(April 21), im n 't I T' ■9 NARODN A^mMK'1 Lj ETA STEV.—NUMBER KlKKniiKOM. SPEKULANTJI BORIM SO TARČA V Waahingtoa, D. C. — Vlad« J« pričel« odprt boj proti eladkor-nitn veri mikom. Civilno postopanje sa preprečitev navijanja aladkornih cen je bilo uvedene nemudoma potem, ko je svesni pomožni pravdnik Sej-mour izjavil, da namerava pravosodni department uvesti kriminal-no sodno preganjanje. Istočasno je predsednik Hard-ing <^al objaviti poročilo tarifne komisije. Ta pravi, da ni sladkorna carina odgovorna s* naraščanje sladkorne cene t sadnjik mesecih, kskor tč trde glasniki in zagovorniki demokratske stranke. pravosodni department je objavil peticijo, ki jo je vjctil ne zveznem sodišču ▼ New Torku is Hodno prepoved proti sladkornim raahinaeijam newyorških borznih špekulantov ter isjsvil, da utegne prihodnji teden uvesti kriminalno postopsnje proti njim Uvedbe civilnegs postopanja o-dobruje predsednik Harding iu njegov kabinet, ker ustvarja te o-radni adminiatracijeki program t rešitvi sladkornega vprašanja. Predsednik smatra civilno tožbo za jako važen korak, ker bo s njim dognano, ali ae 4« »streti po sedanjih posta v gh neomejeno k veriinintvo s Viko ««žno všakda-i.j" potrebščino kakor je slad "i "iii* ne Transakcije v določanju tržnih een ao bile popolnoma izmišljene in so služile le v to, da ao mogli verižniki navijati elsdkorju cene. Povišanje enega samega centa na funt velja ameriško ljudstvo približno dva miljona dolarjev na teden. , • v Vlada trdi, da ustvsrjajo žpe-kulaeije v alsdkorju nepoetsvno kombinscijo, kj stremi sa okrni-tvijo meddržavne in inozemske trgovine. Takšna kombinnsija jc kršitev Shermanove protitroetov-ske poatave iz 1.1890. in Wilsono-vc tsrifne postsvs is lets 1894., kskor jc bils poprsvljene 1. 1913. ____________ Premogovniški monopol. Odgovor rudarjev n* obtožbo, da je njih unijo monopol. New York, N. T. — (Federated TVess.) — Orgsnizscije operator jev sntrseitnih in bituminosnih premogovnikov so pred svezno premogovniško komisijo obdol žile rudarsko unijo United Mine Workers of Americe, da je "velik delavski monopol", ki ss rsjši poslužuje nasilja kskor rsssodi ščs. Ns to obdeižitev je Ellis Bear urednik "Mine Worker*s Journal a", glsaila rudarska orga nizarije, odgovoril sledeče t "Ako je treba iakati mooopole, tedaj jih je Mjti v prcmogn»d«M*dnik te družbe je predaed nik ali direktor druge in obratno - de je vee businesa antraeitnega • moj« en aem gigsntični mo M ki lshko poljubno nsrekuje »••ne odjemalcem." KOMinOSTI IZOBČILI tPI JONA . NVw Tork. K. T, — Italijanaka f i« rerlja Stranke delavcev je i-rrd nekaj dnevi odkrila špijone h vrstah Mož se piše J dogodkov. Zvezna vlada je zagrozila slad koraim baronom s sodni jako pre povrnijof......... V„ * * - Miinnesotski farmarji r uspeš boju z žitnim trustom. Prva žrtev pleene man g«: ple ie je zgrudil mrtev, zo je plesal 87 ur bres preetsnka. • I Zopet eden ssrtvorojen • otrok obujen k življenju s adn-nalinem Ruthenbergovs porota je ae stavljena. Revoltg br|sposelnih delavcev v 1'oruhrM, Čehoalovaška vlada atrahoma opazuje krizo v Jugoslaviji. Zinovjev je izjavil na moakev em kongresu, da bo diktatura proletariata trajala še deeet let. 190,000 delavcev isprtih i Angleškem; štrajk farmar*kili delavcev je končan. Fašisti v Italiji prepovedali prvomajniške manifestacije. VELIKA POLITIČNA KRIZA V JUGOSLAVIJI. POLJEDELCI PORAZILI STAROKOPITRE DA- Cal. — (Federated RONE (HI RS bU hud koj aa sfr—>i DOV NJI ZA 40 KIIJOMSKO POSOJILO. Praga, čehoalovakija, 20. apr.~ Tukajšnji vladni krogi ea zelo zainteresirani v sedanjo veliko po litično krizo v Jugoslaviji. Prvič zanimajo zato, ker jc Jugoslavija zaveznica Čehoalovakijc v mali ententi, drugič pa iaui čeho-slovsšks republika približno tak problem s Slovaki. WŠmDikt * " itkm t*^ I 10hfTmuTSWfWlJJr ^ ^SvSl pridlog pod strelke relo |K)3oT)en Češko; na Slovaškem je nezadovoljnost kakor na Hrvaškem. Federalizaeija proti ecntralizz-ciji je glzvno vprašanje, okrog katerega ae suče sedanja krisa v Jugoslaviji Radič, vodja republikanske kmetske stranke, vodi elemente, ki eo nasprotni eetlznjamu centralizmu Jugoelavijc; on sahte-va federalisirsno republiko, kakršna je Kea^ija. Na svoje strsn je dobil Blovenee, kolikor jih vodi dr. Korošec. Da bi Radič dosegel samovlado za Hrvate, osiroms republiko namesto centralistične monarhije, je dvomljivo, gotovo pa je, dg dobi konceeije in belabi moč srbske sdministracijc. Hrvatje in Slovenci zahtevajo republiko, dočim ee Srbi drže' svoje monarhije. To je dejstvo, ki vznemirjs Čehe in ugroža malo entento. 120,000 delsvcsvlzpr tih v Aagllji. Stavka fsnaarskih deUvoev je London, 20. apr. — Ledjedclni-žki magnatje ao v mezdnem sporu izprU 120,000 lzdjcdelnižkih de-levcev. * J. Ramaajr MacDonald, voditelj laboritov v parlamentu , je aren-žiral izravnavo atavke farmzrakih delavcev v Norfolku. Več ko 20.000 težakov ee je vrnilo no delo. Detajli krama ve še nieo znani. Veto Terk, V. T. (Fed. Preas.) — Tuneiaki delsvei, snsni pod i-menom "aand koga", ki kopljejo sedaj največji vrhikularni tunel ga svetu pod reko liudaoo is Ne« Vorke v Ne* Jeraey, so dobili stavko za večjo plačo. Odslej aa prej bodo dobivali za skrajno ae ki mnenje je issililo od konservativne staro kopitne in raakeijonaruo legialature, ki je odgodena ) die' v Četrtek sjutraj, več vs koaeeeij aa kssečko-delavsks na sevsresapadu. Ena izmed tek koncesij je predloženi ustavni amendment, v assi-alu katerega bo drdava poohlsdČs na postaviti, lsatovati ia obi vati dvč veliki žitnki. in sieer v Duluthu in eno v Mmneapolisu. Ta smeadment gre ag splošna ljudsko glasovanja ob volitvah prihodnje leto. . Če bo referendum, odobren, kar je skoro gotovs stvar, be "državni aocijaliaem", kakor te imenujejo sogovorniki ve le kapitalizma, v od pomoč asvernosapadnik kmetov utrjen v Minneaoti kakor v sestrski državi Sev. DakOti. , Druga koncesija js sprejeta resolucija, v kateri je predlagan ustavni amendment, da sme država imeti in obratovati evojo < o mentarno, katere isdelki nsj bo* do porabljeni