primorske
novice
KOPER, 24. septembra 1982
URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
Št. 25
VSEBINA
Občina Hirska Bistrica
Krajevna skupnost Je!šane
—	SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za so-
financiranje de! na vaškem vodovodnem omrežju, kanahzaciji in rekonstrukciji ceste Do!enjski potok —Ve!iko brdo, ter vaških u!ic	„
Občina Koper
—	ODLOK o spremembi in dopo!nitvi odtoka o zazidainem načrtu Obrtna cona Koper
Občina Piran
—	SKLEP o objiivi podatkov o gibanju osebnih dohodko\ \ gospodarstvu občine Piran v prvem pohetju Ì9H2
—	ODLOK o svetu občine Piran
Občina Postojna
—	SKLEP o javni razgrnitvi pred!ogov urbanističnih redov /a območje krajevnih skupnosti Prestranek. H ruševje m Košana
—	SKLEP o objavi podatkov o gibanju osebnih dohodkos \ gospodarstvu občine Postojna v prvem pohetju !982
Občina Sežana
— SKLEP o objavi podatkov o gibanju osebnih dohodkov v gospodarstvu občine Sežana v prvem pohetju !982
Krajevna skupnost Avber
—	SKLEP o uvedbi samoprispevka za financiranje asfa!tiranja in ureditev vaških poti v Ponikvah
—	POROČ!LO o izidu g!asovanja na referendumu za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje asfaitiranja in ureditve poti v vasi Ponikve
Občinska raziskovaina skupnost Piran
—	SKLEP o ugotovitvi ve!javnosti samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske raziskovatne skupnosti Piran
—	SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi občinske raziskovale skupnosti Piran
Samoupravna komunatna interesna skupnost !zo!a. DO »Energetika« Ljubijana, TOZD Butan p!in !zo!a
SAMOUPR AVN! SPORAZUM o dotočitvi pogojev za do-ba\o m odjem uparjenega, mešanega in /emetjskega p!ina
0BČ!NA !L!RSKA BiSTRtCA
KRAJEVNA SKUPNOST JELŠANE
Napodtagi 8. č!ena zakona o referendumu in drugih obiikah izvajanja (Uradni !ist SRS, št. 23/77), 6. č!ena zakona o samoprispevku (Uradni )ist SRS št. 3/71) in sk!epa zbora občanov vasi Ve!iko brdo z dne 26. januarja 1982, je svet krajevne skupnosti Je!šane na seji dne 20. avgusta spreje! nas!ednji
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje de! na vaškem vodovodnem omrežju, kanahzaciji in rekonstrukciji ceste otenjski potok—Vehko brdo, ter vaških u!ic
Krajevna skupnost Je!šane razpisuje za vas Vehko brdo uvedbo samoprispevka v denarju in de!u za sofinanciranje de! na vaškem vodovodnem omrežju, kanahzaciji in rekonstrukciji ceste Dotenjski potok-.Ve!iko brdo ter vaških poti za obdobje od 1. novembra 1982 ""3! oktobra 1986.
Skupna predračunska
Skupna predračunska vrednost programov iz 1 točke tega sk!epa
i"^a !3.0()0.()()() din.
redstva za izvedbo programa se bddó združeva!a iz nas!ednjih vtrov:
L sredstva samoprispevka v denarju, v višini din 1.410.000
2.	samoprispevek v de!u ocenjen v din 2.816.000
3.	samoupravna komunatna skupnost din 4.074.000
4 samoupravna interesna skupnost za ceste din 4.700.000
3.
Referendum bo v nede!jo 10. oktobra 1982 od 7.00 do 19.00 ure na g!asova!nem mestu na Vehkem brdu št. 34.
4.
Pravico g!asovati na referendumu imajo občani, ki so vpisani v sp!ošni vo!i!ni imenik za območje vasi Vehko brdo.
5.
Na referendumu se g!asuje osebno in tajno z g!asovnico. Na g!asov-nici je nastednje besedho:
GLASOVNICA
Referendum 3. oktobra 1982 za uvedbo samoprispevka v denarju in de!u na območju vasi Vehko brdo za sofinanciranje de! na vaškem vodovodnem omrežju, kanahzaciji in rekonstrukciji ceste Do!enjski potok—Vehko brdo ter vaških uhcod 1. novembra 1982 do 31. oktobra 1986.
Zavezanci p!ačevanja samoprispevka bi bih občani, ki imajo sta)no bivatišče v vasi Vehko brdo in sicer:
1.	de!avci v višini 3% od neto osebnih dohodkov;
330
URADNE OBJAVE
25 septembra 1982 — St. 25
2 upokojena v višini 3% od pokojnin:
3.	lastniki kmetijskih zemljišč in gozda po stopnji 3% od katastrskega dohodka in od vrednosti posekanega !esa na panju:
4.	občani. ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter intelektualne storitve po stopnji 3 % od dohodka zmanjšanega za prispevke in davke:
$. nosilec vsakega gospodinjstva enotno 5 000,00 din z možnostjo p!ači!a do 1 decembra 1932;
6. v delu bodo delovni ljudje m občani prispevali po 30 ur letno
Samoprispev ek se ne plačuje od soaa!nih podpor, inva!idnin. pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejmejo učena v gospodarstvu.
GLASUJEM
ZA	PROT!
G!asovatec glasuje tako. da obkroži besedo ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, besedo »PROTI < pa obkroži, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
b.
Svet KS Je!šane !ahko na predlog vaškega odbora vasi Veliko brdo zavezanca samoprispevka oprosti plačevanja, če bo ugotovil, da je ogroženo nujno preživljanje zavezanca in članov njegove družine
7.
Nadzor nad zbiranjem sredstev samoprispevka in njihovo uporabo vodi izv ršm odbor za rekonstrukcijo ceste, vaških ulic, vodovoda in ka-nalizaaje pn svetu KS Jelšane
3.
Postopek za izvedbo referenduma vodi in izid glasovanja ugotovi volilna komisija KS Jelšane Glasovanje na referendumu vodi odbor za izvedbo referenduma, ki ga imenuje volilna komisija
9
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah Številka; 9/32 Jelšane. 12. 9 !932
JOŽE RUTAR. 1. r.
OBČINA KOPER
Na podlagi 11.. 13. in 13 člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 1567, 27/72 in 3/78) ter na podlagi 239. člena Statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 22 septembra 1982 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O ZAZIDALNEM NAČRTU OBRTNA CONA KOPER
1 čl
Spremeni in dopolni se odlok o zazidalnem načrtu Obrtna cona Koper (Uradne objave, št 570), ki ga je sprejela Skupščina občine Koper na seji dne 4. 3. 1970, v predelu južno in zahodno od Marežgan-ske ceste
Za to območje odslej veljajo namesto določi! elaboratov Invest biroja Koper št. 67-91, oktober 1967 in št. 67-91/1, 82-32/1, september 1982
2.	čl.
Elaborat iz 1 člena tega odloka je njegov sestavni del ter je stalno na vpogled pn Občinskem komiteju za urbanizem, gradbene, komunalne m stanovanjske zadeve Koper
3.	čl
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Št.: 330-11/67
Koper, 22. s septembra 1982
Predsednik BRUNO KORELIČ. I l.r.
OBČINA PIRAN
Na podlagi 231 člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78 in 582) in v skladu z določili Dogovora o uresničevanju družbene usmentve razporejanja dohodka v letu 1982 (Uradni list SRS, št. 1/82) je Izvršni svet Skupščine občine Piran na seji dne 2. septembra 1982 sprejel
SKLEP
O OBJAVI PODATKOV O GIBANJU OSEBNIH DOHODKOV V GOSPODARSTVU OBČINE PIRAN V PRVEM POLLETJU 1982
1
Na podlagi podatkov službe družbenega knjigovodstva iz periodičnih oziroma zaključnih računov izvršni svet ugotavlja, da se je v obdobju januar—junij 1982 v primerjavi z obdobjem januar—december 1981 v gospodarstvu občine Piran povprečni razporejeni brutto osebni dohodek na delavca po vkalkuliranih urah poveča! za 18,1 % in znaša 20.183 din Razporejena sredstva za brutto osebne dohodke so v gospodarstvu občine Piran porasle za 18%.
Ugotov itv e iz 1 točke tega sklepa služijo samoupravnim organizacijam in skupnostim s področja izven materialne proizvodnje za usmerjanje delitve dohodka in uresničevanje določi! 111. poglavja Dogovora o uresničevanju družbene usmentve razporejanja dohodka v letu 19*2.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnih objavah.
Štev 113-12-80-82 Piran, 2. 9 19*2
Predsednik izvršnega sveta EL VINO KORELIČ, 1. r.
