripomore čimveč za lepšo bodočnost mladega rodu.« Tov. SLAVICA ZEMLJIC (srednja skupina) je na vprašanje: KAKO VPLIVA VRTEC NA PREDŠOLSKE OTROKE in: ali jim starši v svojem prostem času posvečajo dovolj skrbi med drugim odgovorila: »Ob vstopu v šolo ugotavljajo, da se otrok, ki je obiskoval vrtec, laže vključi v šolski kolektiv, ima bolj razvito domišljijo, laže je pozoren in laže posluša in je tudi bolj sproščen. To nam dokazuje, da je vrtec najboljša priprava za šolo, saj so uspehi vidni na vseh vzgojnih področjih. V glavnem se starši doma v svojem prostem času ukvarjajo z najmlajšimi in to na otrocih tudi opažamo. Z otroci vred se veselimo dedka Mraza, ki jim bo prinesel nove igračke, gradbeni material in podobne pripomočke za zaposlitev in igro. Izkušnja kaže, da je trajnost dosedanjih igračk premajhna.« Tov. AMALIJA KOLBL, ki vodi eno izmed srednjih skupin, je na naše vprašanje: O MOŽNOSTIH TELESNE VZGOJE V VRTCU odgovorila: »Opažamo, da telesna vzgoja ugodno vpliva na duševni razvoj predšolskih otrok. Seveda moramo paziti, da ne pride do okvar oz. zaostajanja v rasti. Dnevni red vrtca predvideva pred vsako zaposlitvijo jutranjo telovadbo za razgibanje telesa. Tu je še tudi glasbeno-ritmična zaposlitev za produktivno fantazijo in za estetsko oblikovanje gibov. Opažamo, da se otroci najboljše počutijo na sprehodih v naravi, tudi na zimskih. Telovadnica vrtca ne more zaradi pomanjkanja prostora povsem služiti svojemu namenu.« Tov. PEPCA ZONIK, ki vodi mlajšo skupino, nam je na vprašanje: VPLIV KOLEKTIVNEGA ŽIVLJENJA na najmlajše in njihova zaposlitev v vrtcu, odgovorila: »Pri najmlajših obiskovalcih vrtca moramo biti tesno povezani s starši in pristopati k otrokom z materinsko vzgojo. Tudi se moramo več ukvarjati s posamezniki, da jih ustrezno pripravimo za vstop v srednjo skupino. Očitna jo razlika, če pride otrok v srednjo skupino iz mlajše ali od doma. V kolektiv se najmlajši najprej vživijo in najprej se zbližajo med seboj. Z njimi moraš biti materinsko ljubezniv, sicer ne dobijo do vrtca pravilnega odnosa. Pri vzgojni zaposlitvi upoštevamo vsa področja, največ pozornosti pa velja jezikovni vzgoji. Tu dosegamo največ uspeha z nazorno vzgojo.« Tov. HERMINA LEVA, ki vodi eno izmed obeh starejših skupin, je na vprašanje: ODNOS STARŠEV IN PRISTOJNIH DRUŽBENIH ORGANOV do otroškega vrtca, odgovorila: »Večina staršev, ki pošiljajo otroke v vrtec, je zaposlena. Zato naletimo marsikje na mnenje, da je vrtec nekakšna socialna ustanova, večkrat pa se popolnoma pozablja, da se v vrtcu kolikor le mogoče ukvarjamo z vzgojo teh otrok. Vemo, da nismo popolni ne starši in ne vzgojitelji, vendnr moramo oboji težiti k temo, da čimbolj krepimo obojestransko avtoriteto. Zato bi bilo nujno, da bi se mamice o vseh drobnih problemih (izgubljen robček, strgane hlačke, itd.) odkrito pogovorile z odgovorno vzgojiteljico ne pa vpričo otroka s sosedo in to pristransko. Seveda ne smemo pričakovati, da otrok po takem razgovoru ne bo več izgubljal stvari in trgal obleke, vendar bomo imeli zavest, da smo krepili obojestransko avtoriteto v otrokovo korist. — Z veseljem ugotavljamo, da se je odnos pristojnih družbenih organov do vrtca zelo zboljšal, kar nam bo služilo kot spodbuda za nadaljnje delo.« • Za konec samo to: Kakor vidimo, ni nobene bojazni, da skupni napori vzgoji-teljic, staršev in pristojnih družbenih organov v novi stanovaniski skupnosti ne bi rodili še boljših uspehov kot doslej. B. Š. Dva prisrčna prizora iz soboškega vrtca Pred kratkim je SAG dobil 12 novih trenerk, 11 parov nogometnih čevljev in še precej drage opreme. V kratkem nameravajo napraviti razstavo vsega svojega inventarja. Na zadnji seji SAG je upravni odbor sklenil, da se javno zahvali trgovskemu podjetju »Runo« za popolno razumevanje pri nakupu športnih torbic. nk POMURSKI VESTNIK, 11, DEC. 1958 6