za gradnjo dobrin državnih cest. Tskosvani stsvbni trUst in mentns zveza sts izpodbijala U predlog, ali kmetje so sagnsli itak krik, da js bila kmečko-do-lavska skupina v legislsturi v ata« IPP kasni, ki pa je b*l zaenkrat kres nspska. Smrtna kazen satane. Tr Mod onimi, ki ee se' borili sa od- ---tot kazni, je tudi kasail- on dr. Spance Burton, S besedami jo Burton epe-salance: "Moja letja je, Mte a menoj v smrtno in doli do vešal, da vidite, sneni sssrtaa kaasn. V San ea fotografijo vaek jet ki eo l)ili obešeni Nad ali-obesil velik plakat s i Med temi ni bilo nobe LET MKTA-V RUSIJI. MOŠKI PRVA ŽRTEV DOLGO« PLESA-NJA BREZ PKSTMSUL Nevvvoraki ko jO ti^eepeei CLBVBLAMDBKA DEKLICA J* zdusma odplbbala 80 UR IN DB8KT minut. Mortk Tonasranda, M. T. -Prva as^tna neareča doigouruega pleaanja bres prestanka ss je pripetile v tem mestu, ko 0» jo sedem lndvajettietoi fant ffe— z Morehouae po sedMaineaemdsaet- [kasni, kar j« kupil ž*k«ti ga, katerega je Fraak najstletnt dsček, ukradel is Neer York Central žslesnice.' »aiim, da sto dolarjev je dovolj knsai ker ste vedoms kn-pili ukredano laataina," je dejal modri sodnik. Hs.imU bi bil moral kupiti ukra-d« no banko ali flelssnieo — pa bi bU oproMan in _ -• " Kmetom se je tudi posrečilo dobiti dovoQenje za 40 »iljonsko poeojilo, ki bo ustvsrjalo kmečki kreditni aklad. Is tegs sklsde bodo dobivali kmetje potrebna posojila. Dve* dobri postavi sa kooperativno trgovenje sts kile tudi spre-' joti sseao s odredbo, ki poobla-davek na vss dohodke, ki isvirajo is oddajanja rudnišks zemlje v najem. . Na ssiljone in miljone dolarjev je v tem oddajanju rudniške sem-Ije v ne je m. Denar pride v roke takkn osebam, ki niao nikoli niti prsts položile^ ns dele aa rasvoj tskih posesti. Držsvs ups dobiti precej veliko davčnega denarja is tega vira. Dediči preau>Ženj. tako pridobljeni!) na tej rudniški semlji, hočejo to zadevo predložiti dfisvnemu vrhovnemu sodi- »i., acu. RUTHSVBBBOOVA POBOTA JM BB0TAVLJBVA Proces je adaj v tiru. trajati šs Moskva, Sovjetska Ruaija, tt — a a Zinovjev, predsednik ■■ odbora tretje inter-jg dejal na včerajšnji 12. kongresa ruake komuni da ruake notranje razmere še ne do-edpeavijeaja diktature najmanj Še deeet let rjev je priobčil kongreeo, more sprejeti odločilni pro Komunisti ee ne smejo sa-ds bo l*nin Še kdaj tako ren kot jc bil v pretckloetL iu lakko povrne la ga poteši v posteljo. Prej se je Učil* prenehati. da je bQ sprejet na sbe-nedoločen program, Js imela moža, ki je In vaelej ga je Isvedel tsSTdž je bilo prav. Zilsj ps, ko je T^nin tskorekoč izgubljen,, zs sktlvno •h-lo. morajo drugi'mož j« atopiti| na njegovo meeto in progrpki mora biti jasen Zdravniška voda obuja Mrtvo rojeno dete obujeno k živ . IJenju s andrenahnom St. Joseph, Mich. — PoroU je bils aestsvljena v četrtek in državni pravdnik Gore je Ukoj otvoril proces proti C. E. Rutken-bergu, tajniku "Stranke delov-cev", devet farmarjev, dvo ualuž-benea oljne družbe in trgovec e čevlji eeetavijejo porto. Otvoritvena adresa državnega pravdnika dokssuje, da bo toii-teljstvo rabilo bres malega ieto evidenco kakor proti Posterju. Za govornik Wai*h je dejal v svojem govoru, ds Buthanberg al bil 4e-lagat aa konvenciji v Bridgemanu, temveč je bil prisoten kot opaše valeč. V pet*k so nss^opile prvs držav- __ ne priče: eteri ananei ki eo pri ^ čall proti Posterju, namreč Ujni detektivi in Fran« i« Unrrowt R-U ard Hhaae han. Maunee Wolff in Jerk Hpo lanaky. V sodni • dvorani ai občiaetva. toliko več pa je tajnih detektivov. Feeter, ki morde na M. J., 19. aprila. ~ Zdravniki bolnišnice Ann May so danes službeno sporočili, da se jim js posrečila operacije | en-drenalinom. Mrtvorojeno dete je bilo obujeno trikrat zsporedom* k življenju e tem. ds ao vbrisgsli medleino v njegovo osrčje. Operacijo je isvršil zadnji če. trtsk dr. Jsmes F. Aokermsn. Bolnišnično vodstvo ni hotelo ob-^iviti uspešne operacije, dokler ni bilo (pognano, ds bo dete ži Me., 11 aprila,' — Aadrenalinov florid je bil napa šea, ko so gs tuksj ^skusili zs vzpostavitev Življenjskih pojsvov potem, ko že ai bilo nobenega živ-Ijenjekega znaka v bolnika. Tsko poroča zdravniška svesa v St. Louiau. Srce je prenehalo biti bolniku. Pealužlli so ss sadrenslins. In čas pst nrinnt js sačalo bolniku so. pet pravilno biti sree. BURiOAZVA IMTSBVA OIONALA Buržoaaija Evrope ee orgaalaira proti preletariatu varno ia težko delo, ki zekteva mnogo živi jen jakik žrtev, po $1^0 s-avw>J na dan več kakor poprej ^ kot ^ m gut^aherga. Rasen za pred delavee bo sedaj ___ . najvišja pleča na dan. ftvica, 20.' apr. — Bur voditelji iz raznik dežel Evrope ao sklicali konferenco za žpijeni Mod temi ee ^nUiranjc intemaeionale sre«l i t ^ v rtio zaščite proti eoeialiatom in komunistom Konferenca sa vrši li. do 'JO srptem-lira t. L v ftvirt. Veva gonja proti Milan. 30 epr. — Vrč vodhe-I jev komuni* Ume etrsnke je liilo Dsflsšt ipanije ^opm Trasa«. - Medrkl, 20 epr - F.«>an;..i mi in jr bil v služIli juatičnegs «i«ter poročs. let. odkar ja keograo Združenih »4«M»nske kolonije aa trj.ajegoea čete. Te j* ia l.ugi Hm strani Atlantika ia Fdipm«. Ijaletnot |prg is Kaat«i.s. # I urnem |>iessnju mrtev sgrudil na tla Zdravaiki previja, da san js počilo sree. Morekčuse ja pAčsl plesati v nedeljo ob devetih svečeg sa sla v pekam tukajšnjem klubu. V četrtek opoldne «e je sgrudil ns tis in se ai veČ del. Cleveiand, O. — Natanko de-veSdeset ur in deeet miaut, je edr-odplesala dekle June Cur-rj aa krajevni pisani šoli- v četrtek svečer; kar ji daje prvenstvi i vsaj aa sedaj. Me je doplesale ob devetih ia dsset minut svsisr, je prckoeUa za eno uro in 02 minut Artburja Hoerarda Kteina, ki js tisti dan do plesal sdHems 8« ar ia II ml- Doooldne io nlesalka dsiala. KI OA m m UKBADBLl Buffalo, N. Y. — Paul Saumla je bil aadnjs dni prad sodiščem REVOLTA ki epr. — V ne polisiis in kssauniaii, ki so bo-tali razobesiti rdečo sasetavo na v Muelbeimu, Ja bUo< moi i« 30 ranjenih* Delavci ^a mssdajih mest prihaja- druJujejo re belem. Fra šeje interveninllk Nemčija, . wm KTjrtem nemškega akega kajserja Hugons je danea v rokah 4000 nik delavcev, ki aa m ds koče ptsseti sto ur. Ke js pro- Meto. Tristo moi selena po-nehala plesati, je rekla, da bi lak- JMJ* i* »iprtlh v mestni hiši s ko fta plssaie vaš ar, sli ker m jef^mi mestnimi oblastniki vred, aw vao. v,- prejemati u-jo torej "divji" ukot. Veliko bi ie pkrnl o dru«.!, ^ reh in izkušnjah, a moram konča, ti, ker vem, da bom ie radi uM imel veliko nasprotnikov. |Jr6Z kaproaim, naj ne posluh ,mik protestov. Le to naj misli, da ltIia jo vsi naročniki pravico v llMll ^ vedati evoje mnenje o srečnem ia nesrečnem zakonu. To bo marsik«. tererau odprlo oči, da ne bo taks hitro brez vsakega pomisleka sko. čil v zakon. Nekateri dopianild pravijo, ,j4 W no smeli opisovati pret« klottj, Priprosti delavci smo in n« ••„,. vdahnjeni od svetega duW .