Na podlagi 220. in 249. člena statuta občine Piran (Uradne objave, št. 1178 in 582) je skupščina občine Piran na ločenih sejah zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. junija 1982 sprejela
ODLOK
O SVETU OBČINE PIRAN
1.	člen
Svet občine je politično posvetovalno telo občine, katerega člani na predlog Občinske konference soaalistične zveze delov nega ljudstva na sejah sveta obravnavajo: določena vprašanja samoupravnega socialističnega razvoja občine, najpomembnejša vprašanja družbenega razvoja občine in širše skupnosti; vprašanja, ki se tičejo medobčinskega sodelovanja in sodelovanja z zamejstvom ter dajejo o njih mnenja in predloge
2.	člen
Za člane Sveta občine so lahko izvoljeni priznani družbenopolitični, kulturni, znanstveni in drugi javni delavci, ki so s svojim revoluaonar-nim in dolgoletnim delom na najodgovornejših funkajah v družbenopolitičnih in samoupravnih organizacijah in skupnostih ter državnih organih z delom in prispevkom na področju znanosti in kulture dali in dajejo pomemben prispevek h graditvi m razvoju socialističnih odnosov ter k boju delavskega razreda za socializem in krepitev socialističnih samoupravnih odnosov , kakor tudi h krepitvi bratstva in enotnosti narodov m narodnosti Jugoslavije in enotnosti jugoslovanske skupnosti kot celote ter h krepitvi njene neodvisnosti.
3.	člen
Svet občine šteje 19 do 23 članov
Člane Sveta občine voli na predlogsvObčinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva Skupščina občine Piran
25. septembra 1982 — Št. 25
URADNE OBJAVE
331
Ciani Sveta občine se volijo za dobo 4 !et in so lahko ponovno izvoženi.
Občinska konferenca socia!istične zveze delovnega ijudstva !ahko predtaga skupščini občine, da razreši posameznega č!ana Sveta občine pred potekom časa, za katerega je bi! izvoljen	' ^	^
*	v ubs!^^ / m m
4.	č!en	:
Clan Sveta občine ne more biti hkrati funkcionar v skupščini občine Piran, niti funkcionar v občinskih politično-izvršilnih organih, občin-' skih upravnih organih ter občinskih pravosodnih organih, kakor tudi ne funkcionar v občinskih izvršilnih organih družbenopolitičnih organizacij.
5 člen
Seje Sveta občine skliče predsednik skupščine občine v soglasju s Predsedstvom občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva.
h. člen
Predsedstvo občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva oziroma predsednik skupščine občine lahko zaupa posameznim članom oziroma komisijam Sveta občine, da proučijo določeno vprašanje v okviru pravic in dolžnosti občine in dajo o njem svoje mnenje ali da v določenih primerih posamezni član zastopa predsednika skupščine občine.
7. člen
Skupščina občine ali izvršni svet skupščine občine lahko izvolita ali imenujeta posamezne člane S\eta občine ob njihovem soglasju v svoja delovna telesa ali jim zaupata opravljanje drugih nalog in zadev.
5.	člen
Člani Sveta občine imajo pravico biti redno in pravočasno obveščeni o vseh vprašanjih, ki jih morajo poznati, da bi mogli opravljati zaupane jim naloge Za koordinacijo dela izvoli svet občine izmed svojih članov sekretariat, ki šteje pet članov.
Pri opravljanju nalog, ki jim jih zaupajo Predsedstvo občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva oziroma predsednik skupščine občine, skupščina občine ali izvršni svet skupščine občine, se člani Sveta občine lahko poslužujejo strokovnih in tehničnih služb teh organov.
9. člen
Članstvo v Svetu občine je častna družbena funkcija
Člani Sveta občine imajo pravico povračila stroškov, ki jih imajo z , opravljanjem svoje funkcije.
K), člen
Sredstva za delo Sveta občine se zagotavljajo v proračunu občine Piran.
11.	člen
Svet občine sprejme poslovnik o svojem delu, s katerim natančneje določi notranjo organizacijo in način dela.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 020-13/82
Piran, 28. junija 1982
PREDSEDNIK DRAGO ŽERJAL, I r.
< * ) ' .	('o hi ' t ' ! ' ' '
OBČtNA POSTOJNA
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS,št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 207. člena statuta občine Postojna (Uradne objave, št. 24/80) je izvršni svet skupščine občine Postojna na svoji 10. redni seji dne 10 septembra sprejel
SKLEP
O JAVNI RAZGRNITVI PREDLOGOV URBANISTIČNIH REDOV ZA OBMOČJA KRAJEVNIH SKUPNOST! PRESTRANEK, HRUŠEVJE IN KOŠANA
1
Javno se zagrnejo predlogi urbanističnih redov za območja KS Prestranek, KS Hruševje in KS Košana, ki jih je izdela! Invest biro Koper pod št. 79-121, v septembru 1981.
Predlogi urbanističnih redov iz 1. točke tega sklepa bodo javno razgrnjeni v sejni dvorani Skupščine občine Postojna v Postojni, Ljubljanska 4 in v:
—	KS Prestranek, v prostorih krajevne skupnosti Prestranek
—	KS Hruševje, v prostorih, ki jih določi krajevna skupnost
—	KS Dolnja Košana, v prostorih stare osnovne šole v Dolnji Koša-
ni.	i
Predlogi urbanističnih redov se javno razgrnejo za dobo 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa v Uradnih objavah.
4.
Pripombe k predlogom urbanističnih redov lahko dajo občani, delovne in druge organizacije, organi ter skupnosti. Rok za vpis pripomb in predlogov v knjige, ki se bodo nahajale v prostorih razgrnitve omenjenih predlogov urbanističnih redov, poteče z zadnjim dnem javne razgrnitve Morebitne pismene pripombe sprejema do istega roka Komite za urbanizem, gradbene, stanovanjske in premoženjskopravne zadeve pri Skupščini občine Postojna, kjer se dobijo tudi vse potrebne informacije
St.: 350-4/82, 350-5/82 in 350-6/82
Postojna, 10. septembra 1982	Predsednik
, Izvršnega sveta FRANC GLAŽAR, dipl. scg., l.r.
!z\ršni s\et Skupščine občine Postojna je na podlagi 2.in 223. člena statuta občine ter na podlagi 15. člena dogovora o uresniče\anju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982, na predlog komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj dne 10. 9. 1982 na 10. redni seji sprejel naslednji
SKLEP
O OBJAV! PODATKOV O GIBANJU OSEBNIH DOHODKOV V GOSPODARSTVU OBČINE POSTOJNA V PRVEM POLLETJU 1982
1.
Na podlagi podatkov Službe družbenega knjigovodstva iz periodičnih obračunov Izvršni svet ugotavlja, da se je v obdobju januar—junij 1982 v primerjavi z obdobjem januar—december 1981 v gospodarstvu občine Postojna poprečni čisti osebni dohodek povečal za 15 %, razporejena sredstva za osebne dohodke v polletju 1982 pa so porasla v primerjavi s poprečnimi razporejenimi sredstvi za osebne dohodke v letu 1981 za 14,3%.
2.
Na podlagi stopnje rasti iz 1. člena tega sklepa delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti iz 11., 12., 13. in 14. člena Dogovora dokončno ugotavljajo možno rast sredstev za osebne dohodke v prvem polletju 1982.
Št. 402-3/82.
Postojna, 10. septembra 1982
Predsednik izvršnega sveta FRANC GLAŽAR, dipl. scg. l.r.
332
URADNE OBJAVE
25. septembra 1982 — Št. 25
OBČtNA SEŽANA
Na podtagi 15. č!ena dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v !etu 1982 in 180. č!ena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 7/78, 3(V79 in 9/82) je Izvršni Svet Skupščine občine Sežana na seji 9. septembra 1982 spreje!
SKLEP
O OBJAV! PODATKOV O G!BANJU OSEBNIH DOHODKOV V GOSPODARSTVU OBČINE SEŽANA V PRVEM POLLETJU 1982
1.
Na podiagi podatkov S!uibe družbenega knjigovodstva iz periodičnih obračunov za !eto 1982 izvršni svet ugotavlja, da so se povprečni obračunani čisti osebni dohodki na detavca po vkatkuhranih urah v prvem pohetju 1982 v primerjavi s povprečjem !eta 1981 v gospodarstvu občine Sežana, povečati za 12,9% (v masi 11,7%).
2.
Na pod!agi stopnje rasti iz 1. č!ena tega sklepa de!avci v organizacijah združenega de!a in de!ovnih skupnostih iz 11., 12., 13. in 14.č!ena dogovora dokončno ugotavljajo možno rast sredstev za osebne dohodke v prvem poHetju 1982.
St. 113-4/80-3
Sežana, 9. septembra 1982
Predsednik izvršnega sveta IVAN VODOPIVEC, !.r.
Krajevna skupnost AVBER
Na pod!agi 2. č!ena zakona o samoprispevku (Ur. !ist SRS, št. 3/73) in po od!očitvi de!ovnih )judi in občanov na referendumu vasi Ponikve, je svet Krajevne skupnosti Avber na seji dne 13. septembra 1982 spreje!
SKLEP
O UVEDB! SAMOPR!SPEVKA ZA FINANCIRANJE ASFALTIRANJA IN UREDITEV VAŠKIH POTI V PONIKVAH
1.
Za vas Ponikve se uvede samoprispevek v denarju in de!u za financiranje asfa!tiranja in ureditev vaških poti v vasi Ponikve.
2.
Samoprispevek se uvede za dobo dveh !et od 1. novembra 1982 do
31.	oktobra 1984.
3.
Zavezanci za samoprispevek so de!ovni ijudje in občani, ki imajo sta!no prebivahšče v vasi Ponikve in ga p!ačujejo:
—	de!ovni !judje in občani, ki imajo osebne dohodke oziroma nadomestita iz medsebojnih de!ovnih razmerij od neto osebnih dohodkov oziroma nadomesti!, po stopnji 10%,
—	de!ovni !judje in občani, ki imajo dohodke od pokojnin, ki so višje od 3000 din, po stopnji 10%,
—	de!ovni !judje in občani, ki so zavezanci davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti in gozdov od odmerne osnove, po stopnji 20%.