|a bi mogli pisati o prihodnosti. Take dobimo iz skušenj preteklost i ,laj. boljšo $olo, kako imamo ravnati, da bo prihodnjost -boljša. Urednik pa tudi nima toliko gradiva, da bi mogel piaati, da bo vaem po volji. Nihče nc more ustreči vsem — Cenjeni upravi->,". Dolžnost me v* Cuddy, Pa. telj "Prosveta le, da spolnim dano beeedo, kot eem Vam odgovoril na poziv, de mi je naročnina na liat potekla. Niaem bil ravne v najboljših denarnih razmerah in prosil Vat, da mi ne ustavita lista, da bom v najkrajšem čeau storil svojo dolžnost. Ia to storim danes, namesto sa pol leta, Vam pošljem naročnino za celo leto. Pošten naročnik eem in naročen na "Pro sveto*' kar j« pričala izhajati, ki mi je bila vendar najboljša in po dučljivejša od vseh dragih listdv. Ttko Vam aagotavljam, da bom naročnik do smrti, če ne boste poslušali proteetov od strani nekaterih ljubosumnežev, ki protestirajo proti razpravljanju o drulin skih razmerah., S Kot sem omenil, mi je bil list najljubši le prej, a kar eo srečne in nesrečne družine začele opieo-vati o razmerah v družinah, N mi Je ie mnogo bolj priljubil. To pa veled tega, ker se v tem epomi pjam preteklosti. Pred kratkim me je nek dopisnik fpcmnil glede divjeg§ zako- Tiati, ki t« lt enkrat ali t t tamo mislijo na to, le sbob^Jo v svet _ , ___ o svoji "neereči". One, ki so toli- ba. K temu bi hotel dati malo do- ko navdušene sa razporoko, naj bi te rajie potrudile sa prejetje postav, ki bi dovolile omejitev porodov, kot dela mia Hargareta Sangerjeva. Nji naj bi pomagale. MltUm, da jih ~bodo dobile mnogo, ki eo bodo i ijimi etripjale. Marsikatera grenka solza bi ee po sprejetja takih zakonov lahko prfhia-tH)t delavskim trpinom. Strinjam ea s vsemi dopisovalo! in dopieovalkami, ki priporočajo potrpljenje < in ki piiejo, da kaj takega ne epada v list, da ja vee prikladnejie aa uredniki kol. Po pravici povedano, meni ie na misel ni nikdar prillo, da bi ee loči-la, čeprav aem poročena le IS lat. Veakdo lahko aklepa, da eo v toliki dobi zakonAega iivljenja pripeti marsikaj neljubega, 4 treba jo poguma. Iskuinje pa mislim, da ima veak, če je toliko let v zakonskem življenju. Tudi jas aem komaj senca one lene kot eem bilo enkrat, toda redi tega ne dolšim svojega moža, kot jih nekatere. Temu bo menda vsrok, kor imam tri otroke, ksr Jo dovolj za delavca, Id mora slušiti vsakdanji kruh. Po svetu ee le peham od IS. leta, kar eem zapustila domovino, ila na Nemško in potem ▼ Združene države.* Videla in skusila sem le marsikaj, a kaj takega le ne, kot se dogaja denee po iasopisih, posebno v "Proeveti". Nekaj Jih piše, naj mfoci in mirno družin« gredo preko njih In katsra je srečna, ter ima dobrega moža, ee Ji ni treba aglalhtl Mislim, da imamo dragi ravno tiste pravice kgt ločeni. Naročniki smo ns liat in ravno tako ga plačamo. Ce Imajo one dovoljesije tvojiti d v listu kolone, naj bodo tudi eame naročnice. Svetovala bi pa, da pride vsak e pravim imenom na dan, e čemur tudi mialim, da bi ts nepotrebne dopisovanj« ekrajialo Po dopisu rojakinje ia Weat AUiaa sodim, da je nekoliko v amoti. Po mojem ee v tem ozira ai nič iapremenilo, kakor Je bilo pred SO leti Tadi meni so mere tu ravno do 20 let nazaj, ker junija bo dvajeet let. kar aem v Ameriki PMe, da takrat Slovenke le niso imele rcctavraeij, kot jik Imajo danee, kar odgovarja niel. ali tedaj tudi ai bilo toliko sloveaakih farmarjev, trgovcev in ae agentov, do bi speljavall delav l/a na limanice, kakor Jih imamo danes. To Je vsled tega, kar takrat le ni bilo toliko Slovencev v Ameriki in tinti, ki oo blH, oo kili Me priileci in revni S stanovalci pa| godbico, ki lepo slika rasliko-mod zakoni. Bil som kakih 10 let star, ko ee Je neki kmečki fant, boljše rečeno surove! poročil a kmečkim dekletom. Bila je pridna dekla in povrhu je prineslo lično doto. Kmelu po poroki pa Ji je mol pričel očitati, da bi bil lahko dobil boga-tejio in lepio leno. Takega očitanja bi gotovo nobena lena ne mogla Bpenaiati, a mlada gospodinja st je vseeno trudila ns vee načine, da bi mu mogla ustreči. Delfla Jo noš in dan, kvečjemu imela počitka 8 do 4 ure, a sanj ni bilo nikoli dovolj. Dppianiki, ki pravijo, da t,i mo. ralo iti tako opiaovanje v koš, nsj bi rajše napisali kaj podučnege, ako sna jo. U ver jen aem, da jim he urednik rajše . priobčil kakor p« poddbne proteste, iz katerih«! spozna, da so dopisovalci sami po t« vrsto pisanju prizadeti, ali pt protestirajo brez treznega pre«. darka. Ce mene kaka etvar v listu ns zanima, jo pustim, ne da bi pri tea protestiral Tako naj bi se izognili poglavja o.družinakih razmerah tinti, ki jim ne ugaja. Cemu bi tu. di protestiral, ko vem, da nimsia pravice uredniku narekovati, ksj naj piše ln kaj bi jaz najrajis bral. i Ako je mol naprednega mišljenj* jo ima večji pogled v dami. njo družbo, zakaj bi tega ne dopu. etii tudi svoji ženi! Po naselbinski veta, ko sem hodil kot zastopnik od raznih listov in pri tem prods-jal tudi knjige ter jc žena prosila mftža, naj kupi to |li ono knjigo, mol ni hotel pokazati dobre volje. Mesto da bi ji storil uslugo, se je zadri nad njo: "Tamle imaš kup p . . ^ nje oskrbuj, pa boš dovolj izobralena." — Tak je torej mol "naprednega" mišljenja? On hlepi po svobodi, žena pa naj bo sužnja poleg njega. Mareikatera lena mi je rekle, naj pridem drugikrat, da ne bo. moža doma, da si bo od svojih ust utrgala, da bo lahko kupila podu-čno knjigo. Napredni čitatelji in čitateljiee, le naprej s stvarnimi razpravami družinskih razmerah, ne bo škodovalo. Pozdrav I — A, Zidanžek. koma in sakej. Mogoče bodo ku« pili zvon, katerega bodo blagoslo Zvečer Jo Jo pretepel, da dragi[viu gospod, to ee pravi, bodo bla dan nI mogla ustati. Ko je rodila prvega sinčka, je bilo ie slabše. Zverinski oče je pretil, da bo umoril eina in njo, če ne bo šla delat aa pftljo s drugo družino, kar se tiče njenega gospodinjskega dela pa, da mora biti opravljeno ponoči. Nekoč je leno tako pretepel, da je ležala dva tedna v sosednji hiši,* ne da bi ji preskrbel zdravnika. V takem trpl^nju je onemofle žena čakala odrešenja, prišel je nek namiljen hlepeč, ki jo je rešil trpljenja in ušla jo s njim v*Leoben (Ljubno) na Štajerskem. V Do-nawitzu sta se nastanila v stanovanju is ene sobe. On je bil močen človek in kot tak kmalu dobil delo. Živela eta ekupaj v takozvanem "divjem" zakonu, kot ga naziva dopianik, a bi ga človek lahko Ime-no v si srečen zakon, ker bils sta srečna. Leta 1886. sem šel v Donawita spoznala sva ee in mož sa delom, me je povabil na svoj dom, rekoč, da je njegove lena doma prav is moje veai. Niaem mogel verjeti, dokler jo nisem ugledal in spoznal, čeprav jo nisem videl ie 10 let. Takret eta imela lest otrok, živela ▼ najlepšem miru. Ko je prišel mol domov, ge je počakala pri vratih, objela ga In poljubile, posneje pa pokleknile k njegovim nogam in mu jih un|ila. Tako mfr Je posneje aam§ rekla, da dela, ie od kar sta pobegnila. Živela sta skupaj bres poetevne poroke. Vprašal eem mola, zakaj se ne poročita, pa me Je zavrnil: "Mi-ališ, da sem neumen. Vidiš, kako mi J« dobre, U se boji, de bi Jo ne pustil, s zs otroke skrbim bolj kot vaskteri zakonski. Tudi žena J« potrdila, ds Je tako la rekla, da bo do emrti tako delala, kajti on Jc njen odrešenik. Deset krst ložje dq Jo prod dobrim In poštenim mo- gi -j klečati SV ostrem ksmrnju ^obtš SLIKE IZ NASgLBlN. S tovora. Na Gilbertu imajo pri> reditav s igro, khlere čisti dobiček je namenjen v stari kraj na Brc* je) V naznanilu nič na povej dopisov od slovenskih farmarjev. Saj adaj tudi nimamo čass; m plug moramo prijeti. PrepusUo© torej dragim, da poročajo o dru-žinskih razmerah in o vsem, kako se suče svat Veega smo seveda 1« moški krivi, če pride kak rarkol v družini. Ce katfrega rojaka veeeli delt v šumi, naj pride sem. Dobi lshke stalno delo za več let za obdelovs-nje pragov (tajaov), kar piečajt po 26e od koen. Dobi se tudi dele pri izdelovanju dog, kar pl***J* po $8 od klaftra (eorda). Re™« zdaj eo postavili tu iage za rezs-nj« dog, ali ni tu delaveev, ds « sekali Ice.—k Vcrdme*,, AH val, sskaj se tvoj d^J tako rad potepa s dragimi deas Is uganja rasae "poiodsosti t Odgovor ns lo la maoge «*»«■• v obnašanja otrok najdeš v gi "Sata W*enesUe'\ ki je bilimenoven v obtožnici pro- L j^j u* tepodkopevel • svojimLeM. M-(() Um ti člsoom ameriškege organlzato- phumj«« mestu ugled ia kredit■ j nijumil »a \ | ričnege komiteja m kuzliflko ko-H odlok, ki g* jo pieel sodni m Igli eB0 MB0 oro »i < Ioni jo. Po njegovi izjavi ni niče- Mnik Floyd Thompson, m delno 1 g dn#v§ ^^ m Kar v delorenju. ki ga glMl ukou, , biU pljunil aa vrelo . je vililo kuzbaško podvzetje v » Mnenje tega sodišfe oe »P«'« Lrf.if" mu to ne k ne ml-prissde- SOBOTA, 21. APRILA, 1123. dtlavsktga (Federated hin^inaiiu, stavkali en Delna snega radarjev. Okrog 300 ruderjev, upoalanih v zlatih rudnikih United Kastam A Tom itedd Jtompanije v Arizone, eo ta teden dan in doaegli kompromisno r višanje mezda sa (0 centov aa dan. Uudarji ao sabtevali dolar sreč, de doeešejo mezdo, ki jo prejemajo rudarji v bakrenih , rudnikih. Nove »mezdna lestvica je sledeča rudarji pri evedra $6.50 in nakla • lalci rude $5 dnevno. Rudarji v arizonakih rudnikih Imajo $5.45 in naklndalci $4.84 dnevno, toda radarji v. kempah sla tih jam plačujejo $55 sa mesečni board, medtem^ ko rudarji v kempah bakrenih" rudnikov plačujejo le $87.60, prosveta magali reševati moštvo in potnike s ladij, ki so jih potppili.'' Kako je atiglaika admiral i ta aprejela to Simsovo isjavo, je rasvidao ia braojavke, ki jo je prejele Tpbune. V njej je pove povrnitev k ustavi. Zednji selZatrdno sem prepričan, da bo bodo sdruiili tudi a sogovorniki1 razprava na aodišču popolnoma svobodne besede, s nasprotniki t razjasnila vae. kar je treba ras-glediške cenzure in s dragimi elej jaeniti. Z vso iskrepostjo aaupem menti, ki se potegnjojo sa osebno I možem v tem delovanju, ln selo svobodo in ustavne praviee. me veaeli, da je prišlo tako. -v________.-d- - Te kombinacija se je le poka ! "Nisem komunist,#niti ne sim- dano, da ne mara admiralita 'prežela v newyorški drlavi, kjer je patisiram s njilsi. Izvajanjem so- rakanja' s emeuišlhm admiralom, governer Smith ftastopel vse na- vjetake vlade na Ruskem sem aa-ia da js stvar s tsm končana sadnje omenjene elemente hkrati, sproten, ali sanimam se sa ruski | - V potegovanju sa iznebitev bi- narod in bi mu rad pomagal v rok racije bodo dobili v času do industriji priti na noge. Ta avto prihodnje predsedniške kamps nomna kolonij* ja iaaela saposle nje dokaj privrfenesv in prista-1 ne ameriške delavce in inienirje v šev. To je tako gotovo kskor e- ovojih delih. Moje zanimanje ss men v očenašu. Ali v vprašanja'omejuje na ustvarjajoče delo v glede ne ublažitev Volateedove | nepolitičnih smereh." postave pe se jim ne obeta arečs. Baldwinovi stiki s kuzbaškim Novi progreehrni senetorjl jim pod vsot jem nimajo nobenega pohode prev malo koristili. Dill iz I sls z zadevami Ameriške unije sa Washingtonk je suhač; Wheeler i civilno svobodo, je dejal profeaor is Montane tudi, potem Shipstead Harry F. Ward, ki je pridružen is Minn^aote, Frazier is Bsv. Da- ravnatelj. "To je popolnoma lakota, HoweU ia Nebreske. No, in sebna zadeva 'pri njem." Mednarodni kapitalizem. Pariz — (Federated Press.) — Frsneosko