Samoprispevek v de!u znaša 30 deiovnih ur na vsakega občana, starega nad 15 !et in sposobnega za de!o, ki se !ahko izpo!ni v denarju in sicer po 100 din na de!ovno uro.
4.
Samoprispevek v denarju se ne p!ačuje od socia!nih podpor, invalidnin, pokojnin, ki znašajo manj kot 3000 din mesečno, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
Za oprostitev samoprispevka v de!u se uporab!ja do!očbo 10. č!ena zakona o samoprispevku.
5.
Samoprispevek zavezancev, do!očenih v prvi in drugi a!inei 3. točke tega sk!epa obračunavajo, odtegujejo in nakazujejo izp!ačeva!ci ob iz-p!ači!u mesečnih osebnih dohodkov, nadomesti! in pokojnin.
Samoprispevek zavezancev, do!očenih v tretji a!inei 3. točke tega sk!epa, obračunava, odteguje in nakazuje pristojni občinski upravni organ.
O'/n/onM^uoctnusno 6.
8àmopnspevt& s^!a&ije na posebni zbimi račun samoprispevkov.
7.
De!a, do!očena v 1. točki tega sk!epa, morajo biti izvršena do 30. junija 1983.
8.
Za zbiranje sredstev samoprispevka je neposredno odgovoren svet krajevne skupnosti Avber, ki izvaja tudi nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev, zbranih s samoprispevkom.
9.
Za izvršitev de!. do!očenih v 1. točki tega sk!epa je odgovoren svet krajevne skupnosti Avber.
10.
Svet krajevne skupnosti Avber imenuje posebni odbor za izvedbo de!, ki do!oči čas izvršitve samoprispevka v de!u.
11.
Od zavezancev, ki samoprispevka ne p!ačajo v do!očenem roku, se obveznosti izterjajo po predpisih, ki ve!jajo za izterjavo davkov.
12.
O uporabi sredstev samoprispevka se sestavi zak!jučni račun. Zak-ijučni račun sprejme organ, ki je uvede! samoprispevek.
13.
Ta sk!ep začne ve!jati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Avber, 13. septembra 1982
Predsednik sveta krajevne skupnosti OREL BORIS
POROČILO
O !Z1DU GLASOVANJA NA REFERENDUMU DNE 12. SEPTEMBRA 1982 ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA ZA FINANC1-RANJE ASFALTIRANJA IN UREDITVE POTI V VASI PONIKVE
1.
Na g!asova!nem mestu v Ponikvah, v gasi!skem domu, g!asuje 88 glasovalcev.
»ZA« je g!asova!o 67 g!asova!cev.
»PROTI« je g!asova!o 19 g!asova!cev.
Neveljavnih glasovnic ni bi!o.
Skupno je g)asova!o 86 g!asova!cev.
2
Po navedenem izidu g!asovanja je vo!i!na komisija ugotovita, da je g!asova!o od 88 v vo!i!ni imenik vpisanih g!asova!cev 86 oz. 98 % g!aso-va!cev.
3.
Na pod!agi ugotovijtaega izida g!asovanja je vo!i!na komisija za vo-!itve v skupščino družbeno-po!itične skupnosti ugotovi!a, da je glasovala večina vseh v vo!i!ni imenik vpisanih g!asova!cev v Ponikvah in da se je večina izrek!a ZA uvedbo samoprispevka v denarju in de!u za financiranje asfa)tiranja in ureditve vaških poti v Ponikvah.
Ponikve, 13. septembra 1982
Voti!na komisija
Predsednik: Si!vo Gec, !.r.
C!an: Mi!an Gu!ič, !.r.,
Clan: Drago Zlobec, ! r.
URADNE OBJAVE
333
25. septembra 1982 — Št. 25
OB&NSKA RAZMKOVALNA SKUPNOST P!RAN
V skladu s 53. členom Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske raziskovalne skupnosti Piran je skup^ma'P^W/r^Hpkp^lpe skupnosti Piran na svoji seji dne 18. maja 1982 sprejela naslednji
UGOTOVITVENI SKLEP ?
O SKLENITVI SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O USTANOVITVI OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI PIRAN
1.
Skupščina Občinske raziskovalne skupnosti Piran ugotavlja, da je Samoupravni sporazum sklenjen, ker ga je sprejela več kot 1/2 ustanoviteljev skupnosti.
2.
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah.
§t.: 025-1/81-82
Piran, 18. maja 1982
Predsednik skupščine ORS Piran Dr. JOSIP ZOHIL, 1. r.
Na podlagi 52. in 73. člena Zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS 35/79) ter 66. člena Zakona o osnovah svobodne menjave dela Uradni list SRS 17/79, sklenejo delavci v svojih temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih, drugi samoupravno organizirani delavci in delovni ljudje ter občani v krajevnih skupnostih kot uporabniki raziskovalnega dela in storitev v skladu s citiranimi zakonskimi predpisi spremembe in dopolnitve k samoupravnem sporazumu o ustanovitvi občinske raziskovalne skupnosti, ki se v prečiščenem besedilu glasi
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI PIRAN
I SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom se določajo in opredeljujejo nameni in cilji ustanovitve občinske raziskovalne skupnosti in svobodne menjave dela v skupnosti in po njej, predmet in vsebina svobodne menjave dela, samoupravna organiziranost, vsebina, način in postopek sporazumevanja o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, osnove družbenoekonomskih odnosov v občinski raziskovalni skupnosti, pravice in odgovornosti organov skupnosti, odnose med raziskovalnimi skupnostmi ter druge zadeve in vprašanja, ki so skupnega pomena za njene člane in njihove delovne skupnosti.
2.	člen
Občinska raziskovalna skupnost neposredno organizira in uresničuje program raziskovalne dejavnosti v okviru občine in koordinira raziskovalne dejavnosti, ki se uresničujejo preko republiške in posebnih raziskovalnih skupnosti in neposredno v delovnih organizacijah, TOZD in delovnih skupnostih.
II. NAMEN IN CILJI USTANOVITVE OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI
3.	člen
Delavci v TOZD in delovnih skupnostih ter samoupravno organizirani delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih ustanavljajo občinsko raziskovalno skupnost z namenom, da načrtujejo in uresničujejo
svojo dejavnost in razvoj na podlagi dosežkov raziskovalnega in inovacijskega dela in na njih temelječih razvojnih možnostih. Svoje interese na področju raziskovalne dejavnosti uresničujejo tako, da:
vključujejo svoje potrebe po raziskovalni dejavnosti in uporabi njenih dosežkov v svoje plane ter v njih opredeljujejo tudi možnosti za njfhovo zadovoljevanje;
—	organizirajo po potrebi lastno raziskovalno dejavnost;
pri svojem delu se neposredno povezujejo z delavci raziskovalnih organizacij in z njimi postavljajo družbenoekonomske odnose in dohodkovne odnose na načelih svobodne menjave dela;
—	za uresničevanje skupnih raziskovalnih potreb in širših družbenih interesov na področju raziskovalne dejavnosti se združujejo skupaj z delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo raziskovalno dejavnost v samoupravni interesni skupnosti za raziskovalne dejavnosti.
4.	člen
Glede na namene opredeljene v prejšnjem členu tega sporazuma, člani skupnosti z organiziranjem raziskovalne dejavnosti zagotavljajo združevanje dela in sredstev za uresničevanje svojih lastnih in skupnih potreb in interesov ter za doseganje naslednjih skupnih ciljev:
—	raziskovalna dejavnost mora postati sestavni de! in neločljivi de! združenega dela, kar predstavlja splošni cilj sklenjenega sporazuma;
—	intenzivno je razvijati inovacijske procese in raziskovalno dejavnost skozi vse oblike raziskovalnega dela in s tem doseči višjo gospodarsko rast in družbeni standard v občini, kar se kot strateški cilj dosega preko sledečih podciljev:
a)	intenzivirati raziskovalno dejavnost v naslednjem planskem obdobju in doseči ter preseči stopnjo povprečnega družbenega razvoja SR Slovenije;
b)	izgrajevati in racionalno obvladovati prostor kot enega odločujočih parametrov družbenega razvoja območja občine;
d)	smotrneje izkoriščati surovinske in energetske vire;
e)	razvijati in posodabljati proizvodne procese in tehnologijo;
f)	izboljševati zdravstvene in življenjske razmere delovnih ljudi, proučevati in uveljavljati vse oblike kulturnega življenja in zaščite človekovega naravnega okolja;
g)	učinkovita izraba raziskovalnih kapacitet in zagotovitev pogojev za njihov strokovni razvoj v občini, kar predstavlja taktični cilj tega sporazuma.