italijanski * jskUrski trust se snuje med laleaarsklmi in jeklarskimi magnati Francije in Italije. Pogejenje trajajo le tri meaeoe. Poroča m tudi, da je Ua Ujanaka vlada ponudila franoo skim kspitalistom velike konceai je v telegrafu, telefonu in drugih javnih* napravah Italije, katere je Muaaolini rasdržavil. fcgfani L i(aw TjjI— xi i Brookhart ia Iowe je tako suh ks-iZ^Z ru^SiJ«* »i«dra. Že še aamo omenil Amalgemeted Clothing Workers\^ * , ' ■ ? , i ILUNOIŠKA tlLlEHIOA P*0 Union! bodo prihodnji"mesec Z]^ " -1"*"0 hud> |SITOrSmMI te veli zvišanje mezde za tri dolarje na teden. — Krojači v Cleve- Kuklukaevol t Italiji Oa pravi, da bodo žganjarski ti-I Rim, 20. spr. — V Italiji ss js [ustanovila tsjns družba s maeka Springfisld, M. — Esnry Ford mi ^ T haljah po agledu Ku Kluks ie na teden. — Krojači v Cleve- k i--Wni natanko v netnai —-__-_____- - ^ _______r- ______ andu, ki izdelujejo Ženske obleke J?^fJT JL^ gem 0„ H® "»preje«, Priiko41 iUinoi- Klana v Zdruftfc drfrveh ki eo člani International Le- £JS?In tT?« te lki ***** M>iroti" pomoč 1 a» (larment Wnrker.' TTni™ M6 Poračunal, J» «« ^ U«ai« Chteaeo .F petnajst let, nič manj, nič več. želssniea Chicago * Peoria - St. L Louis ja namreč zašla v Uko ha-1 Garment Workers' tJnion, zahtevajo 15 do 25 odstotkov zvi-r _ . . « . „ iuuuib je namreč a—i a t sanja mezde. O zahtevi bo idločflo de ***** ** * dovollU razsodišče. J? r l.tnda * da ^ kom*ije opusUti. V Franciji je generali stavk*jf hud jo tudi no- kleinioA, le dolgo bankrotns. pogrebnikov iz aimpatij do njiho- V1 " New je v rokah nekursne uprave, ki ljati dener pri njej. Prebivalstvo E3E3EH3 aprila soTi Podptru Jeiioti I ■' 1 J UkM. IT. j««Us IM* GLAVNI IT AN i SSST-SS SO.LAWNDALI AV«„ CHICAGO, ILLINOIS, Izvršovalni odbori urriuvNi oosbki Predaedaik Viaeeal Catekar. Jadraj VkhHkk. I I POHOTNI OOSEKt UASsa^e&lBMNR is SOLAIIKI OOSBKi OSRSDN JE OKROŽJE I ^J^eal^ssšssdalk, SSST-SS S^ Law«lale Av« VZHODNO OKROftiCi Ja^k * "" " fAPAONO OKROtiBi --- MikVtai«!!' i Nadaorni odbori ZdndHtvooi odbori I Predeedalki Fieah/Alel. S1S4 S^ Cvav|esd Ava, Urlaub. IU. ______ OHaa"€tM CbvSaai^te,' VSHOVNI SDRAVMIKi Dr. F. I. Itee«, SS1S Sl.CUle Av. Oseslsad, O. pozor!—k*re«peadMMa a «t iftllllK, W delaj« v »ut em.HHMfl Za Veliko noč sa vračajo laata- \'ih tovarišev y vajo pet frankov plače. [0T ..........l j p W ------------------ ^iSiVTO!^«-^-«^ Razne vesti. [pijačiee r -di, d. je v senatu »no- ,55 dolii ,IZ***™ V ilaga1«^U° ker ^onS^sa11 te pAtrkavenje'; is datjsve jo te jedo. tf ver jen je", da m prevozno sredstvo. k*ko «ors,proko Tods.tihspe MA OOVERNKMKI SKUP-f / Mna. naslednjo I Msts, ki je služil le tretje Isto, ^^'je dobil urlsub sa praanlke. Fsnt \f r/r'' r------iijuai eaino prevozno sreasivo.i«----- lTuL. " ,'k I bo dalo na prihodnjemkoogresujJ^ n. ksm vss nsso lah spraviti nobene vproUprdubilne prfvgeti tfl pfog .. . , — — f—----------- "Bila je ekoro popolnoms — r , t(t V1 1924 brž ne bodo dosti zmenili za pro-L0lastno sa sdrlujoš otrok, inH»' , •n Z ^fh^lS?®" K«110 To nl tolikšne- Lorda bI „ ldrfala na nogih, če ^ela sva v krčmi, njsgov m na uspehe ki jih 3e dosegel v ds bi naj potisnUo bl ^ jj ponudili roko n nekaj obrss ps js bU jsssn kskor cvetne «vo,em_drsstičnem progrsmu »a|^Fd „deve T ogadje. W LT Ta ^trok.bi sa eotovo ras- wdeljs, «. . , » ,i vee uvuko »»»©.c t i čase. Ta otrok #bl ss gotovo raz- uveljavljen je državne prohibicije UiQ [t ati in pričakovati, d. Xw krepkega in močneg, mola,. .... V Pennsylv^piji. Po telefonu je L, naittpiU nova močna in in. l%i^UfU$U "tuksj- "Pojdem, pojutrišnjem poj-tolf! 4 političns strsnks, ki bo nsjiisala |na premogovns potjs in po.Uvl- dsm! " I ne svoj prepor vse ks) dragegs ti gv0^ tovsrno v Sprlngffeldu.|. Potegnil je ispod suknjs posvsl ' . -—r ns svoj prspor v»e wu|cK» te SVojo tovsrno v opnngneiuu - ^ r—- — cvetju preden je nsstop ls moja ktkor .«Prohibicije", fli "Lahks ZtBedaj smo ml njagoVi nehotni kan, smečktt pepir. Naktempa- Hdmtnistracije, ao vzrfi sl<*vo. Tok, to iv0 -----^ ------- je bil prvi korsk. Ssdaj se s vso1 Prohibicijs bi sploh ne sodils mnl zsdeve skupnega pomens. v prošenje J>1 naj reševala kra-na politika, če se je žs sploh vredno pečstl s njim. Ali potem obfMtL SMO nri~ tem ntn annt I M* Vode pfOČlSte, in Stari po- «te tndT5!eSl iT-SSa^Sr Utlkarstrt V demokrataki in repu-gsjo tudi zvezne in mestne obla-|u,:i____u4 nikakor ne in obupani varuhi." vnemo pripravljamo na drugega, ki stremi za ssdušenjem in kaznovanjem tihotapstva s žganjem. Tudi v tem je napredek Že vid jUspešno ni samo delo SV0B09MA BISIDA JI IMA-HA VRHOVNIM SODNIM DVORU. pirju p. so bUs skrivnostna sne-msnjs, krstks, trdo ssssksns črte v nepregledni črti. "Tukaj so dnevi, ki ssm jih štsl .... Sdsj. štejem ure, od sinoči jih ŠUjem. Ksdsr mine*'" h«jv luui ivmuc 10 uiovine wia- .... , , eti. Tihotapstvo že ni več mJwlTrfbnrit^T v kalnem.......I^ekel vvašen in daleko^n od']snerodno ki bi bil prijeten in plodonosen «*11 ? ^n^rohlbi«no lok gleio na previse svobode bo- Wo ^ ki ps .veren v Pennsylveniji." Inx * ® »ede ter prisnal s njim, ds imsjo ju ^ On si ssmo slamnat suhač, ne- vPW*je neonnmzHu ' lieti in ppaamesoiki prsvteo svo- L, ^^ ^ ~ ' 1 <_ _ I - - ■ • k.;«i.l..»i lnbdn. Ar4.m\ n» I ,,n . , Springfisld, I1L vrhovni sodni dror > U tsdsn izrekel vvašen in dalekosešen od .... ..... i O krenil oe jo in pogledal na uro — Hite®«*1 na suni. "Minile je!" je vskliknil Ur js | s nerodno roko podaljšal tisto de-se je vlekla na papir Irtiee do črties, od go v resnici iakren in zaveden, i i noano amumm i««««®, . gagajt MaU, se tl Uko mu-Ko je ie prebival v Waahingto- SADIVA AMERIŠKE KOLO«- in Btrodne administracije, doklertJ ^ M 1 i» Ml nlAO/tv /inm mAm~ «;.«lh • JI V SIBIRIJI L. liurnVirilin ht T IllOfflSVlieniS Ll._ U. A______i. —___1___ bodno kritizirati lokalne, drlavns . ftkgjt M tj uko mU. po- nu, je bU njegov dom eden tistih I JI V SIBIRIJI. Ine zagovarjajo redkih domov, ki so bili popolno- ---obstoječe vlade---------- ma brez opojne pijače. Kadar je Mew Tork, M. V. (Fed. Preas.) drlsvnih In krejevnik priredil pojedine, je del ljudem — "Zelo me veseli, ds je prillo §Uv# aieer dosti jedi na miso, eli opoj- do preiskave razmer v kuzbgški o^llok je bil izrečen v tolbi, ki ns pijsče ni bilo niti kepljioe na koloniji na Sibirskem, čeprav se U, £ v imtnu gikalkegs mests njej. Diplomatom se je to aieer bo jrršile pred sodiščem," je de nlpern poprejšnji župen Wilii-r.delo melo nerodno, pa je vendar |jal ravnatelj Ameriške unije ei-|am Thompson proti čikaški Tri-šlo. Sedej poizkuša govsi no tako docela oaušiti di ji je poglavar. De, bi se i posrečilo, tega še v sanja ali, uko zaupe svojim vanjem. Medtem pa bo Um oni Delaware v državi Nejr senator Bdge zavzemal -----_li ti i u" u u« uuuiwtiu«| «h o etrmoglavijenja ^ en ^ g^j { an oam kra-eli kršitve dešel-Juk Ain a ^^ ^ ppgdravll Url" . o ko se je MaU naemehnil ■"En ssm ^eat Tisti dsn bo dolg .., daljši od življenja!" "Daljši od livljenjet" "Dsljlit .. * Glej, de sM prine- _ _ ssmo solnos je bilo pred očmi, gosdovi, sslsns »Ibelka msd hribi ... od dalsč jo pola otara slsdk. pssem. Tsko je lel n. prostr.no dvorili., soroda, kakor js bil HUl js |tam, gledal js proti ostra, kise te I svstl ilo nad mssUm vss jasno in modro. Slišal je, kako so ls daljave šumeli gosdovi t . . "Sls Scharelol" mu js planilo v obrss, kskor s psstjo. "Sod psU suknjo prids, umasan kakor praaee ,.. marši K raportul" Mate pi vedsl, ksj ss je sgodi lo s njim t M jo k reportu. ' "Drsi Tegs Kaaernarrsstl" Osrl oe je sačuden. "Kako je rskelf Kake jo oo-dllt" -PrajUr ss jo nasmshnil. "Tri dni zapora ... Marši" Mste je samahnil s roko, ns-smehnil se js kskor otrok. '"Ssj se je smotll I Sa Veliko noč moram domov, še noeoj poj dom , . . urlaub eem dobil!" "Meršt" "Ksm! Ns domov?" "AbfuObrenl" "Ne domov f" Nekdo ga je prijel trdo ss roko, Mste ps ss «s jo otrsssl kskor Imuhs. "Ne domov, prsvltef" Vse mu je bite jasno — »topilo je predenj, kakor polnočna gro AU eal, ko| tefl toliko lt**Ui dsUvtsv v IbsOi olsMi, U m pil i os^, občevanja • rlslifss^t Als vsi, šaro« M knjigo "■si* daloi", katero (UMI pri KnjUsrai maUoi a V. V. J. POTRIBUJBMO Ionsko ss H- strežnico in noeiU ns miso sa uradnike. Sa podrolpOsti oglaaHs ss prit Supsriatsndentu The Dls» mont llospitsl, Dizmont, Ps. (Adv.) Jersey odpomoč ruske industrije. mmwwmj ------—r---------^ t ,ns temeljno nifelo smeriške vla-j ttBo § kfko ^ T stališče Do obtožb je prišlo potem, ko d€ ^ ima mk drUvljan prsvi- |doraovl||it g/j mokralkih prisUlev #ter se peU- se je več kolonistov vrnilo »A-L kritizirsfi vledo in njene npra I, ^romik si, V i-lla: _l___II.« Ti mn navmteli neWVOr-L. — ...mm u airma.iv ' . ... goval ze piječo v javni debati v meriko. Ti so ppvedali newyor Le dokitr M zagovarja Strmo-Newarku, kjer ss bo s njim spu- škim oblastim, da so biU izvabijo- ^i.vljenj« obstoječe vlgde eli krstil v besedni boj George S. Ho- ni v Sibirijo, o kateri es^po. |^tvt p^uv. nimaš tam boga si, la kolala ti ne bo- Ido spekli, Is bslega kruha not* | "Ij!"* js vskliknU Meu, "pa bart, ki js vodilno svezds v new-1 vcdovali strshovito čudne sgod r "fi^obods tiska je isU jerseyjski protisslunski Mgl. bo. Po njihovem pripovedovenju Lvoboda govora." Vsa znamenje kole jo, de je pri- ao aovjeUke oblasti zahtevale, čakovatl med sedsj in prihodnjo de morejo lene ameriških kolon»-predsedniško ksmpsnjo rssvojs stov livsti v svobodni ljubesnl, dveh neeprotujočih si sil. kakor U delajo njih make sose- Na eni strani bodo vai tiati, ki sire. so zs polno uveljsvl jen je dršavne J \ Pascal C osgrove In Thomas in zvezne prohibicije. Is Um ne R"se sta bite kot uradnika kuz-čel® bo brikons pennaylvanaki belke krajevne plaarne areUrena irovernor Oifferd Plnehot. ne pritolbc tistih k®!®«««0^ kl. . ^ Na dragi strani pa se bodo|eo ae vftli iz Hibirije. Orožen. kakor [PIOPAOAVDA, PA M1Č DRU Vovr Tork, W. T. (Fed. Preas.) če bi grisel kameni Ds mi js ali-leti zvon svsUge J ur je — ksj mi |vse druge!" — MeU je lel. TisU dolge debele IrU sa papirju je bila smirom deljšs, grabi. Is js uro ^a ure s krepko roko t Uk rs t js ljubil MeU kemej ms ter [sat njegov obraz js prsblodol in js bil nenadome vaa auh in star. "Ljudje boljL krlčanskl, ka ste storili 9.., Tri leU ssm bil vsi hlepeč, poslušen .., peta sem vsm Uzd ... Is sU smerjsli, ssm klo-nil glavo 4,, sdsj ps bi mi domo vino )n mster ukrsdllT. . . Lju d je krščsnski nocoj pojdeis, vragu val arestl" "Ahfoshrent" ' "Kdor ae upat" js vzkliknil MeU in dvojs jlk js lelelo ne tleh Od deane, od leve ao ga prijeli, si* loma so ge pritisnili k tlom, roke ao bile oklenjene na hrbtu. Tisti pe, Id mo je bil uklonil ro ke, se je sklonil k njegovemu u fosoi stotmKA ns* | . KLSTA ako kotero vaaell molitev, toka) sv. dv. fsgu, eden 98 in dragi M let stara. Imava svoj. dosMfo lo prlUlno donsrjsl ToH Is katere resno misli, nsj pile in naj poli« svojo sliko, kstero as ns sshtsvo vrne, Tsjoost jamtens. Naslov je ss obs "Senln ljub... ni'V 2667 So. Lewnd.l. Ave., Ohi-csgo, lil. (Adv.) KNJIGE KlJItim MATICI s » r J.* Ksjllevns mstios Slovenske narodne podporne, jed-note js isdsls ln ims ▼ i logi sledeče kojigsi niso. Dodatek r»snlh koristnih InformMlJ. Fina trda v.ib.. Cena $1.00 s poltslno vred. Jtesrie ligftns Spisal UpUn Hlijelair, poslevsnil 1» van Moleli. Poesst is llvlj - Dne 4. aprila je —yo^ki^ York Tribune" prtee ■> )• « vos v do- pritdibe _ pe se bodoiso so vAili J /brate vrste Ustih, ki ne morejo, rte kile steparstva liet "New Tork Tribuna" prtee sel novico is Les Angetese, v ko- da bl bili ljodje žejni. Te bojne čeU si bodo prisedevelo ne vso moč ustvariti r deželi rszpolole nje sovražno prohibiciji. * Mokrači ee bodo posluleveli nerelne defensivo. Po njih mnenju nej bodo drŽava prosu een-trelhtidaae zvezne birokrneije. ".ranili bodo s vsemi svojimi mol-mi prevleo svobodnih drlevlje-nov, kl ao upravičeni da popoln > ma svobodnih domov, kimor ne imej vstope noben samovoljen ^sHjKee. Dočim eo snhači zatopljeni v Baldvrin je stopil v zveeo a tem letih 'strahovitih * pod vzet jem na prošnjo erganiza-jki