5.	člen
Pri uresničevanju ciljev bodo udeleženci tega sporazuma opredelili svoje djeavnosti z letnimi plani in programi dela, s katerimi bodo zlasti:
—	zavzemali se, da bo načrtovanje razvoja združenega dela na vseh področjih gospodarstva in družbenih dejavnosti temeljilo na večjem vključevanju znanja, posebej domačega in lastnih inventivno inovacijskih potencialov v strukturo dela in v organizirane inovacijske procese;
—	skrbeli za koncentracijo raziskovalnih zmogljivosti na tista raziskovanja, ki pospešujejo tehnološki napredek, dvig produktivnosti dela, ekonomičnost, uveljavljanje samoupravnih odnosov, razvoj dokumentacijsko informacijskih sistemov in novih domačih surovinskih, energetskih in prehrambenih virov;
—	podpirali in spodbujali aplikativna raziskovanja in jih prilagali za neposredno uporabo v praksi;
—	podpirali raziskave, za katere prihajajo pobude in ideje od uporabnikov raziskav in s tem prispevali k večji povezanosti vsega združenega dela;
—	podpirali hitrejši razvoj tistih raziskovalnih dejavnosti, ki ga terjajo specifični interesi občine ali širšega območja;
—	podpirali raziskovanja, ki bodo izboljšala konkurenčno sposobnost združenega dela v mednarodni delitvi dela in s tem zmanjševali dolgoročno surovinsko in tehnološko odvisnost od zunanjega sveta ter prispevali k večji racionalizaciji potrošnje na vseh področjih;
—	osredotočevali družbene znanosti na raziskovanja, ki so tesno povezana z realizacijo družbenih odnosov začrtanih v ustavi, oziroma z uveljavljanjem socialističnega samoupravnega sistema in delovanja organiziranih socialističnih sil.
Zato se bodo zavzemali za kompleksna in interdisciplinarna raziskovanja, povezanost ekonomskih, demografskih, socioloških, filozofskih, politoloških in drugih raziskovanj, skupinsko delo ter razvoj ustrezne raziskovalne metodologije, pri čemer je temeljni smoter pospešen razvoj teorije samoupravnega socializma z vidikov vseh znanstvenih disciplin:
—	podpirali in spodbujali raziskovanja, ki so povezana z uresničevanjem dolgoročnih programov ekonomskega in družbenega razvoja
334
URADNE OBJAVE
25. septembra 1982 — Št. 25
občine in ki odkrivajo naravne, ekonomske in droge posebnosti naše družbe;
—	podpirali raziskovanja, ki so povezana s posodabljanjem izobraževanja in vzgoje z večjo učinkovitostjo ter usklajenostjo šolstva s potrebami gospodarstva in družbenih dejavnosti ter družbe kot celote ter s hitrejšim prenosom novih dognanj znanosti in socialistične prakse v vsebino vzgojno izobraževalnega procesa v celotnem šolstvu;
—	podpirali raziskovanja, usmerjena v iskanju rešitev, ki so bistvene za zaščito delovnih ljudi, zdravstvo in socialno varstvo, za boljše življenjske in delovne razmere, za razvoj slovenske nacionalne kulture, za pospešeno ceneno in kvalitetno gradnjo stanovanj, za zdravo prehrano. za varstvo naravnega okolja in za splošni ljudski odpor
6.	člen
Zaradi uresmčevanja skupnih raziskovalnih potreb in širših družbenih interesov na področju raziskovalne dejavnosti v občini Piran, ustanavljajo delovni ljudje in občani obvezno občinsko raziskovalno skupnost.
III.	OSNOVE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV V OBČINSKI RAZISKOVALNI SKUPNOSTI
7.	člen
Osnove družbenoekonomskih odnosov v občinski raziskovalni skupnosti so v svobodni menjavi dela med udeleženci:
—	delavci temeljnih organizacij in delovnih skupnosti ter drugi samoupravno organizirani delovni ljudje ter občani v krajevnih skupnostih, kot uporabniki raziskovalnega dela in storitev, ter
—	delavci raziskovalnih organizacij združenega dela in delavci v drugih organizacijah združenega dela, ki na podlagi posebnega zakona opravljajo posebno oziroma določeno dejavnost na področju raziskovalne dejavnosti v občini, kot izvajalci raziskovalnih nalog in storitev.
IV PREDMET SVOBODNE MENJAVE DELA
8.	člen
Predmet svobodne menjave dela v občinski raziskovalni skupnosti je:
-- usmerjeni raziskovalni program,
—	raziskovalm projekt,
—	raziskovalna naloga,
—	raziskovalna storitev,
—	druga storitev.
9.	člen
Medsebojne odnose v svobodni menjavi dela urejajo uporabniki in izvajalci s samoupravnim sporazumevanjem o temeljih plana razvoja raziskovalne dejavnosti z drugimi samoupravnimi splošnimi akti in pogodbami.
10.	člen
Sredstva, ki jih uporabniki preko svobodne menjave dela združujejo pri občinski raziskovalni skupnosti za uresničevanje dogovorjenega občinskega raziskovalnega programa, se oblikujejo iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti Osnove in merila združevanja dohodka določa samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja raziskovalne dejavnosti za srednjeročno obdobje
Za zadovoljevanje potreb in interesov po raziskovalni dejavnosti, ki se opravlja z neposredno menjavo dela se zagotavljajo sredstva iz:
—	materialnih stroškov TOZD oziroma delovnih skupnosti za sprotne potrebe raziskovalnega dela. ki se opravlja v okviru delovnega procesa;
—	drugih virov, ki jih določa zakon.
11 člert
Uporabniki in izvajalci bodo v občinski raziskovalni skupnosti uresničevali smotre in cilje tako, da:
—	ugotavljajo in opredeljujejo potrebe in interese po raziskovalni dejavnosti v občini ter usmerjajo raziskovalne pobude na svojem področju;
—	informirajo delavce, delovne ljudi in občane o raziskovalm dejavnosti pomembni za razvoj občine, in pospešujejo uporabo raziskovalnih dosežkov v prakso;
—	organizirajo in pospešujejo samoupravno sporazumevanje na področju raziskovalne dejavnosti;
—	dajejo pobude za vnašanje raziskovalne dejavnosti v širša razvojna prizadevanja občine;
—	oblikujejo raziskovalni program na svojem območju, organizirajo in pospešujejo samoupravno sporazumevanje za uresničevanje tega programa;
—	se sporazumevajo o zagotavljanju sredstev in merilih za vrednotenje raziskovalnih nalog in storitev v svobodni menjavi dela, ki se uresničuje v občinski raziskovalni skupnosti;
—	skrbijo za popularizacijo raziskovalne dejavnosti med delavsko in šolsko mladino;
—	spodbujajo, organizirajo in stimulirajo inovacijske dejavnosti v delovnih organizacijah, TOZD in delovnih skupnostih;
—	oprav ljajo druge naloge, v skladu s tem samoupravnim sporazumom, statutom skupnosti ali sprejetimi sklepi skupščine.
V	SODELOVANJE MED OBČINSKO IN POSEBNIMI RAZISKOVALNIMI SKUPNOSTMI TER REPUBLIŠKO RAZISKOVALNO SKUPNOSTJO
12.	člen
Občinska in posebne raziskovalne skupnosti sodelujejo med seboj, usklajujejo delo, se dogovarjajo o skupnih programih in izvajanju teh programov ter usklajujejo pogoje svobodne menjave dela. V ta namen lahko ustanavljajo skupne organe.
Statut natančneje opredeljuje pogoje in način ustanavljanja skupnih organov iz prvega odstavka tega člena skladno s sklenjenimi dogovori.
13.	člen
Med skupne naloge občinske in posebnih raziskovalnih skupnosti, ki se uresničujejo v Raziskovalni skupnosti Slovenije, sodijo zlasti:
—	zagotavljanje medrepubliškega sodelovanja ter vzpodbujanje medrepubliških raziskav;
—	zagotavljanje vključevanja v mednarodno-znanstveno dogajanje;
—	pospeševanje priprave in prenosa raziskovalnih dosežkov v družbeno prakso;
—	usmerjanje razvoja in izobraževanja kadrov, ki delajo na področju raziskovalne dejavnosti;
—	pospeševanje znanstvenega tiska in znanstvenih sestankov;
—	pospeševanje informaci jsko-dokumentacijske dejavnosti;
—	pospeševanje razvoja raziskovalne infrastrukture.
Za uresničevanje teh skupnih nalog občinska raziskovalna skupnost združuje pri raziskovalni skupnosti Slovenije dogovorjena sredstva.
14.	člen
Občinska raziskovalna skupnost sodeluje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje, se dogovarja o skupnih nalogah in izvajanju teh nalog ter usklajuje raziskovalne programe. V ta namen lahko ustanavlja s temi samoupravnimi organi skupne organe.
Občinska raziskovalna skupnost usklajuje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi za vzgojo in izobraževanje ter s samoupravnimi interesnimi skupnostmi za zdravstvo raziskovalne programe in pogoje svobodne menjave dela na visokošolskih in zdravstvenih organizacijah združenega dela. ki opravljajo tudi raziskovalno dejavnost.
1$. člen
Uporabnik) in izvajalci v občinski raziskovalni skupnosti Piran, se skupno z drugimi občinskimi raziskovalnim) skupnostmi in posebnimi raziskovalnimi skupnostmi obvezno združujejo v raziskovalni skupnosti Slovenije, da bi v njej uresničevali skupne interese in potrebe po raziskovalni dejavnosti in tako soodločali o vprašanjih, za katera je na področju raziskovalne dejavnosti pristojna skupščina republiške raziskovalne skupnosti.
VI	ENOTE IN TEMELJNE SKUPNOSTI V OBČINSKI RAZISKOVALNI SKUPNOSTI
16. člen
V okviru občtnske raziskovalne skupnosti lahko uporabniki m izvajala s samoupravnim sporazumom ustanavljajo:
25. septembra 1982 — št. 25
URADNE OBJAVE
335
. - enote raziskovalne skupnosti za uresničevanje skupnih interesov in potreb pri oblikovanju in izvajanju raziskovalnega projekta ali usmerjenega raziskovainega programa;
— temerne skupnosti raziskovale skupnosti za uresničevanje medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti v svobodni menjavi dc!a na doiočenem območju ah področju.
Pogoje za ustanovitev in osta!e zadeve v zvezi ustanavijanja in deio-vanja enot in temeijnih skupnosti ureja statut občinske raziskovaine skupnosti.
V!!. STATUSNE DOLOČBE
17. č!en
Občinska raziskovaina skupnost je pravna oseba in je nosi!ec pravic in obveznosti v sk!adu z do!oči!i tega samoupravnega sporazuma in statuta skupnosti. Za svoje obveznosti odgovarja z vsemi svojimi sredstvi neomejeno.
IS.	č!en
Občinska raziskovaina skupnost ima svoj sedež v Piranu, Kidričevo nabrežje 2.
19.	č!en
Občinska raziskovaina skupnost ima iasten žiro račun, ki ga vodi pri Siuzbi družbenega knjigovodstva, podružnica Portorož.
20.	č!en
Občinsko raziskovaino skupnost predstavija in zastopa predsednik skupščine občinske raziskovaine skupnosti. V njegovi odsotnosti pa predstavija in zastopa občinsko raziskovaio skupnost namestnik predsednika.
Za občinsko raziskovaino skupnost podpisuje vse iistine neomejeno predsednik oziroma namestnik predsednika skupščine s tem, da morajo imeti sprejete obvezno ti svojo osnovo v skiepih samoupravnih organov občinske raziskovaine skupnosti. Drugi deiavci podpisujejo za občinsko raziskovaino skupnost v mejah poobiastii, ki jih doioča statut občinske raziskovaine skupnosti.
V odsotnosti predsednika oziroma njegovega namestnika iahko zastopa občinsko raziskovaino skupnost drugi čian skupnosti, če ga za to poobiasti predsednik.
21.	čien
Predmet posiovanja in deiovanja občinske raziskovaine skupnosti
je:
—	obiikovanje in načrtovanje raziskovaine poiitike v občini;
—	izvajanje in financiranje dogovorjenega občinskega raziskovai-nega programa in raziskovainega deia v občini;
—	koordiniranje izvajanja raziskovainega de)a v občini, ki ga uresničujejo neposredno združeno deio aii posredno preko občinske, posebnih raziskovainih skupnosti in raziskovaine skupnosti Siovenije;
—	sodeiovanje in načrtovanje skupnih raziskovainih naiog občinskih raziskovainih skupnosti v območju;
—	pospeševanje raziskovaine in inovacijske dejavnosti v občini.
22.	čien
Zakonitost posiovanja in deia občinske raziskovaine skupnosti opravija in nadzira pristojni upravni organ občinske skupščine Piran.
23.	čien
Podrobnejša doiočiia o statusnih zadevah, organizaciji deia in posiovanja ter o drugih pomembnejših zadevah vsebuje statut občinske raziskovaine skupnosti.
Vlil. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOST!
'	24! čien
Občinsko raziskovaino skupnost upravija skupščina, ki jo sestav i jajo deiegati ustanoviteijev kot uporabniki raziskovainih storitev in razt
skovainega deia.
Pri obravnavi programov raziskovalnega deia sode !u je jo v razprav! tudi deiavci tistih izvajaicev, ki opravi jajo storitve za občinsko raztsko-
vaino skupnost pa niso čiani občinske raziskovaine skupnosti ne giede an to, kje je sedež njihove deiovne organizacije
25.	čien
Deiegate v skupščino občinske raziskov aine skupnosti deiegirajo de-iegacije aii konference deiegatov temeijnih organizacij, deiovnih skupnosti, drugih samoupravno organiziranih deiovnih ijudi, deiavcev, ki deiajo s sredstvi v osebni iastnini io kmetje kooperanti ter občanov organiziranih v krajevnih skupnostih
26.	čien
Skupščina občinske raziskovaine skupnosti šteje 32 deiegatov, ki jih deiegirajo deiovni ijudje in občani iz:
—	TOZD — OZD aii deiovnih skupnosti — 26 deiegatov.
—	krajevnih skupnosti — 6 deiegatov;
V	skupščino Občinske raziskovaine skupnosti Piran se enakopravno in v svojem jeziku vkijučujejo pripadniki itaiijanske narodnosti na narodnostno mešanem območju občine ter v njej uveijavijajo zakonite pravice in pravne koristi
Razdeiitev deiegatskih mest na združeno deio in krajevne skupnosti in povezovanje deiegacij manjših deiovnih organizacij, TOZD in deiovnih skupnosti v konference deiegacij. urejajo čiani skupnosti s posebnim dogovorom, katerega prediaga občinska konferenca SZDL in je sestavni de! tega sporazuma.
V	statutu Občinske raziskovaine skupnosti Piran se doioči tudi obiika in način uresničevanja pravic in doižnosti ter ustrezno zastopstvo občanov in deiavcev itaiijanske narodnosti v deiu skupščine ORS in njenih organov.
27.	čien,
Deiegati so za svoje deio in deio skupščine občinske raziskovaine skupnosti in njenih organov dogovorni deiegaciji, konferenci deiegatov in deiovnim ijudem, ki so jih Ovoidi.
Deiegat, ki v skupščini in njenih organih ne opravija zaupanih deiovnih naiog! a!i jih opravija siabo in neučinkovito, je iahko predčasno razrešen doižnosti deiegata v primerih, na način in postopku, ki ga doioča statut organizacije oziroma deiovne skupnosti.
IX SKUPŠČINA OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOST! !N NJENE PRISTOJNOST!
28.	čien
Skupščina občinske raziskovaine skupnosti je mesto za sporazumevanje o svobodni menjavi deia med uporabniki in izvajaici na področju načrtovanja in uresničevanja raziskovainega deia in raziskovaine dejavnosti.
29.	čien
K deiu skupščine občinske raziskovaine skupnosti se vabijo predstavniki družbenopoiitičnih organizacij, predstavniki organov občinske skupščine in samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih organizacij in društev, ki iahko s svojim sodeiovanjem prispevajo k uresničevanju deiovnih naiog in programo skupščine.
Pri deiu skupščine imajo njihovi predstavniki pravico do enakopravnega sodeiovanja z deiegati skupščine, vendar brez pravice odiočanja.
30.	čien
Skupščina občinske raziskovaine skupnosti opravija nasiednje deiovne naioge in je pristojna da:
—	sprejeii samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske raziskovaine skupnosti
—	sprejeii samoupravni sporazum o temeijih piana razvoja raziskovaine dejavnosti občine za srednjeročno obdobje
—	izvoii deiegate v skupščino občinske raziskovaine skupnosti
2.	Voii in razrešuje:
—	predsednika skupščine in namestnika predsednika
—	staine in občasne odbore in druga deiovna teiesa
—	deiegate za konferenco deiegatov za skupščino raziskovaine skupnosti Siovenij.
3.	Imenuje in razrešuje:
___ samostojno a!i z drugimi skupščinami samoupravnih interesnih
skupnosti v občini, vodjo deiovne skupnosti
336
URADNE OBJAVE
25. septembra 1982 — $t. 25
—	delegata, ki v odsotnosti predsednika a!i njegovega namestnika predstavlja in zastopa skupnost
—	odredbodajalca za izvrševanje finančnega načrta skupnosti
—	delegata v razpisno komisijo za imenovanje vodje delovne skupnosti
4.	Sprejema:	t
—	statut in druge samoupravne splošne akte občinske raziskovalne skupnosti
—	zaključni račun
—	Samoupravne sporazume in družbene dogovore o uresničevanju programov raziskovalne dejavnosti in drugih skupnih nalog, s katerimi se članom skupnosti ne nalaga dodatnih finančnih obveznosti
—	letni ali dolgoročni plan občinske raziskovalne skupnosti
—	letni delovni program in letni finančni načrt za uresničevanje letnega ali srednjeročnega plana raziskovalne dejavnosti
—	ukrepe za uresničevanje programa raziskovalnega dela in finančnega načrta skupnosti
—	ukrepe za pospeševanje in stimuliranje inovacijske in raziskovalne dejavnosti
—	Programe kadrovske politike in strokovnega izobraževanja kadrov, ki delajo na področju raziskovalne dejavnosti
—	ukrepe za racionalno porabo raziskovalnih zmogljivosti in raziskovalne opreme v raziskovalnih organizacijah in raziskovalne opreme, s katero upravlja in razpolaga združeno delo
—	potrebe po raziskavah
—	elemente za obseg in kakovost raziskav, ki jih lahko zagotavljajo raziskovalne organizacije ob danih kapacitetah, kadrovski zasedbi in veljavnih normativih in standardih za raziskovalno delo
—	ceno oziroma povračila za opravljanje raziskovalnega dela
—	poročila o delu odborov in drugih delovnih teles, ki jih imenuje skupščina in o delu delegacije v skupščini republiške raziskovalne skupnosti
—	o podeljevanju inovacijskih nagrad za uspehe in uresničene inovacijske dosežke v občini
—	elemente za določanje cene raziskovalnega dela in druge pogoje pri svobodni menjavi dela
5.	Oblikuje:
—	sama ali skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini delovno skupnost.