ao jih pripisoval, saraanlški li rijskegs predsednika CalverU In sli moštvu In poveljnikom nem- inženirje Sehnylerje. Te je bil njegov prijstelj veš'let. "Zdelo ae mi je, de sU bile la dva s svojimi toveriši uprsviše-ne do lege, kaf aem storil še er ganisaeljo. Kakor eem obveščan, aU morala preboleti to ia v Si-biriji atrelne telkoče. To po salo. ker vladajo na Roškem velikanske zmHtejeve v irnjusiriji is pre-vsžanjo. "Te težko/-" so. kakor r*inm*m ssvijenjO uveljavljanja prohibi j jez. odgovame z. nkdoUitve. M utirajo mokrači tla gibanju U jih naprtih * m Jeni koloomti. ških podmornic Po njegovi ujevi ai nobenih zapiakov, is katerih bi bilo akle-pati, da se paveljnikl In moštvo nemških podmornb. rn^enjali gro-zovltoeti, e ksterik je. bilo toliko čuti po sveto med vojno. "Novinaraka poročila o etraš^ nih groaovitostlk' ntee bile nič drugega kakor propaganda." js rekel admiral Him. "Angleški W .... naši sa pl»k i predlog SSSOSS iKtro* iii kašej«. d. se nemški j Aur podmornični poveljniki vsdoo po-l MeU js skočU movioo Ob devetih, ko ni bite vol loči in so šepetali Uv^ili svoje sgod he, je pololil roke podlrlevo te is strmel v črni strop. In kskor de ss js rssmakail črni strop — tam gozdovi, v daljevl lomeči, solnee pozdravljajoči, Um selen, doline, kakor zibelke, meti ne pragu, dlan ned očmi - "Kaj al ti. Matef" ln kemej se ge ugledeli ne holmn zvonovi evetege Jurje, ee vstre petaU te ae zapeli tteto aledko staro pesem , . , "Kaj tl si, Matef Posdrav-I jen f Sanje «o plenite v temo, jutro "Sirom s k otrok, odej sel Ae troje letT>o! ne bol videl domovi- .1" MaU je globoko savsdihnll, vstsl je, povesil je gtevo In js šel I miren, ksmor so gs vodili ... V temo je ugasoile ze gorami stara Kadka Zs vsliko noč se vračajo lasta-vtee, de prasnuj«>jo v domovini ,.. Zakaj — o tujina, sovralna, i prijazna, kaj so tvoji svoaovit— ZA KUHANJE PIVA DOMA ln plirllAee?^ ammms. I Mile te resalh loaeeejld. 1 ram 4es|a*«o aereOfle pO pe- igv^Srit&t Cermeelte n»t FRANK OGLAR. MSI nje amerišksge pro! U s. Im. vsllks vojne. Tr-de vssbs. Cen. $1X» s polt-nino vred. % Sajedatel. Spisal Ivan Me-lek. Povest is doslsj skrite-ga kose življenja slovanskih delaveev v Ameriki. Trda vesbe. Cena $1.71 s poltoise vred. P Sakon biogososlje, Spise! Hotrerd J. Moore, posloveni! J. M. Zelo podulne knji-ge, kl Ulmeči mnoge netuf-se sakone le pokesoK keko se splolel rasvoj ponavlja pri peeamesnlktv fisllne In dolevne, S allkami. Trda vasbe. Cena $liH) s poltatee vfed. Zednji dve knjigi ,aero-leni skupaj, dobite se tri dolerje. Vee Iliri kejige «« šeet doterjev, Vredne sel immmmmm Moroihe, s katerimi je po-als t i densr, sprejeme KVJIiSVffA MATICA SH74f Si Uurndsle Ars^ Obte igo, m. otip Jurčič. Sin kmetskega cesarja. (Konec.) Sodba. Tik pred jamo, kjer je bil njet baron Jošt Turen, je gorej ob plo-• inatem kaminu ogenj od dhigib oddaljen in manjši. Sedelo je molče kakih sedem mož okrog njega. Bili »o stari, in ko je ognjevit »vit odaeval se od njihovih nabranih, zagorelih obfazov in » dolgih, po rsmah viaečib, oaivelih lae, je bilo na prvi pogled nekaj častitljivega na njih. Na natančnejši pogled pa vidimo, da je tudi njim dolgo, neredno gozdno in roparako žfrljonje vtianilo nekaj, kar Človeka zaznamuje Uko, da •e g% ogibljemo radi in mu ne zaupamo mnogo. Tudi okrog njih je ležalo r#s-novratno orožje. "Kako je, d* Koaomnna -nif Saj bi moralo to že vendar biti v kraju. Če ga mieli obiti, naj ga precej, ali paDrugega nimamo od Uga kakor nevarnost," pravi eden. f' ' "Saj je bilo neumno vlačiti ga . aem kaj. Ako ae je hotel zneeti nad njim, lahko bi ae bil v Saharskem turnu," doatavi drugI "On hoče eodbo naprajiti o njem, kakor je biU aodba za nje-golega očete. Tam ao goapoda eo-dili kmeta, tukaj bomo kmetje goepodo. »c že preobrne," reče tretji. "Zdej niamo več kmetje," pra-\ vi žaloatno nejsUrejii. "Pomagaj ai, če moreš t Pojdi domov orat, da te obeeijo.". "Ulja vendar ne bo živ, eodi-mo kakor hočemo," pravi drugi. ' — Zdaj pride Koaoman. "Kaj novega f" ga vprašajo, gr' "Nič dobrega!" — odgovori oni. — "Hiteti moramo, če ita — naa zaaačijo. Takoj jutri zjutraj p mbra plemenitaš umreti in potlej [;' ae umaknemo. Zvedel eem, da eo le pred dvema dnevoma ujeli Štiri naših ljudi, med njimi tudi ' tiata dva Vlaha iz Šrajbarakega ■ turne. Bojim ee, da naa bodo izdali. HiUtl je treba." |iv Ta novica preatraši može. Vai molče. \- opiše vae tvoje trpljenje, vee krivice, krvave zločine, ki oo ti jih prkadejeli hudodelci in tira-ni.., Kolikokrat je šla preko Ube vojna nadloga, vae ai prenašalo vdano, vilo roke, ihUlo, molilo .. . Poonalo ei le jok. Kako ao U preganjali zločinci, euvali, brcali, bičali do kfvi, oplenili U, požgali ti dom . . . Vae ei prenašalo voljno, požrlo vue krivice, ker ki zaman Ukalo pravice, zaman proallo miloeti. Tvoje pritolbe nieo bile nikdar slišane, nikdar uslišane tvoje prošnje . . . Bilo ai prekrotko, prepošteno, preponišno . . . Vao noč in vee dan amo blodili sem in tja. Niamo vedeli eilja ne poU. Fronta je bila pre-drU na mnogih meatih in vrzeli široke več kilometrov, tako da naše komande nieo vedele, kje naj maiU. Ce bi hoUll Ruai malo hitreje nfcprej, bi lahko zajeli vee polk in voo našo divizijo. Proti jutru emo aablodili čea Potok Čarnjr v velikanski gOnd, Id mu ni kilo konca xH primere v lepoti in bogastvu. Bataljoni eo.ee razmeknili v stre lake vraU, deaet do dvajaet korakov narazen od mola do mola, in se pomikali počaet naprej po tem-Ol golčavi. Solnce je aijnlo, a ni ga bilb videti ekozi viaoko emrečje. Stalo je deblo pri deblu, eemi organi, ki bi lahko kljubovali silnim viharjem, a bojna vihra jih podere, raečesne, rame-ka *.. Čigavo je neki vee to bogaatvof Čigave eo vee prostrane rodovitne žitne njive tam kraj gosdaf Nar žetev preliU že obe armadi: avstrijOka-ip rueka, a ljudatvo atrnda in gloda v svojem ei-romeltvn koruzne stroke, opečene ali kuhane, korenje, črni kruh, zs priboljšek po otepa nessbe-ljen krompir. , Popoldne so zadele vrste na robu gozda na ruaks prednje oddelke. Pričelo je