6.	Obravnava:
—	poročila odbora samoupravne delavske kontrole
—	poročila upravnega organa pri skupščini občine, ki skrbi za zakonitost poslovanja skupnosti in njenih samoupravnih organov
—	poročila Službe družbenega knjigovodstva
—	poročila in pobude družbenega pravobranilca samoupravljanja
7.	Zagotavlja:
—	stalno in tekoče obveščanje delegatov, delegacij članov skupnosti, družbeno političnih organizacij in javnosti
—	družbeno politično izobraževanje delegatov
—	popularizacijo raziskovalnega dela med mladino v šolah in delovnih organizacijah.
Skupščina občinske raziskovalne skupnosti opravlja tudi druge zadeve, za katere je pristojna po zakonu, po tem samoupravnem sporazumu, statutu skupnosti in drugih samoupravnih splošnih aktih
31.	člen
Skupščina občinske raziskovalne skupnosti enakopravno z zbori občinske skupščine razpravlja in odloča o sprejemanju odlokov in drugih splošnih aktov ter o splošni politiki načrtovanja m uresničevanja raziskovalne dejavnosti v občini v cilju, da postaneta raziskovalna dejavnost in znanost sestavina združenega dela in bistveni pospeševalec gospodarskega in družbenega razvoja in dejavnik kakovostnega spreminjanja gospodarstva v občini.
32.	člen
Po predhodnem izjavljanju delavcev, delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih lahko skupščina sprejema odločitve v dodatnem zbiranju sredstev za financiranje raziskovalne dejavnosti v občini iz dogovorjenega ali dodatnega občinskega raziskovalnega programa.
33.	člen
Skupščina občinske raziskovalne skupnosti je sklepčna, če je na skupščini prisotna več kot polovica vseh delegatov. Sklep ali odločitev na skupščini je sprejet, če ga sprejme več kot polovica prisotnih delegatov.
X PREDSEDNIK IN NAMESTNIK PREDSEDNIKA SKUPŠČINE OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI
34.	člen
Predsednika skupščine in njegovega namestnika voli in razrešuje skupščina občinske raziskovalne skupnosti iz vrst delegatov skupščine.
Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini. Mandatna doba predsednika traja štiri leta.
33. člen
Predsednik skupščine ima naslednje pravice in dolžnosti:
—	predstavlja in zastopa skupnost
—	podpisuje sklepe, odločitve in druge listine skupščine.
—	sklicuje seje skupščine in jim predseduje
—	skrbi, da je delo in poslovanje skupščine, njenih organov in strokovne službe v skladu s tem sporazumom, statutom in drugimi splošnimi akti ter zakoni
—	sodeluje pri oblikovanju dnevnih redov, materialov in informacij za zasedanje skupščine
—	posreduje informacije o delovanju skupščine in njenih organov
—	koordinira delo med odbori in komisijami, ki jih imenuje skupščina
—	opravlja druga dela. ki jih določa statut, drugi samoupravni splošni akt ali navezuje sklep skupščine
XI. ORGANI SKUPŠČINE
36.	člen
Za urejanje posameznih zadev ima skupščina tudi svoje odbore, komisije in druga telesa.
Skupščina občinske raziskovalne skupnosti voli in razrešuje odbore, komisije in druga telesa.
Delo odborov, komisij in drugih teles je javno in organizirano tako, da omogoča najširšo strokovno in družbeno presojo.
37.	člen
Člani
Člani odborov, komisij in drugih delovnih teles so za svoje delo neposredno odgovorni skupščini.
38.	člen
Za urejanje posameznih zadev lahko ima skupščina naslednje stalne odbore:
—	odbor za samoupravne, organizacijske in kadrovske zadeve
—	odbor za družbeno planiranje in svobodno menjavo dela
—	odbor za pospeševanje inovacijske in raziskovalne dejavnosti
—	odbor za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito.
Odbori imajo 3 članov, ki jih voli skupščina občinske raziskovalne
skupnosti na prvem zasedanju.
Mandatna doba odborov traja štiri leta.
Način dela odborov določa poslovnik, k: ga sprejme odbor.
39.	člen
Odbor za samoupravne, organizacijske in kadrovske zadeve ima predvsem naslednje naloge:
—	spremlja samoupravne odnose in delegatski sistem ter predlaga ukrepe za izboljšanje teh odnosov
—	spremlja m proučuje samoupravno organizacijo občinsker azi-skovalne skupnosti, povezavo z ostalimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje ter predlaga ustanovitev skupnih organov in druge ukrepe
obravnava kadrovsko problematiko ORS ter predlaga skupščini občinske raziskovalne skupnosti posamezne kandidate, ki bodo v okviru delovne skupnosti opravljali strokovne naloge za potrebe skupnosti
zbira predloge kandidatov za člane odborov in komisij skupščine :n predlaga ustanovitev občasnih komisij ter pripravlja potrebno gradivo za volitve
URADNE OBJAVE
337
25. septembra 1982 — Št. 25
—	oblikuje predtoge denvnega reda skupščine
—	sprejema analize. obrazložitve in poročita ter obtikuie predtoge za skupščino ORS
Skrbi za koordinacijo de!a med skupščino in njenimi sta!nimi odbori in komisijami
—	uresničuje informativno stužbo za detegate, detegacije, čtane skupnosti in javnost
Opravlja še druge na!oge v zvezi s samoupravnimi, organizacijskimi in kadrovskimi zadevami.
40.	č!en
Odbor za družbeno p!aniranje in svobodno menjavo de!a ima predvsem naslednje naloge:
—	pripravlja osnutke za izdelavo samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja raziskovalne dejavnosti v občini
—	pripravlja predloge letnih in srednjeročnih planov in delovnih programov
—	pripravlja elemente samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela med izvajalci in uporabniki (elemente cen in druge pogoje)
—	analizira in spremlja rezultate svobodne menjave dela
—	obravnava predlog zaključnega računa in posreduje mnenje skupščini ORS
—	objavlja razpise za prijave raziskovalnih projektov in nalog
—	opravlja druge naloge v zvezi z raziskovalnimi deli in programi
—	sprejema ukrepe za izvajanje delovnih programov in planov občinske raziskovalne skupnosti
—	pripravlja predlog finančnega načrta ORS
41.	člen
Odbor za pospeševanje inovacijske in raziskovalne dejavnosti irna predvsem naslednje naloge:
1.	pospešuje in usmerja inovacijsko in raziskovalno dejavnost v združenem delu
2.	spremlja in analizira rezultate inovacijske dejavnosti v občini
3.	razpisuje natečaje za nagrajevanje najuspešnejših inovacijskih dosežkov v občini in predlaga skupščini podelitev priznanj in nagrad
4.	TOZD in delovnim skupnostim tudi strokovno pomoč v organiziranju inovacijske dejavnosti in aktivnosti ter pomoč pri oblikovanju in sprejemanju samoupravnih splošnih aktov s področja inovacijske in raziskovalne dejavnosti.
5.	po šolah organizira strokovna predavanja o pomembnosti inovacijske in raziskovalne dejavnosti in spodbuja mladino, da se vključuje v raziskovalno dejavnost
6.	informira TOZD in delovne skupnosti v občini o inovacijskih in raziskovalnih dosežkih v občini
7.	organizira razstave inovacijskih dosežkov v občini
42.	člen
Odbor za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito ima predvsem naslednje naloge:
—	sprejema in dopolnjuje obrambni načrt skupnosti
—	skrbi za organiziranje in usposabljanje enote teritorialne obrambe, če ima skupnost takšno enoto
—	usklajuje obrambne priprave skupnosti, njenih enot teritorialne obrambe in civilne zaščite z drugimi obrambnimi pripravami v skupnosti ter z obrambnimi pripravami občine in krajevnih skupnosti
—	predlaga obrambne elemente razvojnega načrta in drugih splošnih aktov s področja ljudske obrambe, za katere so pristojni organi upravljanja in drugi organi skupnosti
—	organizira in pripravlja vse možne oblike in načine izvajanja nalog in ukrepov ljudske obrambe glede na predvidene vojne razmere
—	skrbi za izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov pri pripravah za ljudsko obrambo po načelih družbene samozaščite
—	v soglasju s pristojnimi občinskimi organi določa delavce, ki opravljajo posebno zaupna dela pri pripravah za ljudsko obrambo
43.	člen
Poleg odborov iz 38. člena tega sporazuma lahko imenuje skupščina tudi druge stalne ali začasne odbore, komisije in delovna telesa. Mandatna doba članov odborov traja štiri leta.
XII	ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE
44.	člen
Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic članov skupnosti ima občinska raziskovalna skupnost odbor samoupravne delavske kontrole.
Odbor samoupravne delavske kontrole ima sedem članov. Predsednika odbora, si voli odbor iz vrst članov odbora.
4$. člen
(lane odbora samoupravne delavske kontrole voli in odpoklicuje skupščina občinske raziskovalne skupnosti z neposrednimi in tajnimi volitvami. Kandidate za člane odbora samoupravne delavske kontrole evidentira občinska konferenca SZDL.
46 člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima predvsem naslednje pravice in dolžnosti:
—	skrbi za uresničevanje pravic članov s tem, da nadzoruje izvajanje pravic in opravlja nadzor na duveljavljanjem pravic, obveznosti in odgovornosti, nad oblikovanjem in uporabo sredstev, nad izvajanjem sprejetega plana, delovnega programa in nalog ter nad delovanjem samoupravnih organov skupnosti in njene strokovne službe
—	nadzira izvajanje statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti ter samoupravnih sporazumov ter družbenih dogovorov, izvajanje sklepov samoupravnih organov skupnosti in strokovne službe
—	opravlja druge naloge, za katere je odbor pristojen po zakonu statutu ali po drugih samoupravnih splošnih aktov občinske raziskovalne skupnosti
Statut občinske raziskovalne skupnosti v skladu z zakonom ureja pravicejdolžnosti in odgovornosti odbora samoupravne delavske kontrole inTjihovih članov, sestav, volitve in odpoklic.
XIII	USTANOVITEV SODIŠČA ZDRUŽENEGA DELA ZA PODROČJE RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI
47.	člen
Spore iz družbeno ekonomskih odnosov in samoupravnih odnosov pri sprejemanju in izpolnjevanju planskih odločitev in drugih samoupravnih razmerij, ki jih delovni ljudje samostojno urejajo v občinski raziskovalni skupnosti, rešuje posebno sodišče združenega dela za področje raziskovalne dejavnosti, ki se ustanavlja pri Raziskovalni skupnosti Slovenije.
48.	člen
Občinska raziskovalna skupnost skupaj z ostalimi občinskimi raziskovalnimi skupnostmi Slovenije, posebnimi raziskovalnimi skupnostmi in Raziskovalno skupnostjo Slovenije ustanovi skupno sodišče združenega dela za področje raziskovalne dejavnosti.
Posebno sodišče združenega dela za področje raziskovalne dejavno-sti se ustanavlja s samoupravnim sporazumom.
Ostala določila o delovanju posebnega sodišča združenega dela za področje raziskovalne dejavnosti vsebuje Samoupravni sporazum o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela za področje raziskovalne dejavnosti.
XIV	STROKOVNA SLUŽBA ZA ORS
49.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih, finančnih in pomožnih nalog oblikuje občinska raziskovalna skupnost skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini delovno skupnost.
Delovna skupnost se oblikuje s samoupravnim sporazumom.
Vodjo delovne skupnosti imenujejo in razrešujejo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki so jo oblikovale potem, ko dobijo mnenje delovne skupnosti.
Vodja delovne skupnosti se imenuje za dobo štirih let.
Vodja delovne skupnosti je za svoje delo in delo in delovne skupnosti odgovoren skupščinam, ki so oblikovale delovno skupnost.
Samoupravni sporazum o oblikovanju delovne skupnosti ureja položaj, pravice in dolžnosti odgovorne osebe, ki dela v delovni skupnosti za potrebe občinske raziskovalne skupnosti.
338
URADNE OBJAVE
25. septembra 1982 — Št. 25
XV.	PLANIRANJE V OBČINSKI RAZISKOVALNI SKUPNOSTI
50.	člen
P!aniranje v občinski raziskovalni skupnosti se opravlja na podlagi usklajenih elementov in se določa s samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske raziskovalne skupnosti in s planom občinske raziskovalne skupnosti.
51.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske raziskovalne skupnosti zlasti vsebuje:
—	raziskovalni program, razčlenjen po raziskovalnih nalogah, raziskovalnih projektih, usmerjenih raziskovalnih programih ter raziskovalnih in drugih storitvah,
—	program drugih nalog občinske raziskovalne skupnosti,
—	program skupnih nalog, ki se bodo uresničevale v Raziskovalni skupnosti Slovenije,
—	program naložb v modernizacijo in razširitev materialne osnove raziskovalne dejavnosti,
—	obseg potrebnih sredstev za uresničevanje dogovorjenega raziskovalnega programa in drugih nalog skupnosti
—	osnove in merila za oblikovanje sredstev za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela
—	način zagotavljanja potrebnih sredstev za posamezno leto planskega obdobja
—	instrumente za združevanje sredstev
—	posebne pogoje pri opravljanju raziskovalne dejavnosti
—	medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti udeležencev pri delu, razvoju in zadovoljevanju dogovorjenih potreb.
Statut občinske raziskovalne skupnosti določa postopke sprejemanja in uresničevanja ostalih planskih dokumentov in tega sporazuma.
*
XVI.	SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI
52.	člen
Občinska raziskovalna skupnost pripravlja in po skupščini sprejema naslednje samoupravne splošne akte:
—	statut občinske raziskovalne skupnosti
—	predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja raziskovalne dejavnosti v občini
—	plan občinske raziskovalne skupnosti
—	letni finančni načrt občinske raziskovalne skupnosti
—	pravilnik o delu odbora samoupravne delavske kontrole
—	poslovnik o delu skupščine in njenih samoupravnih organov
—	ostale samoupravne akte, sporazume in pravilnike, ki so potrebni za nemoteno delovanje občinske raziskovalne skupnosti
XVII KONČNE IN PREHODNE DOLOČBE
53.	člen
Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko ga sprejme najmanj 1,2 ustanoviteljev, občinska skupščina pa poda na njegovo vsebino svoje soglasje.
Skupščina ORS ugotovi s sklepom, da so člani skupnosti sprejeli ta samoupravni sporazum in ga objavi v Uradnem glasilu občine.
54.	člen
Članice skupnosti imajo pravico, da predlagajo dopolnitev ali spremembo tega sporazuma po enakem postopku, kot je bi! sprejet.
55.	člen
Za izvajanje tega samoupravnega sporazuma je odgovorna skupščina ORS.
56.	člen
Ta samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske raziskovalne skupnosti je bi! sprejet v času od februarja do maja ! 982, ko je svoj pristop na podlagi pristopnih izjav potrdila večina TOZD, delovnih skupnosti in krajevnih skupnosti v občini.
S sprejemom tega samoupravnega sporazuma preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske raziskovalce skupnosti, ki ga je sprejela skupščina ORS na seji dne 18. 5. 1978.
Skupščina občine Piran je dala soglasje k temu samoupravnemu sporazumu na seji vseh zborov skupščine dne 22. 3. 1982.
Datum: 18. 5. 1982
PREDSEDNIK SKUPŠČINE dr. Josip Zohil, 1. r.
-01!^ ' )- '
SAMOUPRAVNA KOMUNALNA !NTERESNA SKUPNOST !ZOLA
Na pod!agi 2., 4. člena zakona o komunalnih dejavnosti posebnega družbenega plana (Uradni list SRS št. 24/75 in 13/77), I9.členazakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS št. 17/79) smo:
1.	delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela, delovnih skupnosti:
2.	delovni ljudje, ki z osebnim delom in lastnimi delovnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost:
3.	občani v krajevnih skupnostih Izolske občine kot uporabniki uparjenega, mešanega in zemeljskega plina (komunalne storitve) ter
4 delavci temeljne organizacije Butan plin Ljubljana, n.sol.o., v sestavi delovne organizacije Energetika — dobavitelj plina, kjer s svobodno menjavo dela zagotavljajo po načelih vzajemnosti in solidarnosti zadovoljevanje svojim osebnim in skupnih potreb in interesov s temi potrebami in interesi vsklajujemo delo na področju opravljanja komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena — oskrbe naselij s piinom sklenili:
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O DOLOČITVI POGOJEV ZA DOBAVO IN ODJEM UPARJENEGA, MEŠANEGA IN ZEMELJSKEGA PLINA
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela, delosnih skupnosti, delovni ljudje, ki z osebnim delom in z lastnimi delovnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, občani v krajevnih skupnostih Izolske občine kot uporabniki plina ter delavci temeljne organizacije združenega dela Butan plin Ljubljana, n.sol.o., ki opravljajo komunalno storitev oskrbe za dobavo in odjem uparjenega, mešanega in zemeljskega plina, ki veljajo v občini Izola in po katerih se morajo ravnati vsi dobavitelji in uporabniki plina.
2.	člen
Pogoji za dobavo in odjem uparjenega, mešanega in zemeljskega plina so urejeni z naslednjimi poglavji:
! SPLOŠNE DOLOČBE 1! NAPRAVE DOBAVITELJA PLINA 11! NAPRAVE UPORABNIKA
IV.	DOBAVA IN KVALITETA PLINA V PRIKLJUČITEV NA PLINSKO OMREŽJE V! PL1NOMER!
V!! PRIJAVA IN ODJAVA, TER OBRAČUN PORABE PLINA
V!!! NEOPRAVIČEN! ODJEM PLINA
IX.	PREKINITEV DOBAVE PLINA
X.	UKREP! ZA ZAGOTOVITEV VARNOST! PR! UPORAB! PLINA
X! OBVEZNOST! DOBAVITELJA IN UPORABNIKA XI! KONČNE DOLOČBE
Ti pogoji so sestavni de! tega samoupravnega sporazuma.
3.	člen
S pogoji z drugega člena tega sporazuma dobavitelji in odjemalci (izvajalci in uporabniki) zagotavljamo uveljavljanje ustreznih tehnoloških postopkov in varnost oskrbe z uparjenim, mešanim in zemeljskim plinom, ter z njimi skupaj prevzamemo odgovornost za redno in brezhibno obratovanje virov in omrežja.