etreljanje. Takoj je bilo več ubitih in ranjenih na naši etranl. Bataljoni ao ee pričeli utrjeveti po goednih obronkih, a Ruai bi bili polk tedaj lahko s enim aa-mlm močnejšim sunkom razpHKli po temnem gosdu, da ne bi mogel nikdar več zbrati avojih oatankov. Deeno od nae je bil gornje-avstrijaki »polk. Opazovali smo, kako so ga Ruai poganjali preko ffolilnv nazej in s Um krivili linijo, ki je bita vedno bolj podofena obroču in je nam ogro-šala hrbet. Levo od nas js bile široka vrsel, dalje pa nemlki polk is "rsjha." M Mil i emo, da emo nelašč nastavljeni, da pademo Šivi ln adravi Rusom v roke, pa amo ee motili. Pet dni amo ostali na |ptn mestu. Rusi so treekeli naprej in naprej s šrapneli in s granatami po praznem gosdu, da so ae krkaU veje in rušila deblo. Vršalo je v vrbovju in butalo po goadu, kot bi bil aodnji dan. Major od prvegs Uteljona je sajavkal a tresočim ee glaeom: "(lospod stotnik, prevzeasite poveljstvo nad bataljonom — jas aem marod." Ukazal jo avejemu služabniku, naj pobere evoje ropotije — in bežala sta v zaledje. — Pa jo aopet ponehala železna nevihta in aopet zabAmela tom hujo. Peti dan ao šele pošteno zagrabili. V petih vrstah ao vli naprej in ee vrgli v nsša kritja. Slotnije ta oddelki e ata Venski mi poveljniki ao ae podeli bres boje. oddelki s nemškimi poveljniki no ae pa nmekniH in ae »pustili v beg. , (Dalje prihodnjič.) (Dalje.) Tam doli v Soglio in Braido se je zbral polk In odšel čea Carbonare in mimo veličaetnih atebrov •kozi prodore v Valaordo.. Pridružil se naa je nov maršbaUljon in pomnožil naše vreU. Peti dan amo doepeli v Lavia, kjer je dobil vee polk novo mon-' duro in opremo. Natrpali amo se v vagone dne 24. Junije 1918. leta. Bog preko gališklh poljan. Pet vlakov je puhalo a polkom čez Tiroleko, 1 Solnograško, Gornje Štajersko, čea Semmering, Dunaj, Požun, Budim-Peš^o, Veliki \%rs*din in daleč nekam na lokalno želcsnico v Nagy Banya, kjer je železnice konce. , Strojevodja Rumunee, je zapeljal naš vlak * ven na polje, odklopil lokomotivo in se odpeljal P naaaj. Stvar ee Je odele vaem sumljiva, sato je Tlel viškov komsudsnt patruljo petih mož in Šel laket lokomotivo in atrojevodjo. Gledali amo ta " čudni prizor in amo ae na vea glaa smejali. , čakali amo več ur. £edaj pa pride aem od-' iVaal proceaija ljudi s vozovi in z lupsnom ns če-lu. Bili ao sami Jtumuni. Privoli so posdrsvljsti. Zapeljali ao vozove pred vagone in nam delili voakovrstne dobrote» kruh, vino, aalemo, klobaee, i nad je. šganje, tobak, mleko, air, alaščiee, dalje jedi, ki jih še nikdar videli niamo. Debelo emo £ gledali te bele vrane in bili amo veeeli, da amo * aašli v te poaahljene kraje, kajti v tiatih čaaih Je bilo vojaštvo le vae do grla aito. Tu ao nae pa tako prijazno pozdravljali in metali novih in novih daril. Ko ao bili vozovi prazni, ao šli po dru-ge. Zatrjevali ao nam ti gostoljubni ljudje, da ni v ti«tv kraje Še nikdar raila četa vojakov in da Jih ni še nikdar doletele taka — čaat . ., Po preteku kakih šestih ur ao prignali sopet lokomotivo. Nič kaj je nUmo bili veaeli in — tako i ae nam ja. adelo — tudi domačini ne. Vlekli amo #0 nazaj v Bzatmar Nemeti in dalje idtozl Marraa-ran Saiget preko Kerpetov v vzhodno Galicijo. V Laneaynu je bilo vožnje konee. ker v Ko-lome j i ao bili le* Ruai. železničarji so k vso naglico iaprajAjeveli poeteje in betali. ' Vee eeate ao bile polne Židov beguncev, ki , so vili roke, jokell in neetrpno bili po svo jik jiurlavih konjih, ki niso mogli izpeljat oblošenih voz iz globokege blata. Občuriovsii »mo mirno aa-, veat ^n otopelost domafegs ruainakega Ijndatva, ki ea al brigalo ne aa Ruae ne ta naa. Mirno Je takalo v avojik bornih kočah in gledalo za beše-Mmi Židi, evojimi največjimi zstrslel in goljn-fi ... A to krotko ljudatvo ni kazalo alobe, ni p* Škodoleljno smejalo aa belečiml pijavkami, ampak v ovojem dobrem#ereu je imelo Še eelo sočutje do njih. peaaagato jim celo nakladati vosove ln jim dobrodušno šelele »rečno pot . . . Oj ti dobro, blago ruainako ljudatvo I Kdo naj Stari baron JoŠt. Turen po evo-; 1 in avojega sina čudni rešitvi n dolgo živel. Strah in bolečine, k jih je prebil v Koeomanovem jet-ništvu, eta mu nakopata dolgo bo-dzen, ca kaUro je v naročju svo-ega eina in mlade anahe umrl v Srajbarakem turnu. Njegov ain, goepodar na Srajbarakem turnu, etrahovitih ur med upornimi kmeti ni pozabil nikdar. Bile so mu za peuk in vedel je, da pri podložnikih le s pri-zanealjivoetjo in ljubeznijo pridobi spoštovanje in ljubezen. kar aam se preaelil ls CMeaga v Cieero ta lasem tjidl tukaj svojo t rjo viao s fiavlji ta le vedno popravljam čevlja pe rmerni ta tiski eaai za kar ae lakko vmk sam preprita, imam v prodaji sove čevlje ia najfinej lega sanja; Hoje delo jamčim tn dajem točae pestreibo, torej se vam priporočam da me obilčeta v mojih aovik prestorik val rojak v Penss avtomobilske ia dnatrljo v ameriškem življenju. Izdelovanje avtomobilov Je tretja največja industrija v Združenih dršavah. Veako leto se prodaja v Združenih državah motornih kočij in tovornik vosov v vrednosti čes 1500 miljonov dolar jI v. To js več kot ker nerod troši sa pnvolnine, za moko, za pohištvo, za čevlje ali aa vaako drugo blago, izvsemši meeo Ur železo in jeklo. Klevniee eo največja ameriška induetrija, Železeratvo in je-ktaetvo je druga po vrsti in ss njo prihaja avtomobilstvo. Avtomobilska indnatrija je tako obaešne, de eege tudi v drugo obrti. Tovarnarji motornih vozov porabljajo 22% od aluminija, ekoraj 12% bakra ia 40% plošč natega »tekla, pridelanega v Združenih državah, in 80% od vae evetovne produkcije kavčuka. Ceni ee. da Je 2,431,000 oeeb neposredno aapoalenik pri avto-mobilekl Industriji. Od Uk 266.-080 dele v tovarnah avtomobilov, čotrt mil jo na v tovarnah, ki tade I nje jo avtomobilčke pritikltae. in ,288,000 v garažak. Ostali ae pro-i dajalci, šoferji in delavci v Udu VLAGA REDOVITO INVESTIRA RAZUMNO V Največji jucoslovenski ban ki v zjcdinjenih državah. 1900 Rima lelnssd Avo., vogal It. CHICAGO ILLINOIS KAPITAL IN PREOSTANEK $ 1,25 0,000.00