4.	člen
S tem sporazumom prevzamemo dobavitelji in odjemalci (izvajalci in uporabniki) obveznost, da bomo v postopku, ki velja za sprejem tega
25. septembra 1982 — št. 25
URADNE OBJAVE
339
sporazuma oz. pogojev za dobavo in odjem p!ina, vsakokrat kadar to zahteva razvoj tehnologije in družbeno ekohomski razvoj mesta, ta sporazum a!i pogoje za dobavo ustrezno spremeniti oz dopolnili
V ta namen bomo dobavite!ji in odjemalci (Izvajalci in uporabniki) izob)ikova)i sta!no komisijo, ki bo sprem!ja!a in ana!izira!a obstoječe tehnološke postopke in razvoj oskrbe z uparjenim. mešanim in zemeljskim plinom ter na podlagi novih spoznanj predlagala ustrezne strokovne predloge za dopolnitev ali spremembo tega sporazuma in pogojev za dobavo in odjem plina.
5.	člen
Da bo oskrba z uparjenim. mešanim in zemeljskim plinom potekala brezhibno oz . da bodo eventuelne motnje pri dobavi oz odjemu pravočasno in strokovno odpravljene, imamo dobavitelji plina pravico in dolžnost izdelat! vsa potrebna tehnična navodila, ki so potrebna za nemoteno m varno obratovanje virov, omrežja in plinskih trošil.
Navodila morajo poleg tehničnih predpisovati tudi postopek za pridobitev potrebnih soglasij za projekciranje novih zmogljivosti za odjemalce in dobavitelje, za priključitev in zagon nove ali restavrirane naprave, za tehnično zavarovanje v primeru okvar na virih, omrežju in trosilih, kot tudi druge tehnične rešitve v skladu z naravo stroke.
Navodila morajo biti vsklajena s predpisi upravnih organov.
6.	člen
O sporih glede uresničevanja pravic in obveznosti po tem sporazumu. odloča sodišče združenega dela v Ljubljani
7.	člen
Ta samóupravni sporazum je po predpisanem postopku pravno veljavno sprejet, v enakem besedilu na skupščini SKIS SOb Izola, nanj pa je dala svoje soglasje tudi skupščina mesta Izola.
Ta sporazum se objavi v Uradnih objavah, in stopi v veljavo osmi dan po objavi
Izola, 20 aprila 1982
SKUPŠČINA SKIS IZOLA PREDSEDNIK KARLO TURK, l.r.
DO ENERGETIKA TOZD BUTAN PLIN
SPLOŠNI POGOJ! ZA DOBAVO IN ODJEM UPARJENEGA, MEŠANEGA IN ZEMELJSKEGA PLINA
! SPLOŠNE DOLOČBE
! člen
S temi pogoji urejamo razmerja in pogoje, ki zagotavljajo redno, varno in nemoteno oskrbo s plinom
2.	člen
S pogoji dobave in dojema določamo pravice in obveznosti zlasti za:
—	naprave izvajalcev in uporabnikov
—	dobave in kvalitete plina
—	priključitev na plinovodno omrežje
—	plinomere
—	prijavo, odjavo m obračun porabe plina
—	prekinitev dobave plina
—	ukrepe za zagotovitev varnosti pri uporabi plina in obveznost! dobavitelja in odjemalcev
3.	člen
Uporabnik plina po teh pogojih je vsaka fizična in pravna oseba, ki ji TOZD Butan plin obrat Izola na podlagi predhodnega pismenega sporazuma dobavlja plin po plinovodnem omrežju.
Z velikimi potrošmki se sklepajo posebne pogodbe o dobavi plina. Veliki potrošniki so tisti odjemalci, katerih poraba plinske energije je večja uot 5GWh (4 300 GCAL) letno oz. 0.4 GWh (344 GCAL) mesečno Posebne pogodbe se lahko sklepajo tudi s potrošniki, ki nimajo statusa velikih potrošnikov v smislu tega sporazuma, če zato obstajajo posebni pogoji
4.	čleh '
Plin čz omrežja je pK*. ki s**pot3**nikom dovaja po plinovodnem omrežju Plinovodno omrežje sestavi	primarni in sekundami cestni
plinovodi, primarne in sekundarne regulacijske postaje, hišni priključki, hišne regulacijske naprave in hišne ali notranje plinske instalacije.
I! NAPRAVE DOBAVITELJA PLINA
5.	člen
Naprave dobavitelja plina so:
—	transportni in stabilni rezervoarji za prevoz in skladiščenje surovine
—	naprave za proizvodnjo vseh vrst plinov, ki se dovajajo do potrošnikov po plinskem omrežju
—	plinohrami vseh vrst za skladiščenje plina
—	primarni cestni plinovodi
—	primarne regulacijske postaje
—	sekundarni cestni plinovodi
—	sekundarne regulacijske postaje
Naštete naprave so osnovna sredstva v upravljanju dobavitelja
6.	člen
Primarni plinovodi so cevovodi zavoda plina do posameznih preskrbovalnih področij ali primarnih regulacijskih postaj oz. plinovodi za oskrbo dveh ali več stanovanjskih sosesk.
7.	člen
Primarne regulacijske postaje so naprave za zmanjšanje tlaka plina v posameznih preskrbovalnih področjih ali stanovanjskih soseskah. Namenjene so za preskrbo sekundarnega plinskega omrežja posameznih preskrbovalnih področij ali stanovanjskih sosesk.
8.	člen
Sekundarni plinovodi so cevovodi za razvod plina do hišnih priključkov ali sekundarnih regulacijskih postaj v posameznem preskrbovalnem področju ali stanovanjski soseski.
9.	člen
Sekundarne regulacijske postaje so naprave za zmanjševanje tlaka plina, ki so namenjene za preskrbo skupine stanovanjskih, poslovnih ali drugih objektov s plinom
10.	člen
Plinomeri so naprave za merjenje porabe plina.
!!!. NAPRAVE UPORABNIKA
M. člen
Naprave uporabnika so:
—	hišni priključki
—	hišna regulacijska postaja
—	notranja plinska instalacija
—	stanovanjski regulator tlaka
—	plinska trošila
Naštete naprave so last uporabnika oz. upravljalca htše
12.	člen
Hišni priključki so odcepni cevovodi za dovod plina od primarnega ali sekundarnega plinovoda do zgradbe, vključno s požarno pipo. ki se nahaja neposredno za vstopom priključka v stavbo oz. zapornim organom izven stavbe, če je to po tehničnih predpisih potrebno
Hišni priključek zajema tudi fazonski komad, vgrajen na primarnem ali sekundarnem plinovodu, če je ta zaradi izvedbe odcepa potreben. Hišni priključki so dimenzionirani samo za potrebe priključne zgradbe.
13.	člen
Hišna regulacijska postaja ali hišni regulator je naprava za zmanjševanje tlaka plina v posamezni zgradbi. Stanovanjski regulator tlaka je naprava za zmanjševanje tlaka plina v posameznem stanovanju.
14.	člen
Pozama pipa je glavni zaporni organ s katerim se zapre dovod plina v zgradbo, oz. razvod plina v zgradbi Požarna pipa je lahko nameščena izven zgradbe na odcepu plinskega priključka od primarnega ali sekundarnega plinovoda ali pa v zgradbi neposredno za vstopom priključenega cevovoda v zgradbo. Pozama pipa mora bid nameščena na vedno dostopnem mestu in vidno označena s trajnim napisom Ce je pozama pipa nameščena v zgradbi, potem mora biti dostop do nje vidno označen s trajnimi oznakami.
340
URADNE OBJAVE
25. septembra 1982 — St. 25
Mesto namestitve in vrsta zapornega organa, ki s!uži kot požarna pipa dotoči projektant plinske instalacije po navodilih in s soglasjem TOZD Butan plina.
15.	člen
Notranja plinski instalacija zajema vso plinsko napeljavo od požarne pipe do posameznih plinskih troši!
16.	člen
Plinska trošila so vse naprave in kurišča, ki so priključena na plinsko instalacijo in trošijo plin.
IV DOBAVA IN KVALITETA PLINA
17.	člen
Dobavitelj dobavlja uporabnikom plin po vnaprej določeni ceni in kalorični vrednosti nepretrgoma po dnevi in ponoči.
V primeru pokrivanja konic porabe s plinom drugačne kvalitete, se kalorična vrednost dobavljenega plina ali mešanice plina lahko spremeni, vendar se pri tem ne smejo bistveno spremeniti zgorevalne lastnosti plina.
18.	člen
Cena 1 m^ mora biti vsklajena z njegovo izgorevalno toploto (zgornjo kalorično vrednostjo).
Cena 1 m^ plina dojemnih pogojih (na plinomeru) se določi tako, da se nazivna zgorevalna toplota (zgornja kalorična vrednost plina) v KWh (kcal) na kubični meter. Pri normalnih pogojih (0 stopinj C in tlaku 1.01323 bara) pomnoži z veljavno ceno za 1 KWh (1 KCAL).
19.	člen
Nazivne zgorevalne toplote (zgornje kalorične vrednosti) za posamezne vrste plina pri normalnih pogojih so:
—	za uparjeni plin	30,23—34,88KWh/kub	m
(26.000—30.000 KCAL7m3)
—	za mešani plin 13,95—15,12 KWh/kub m (12.000—13.000 KCA1V kub m)
—	za zemeljski plin	9,30—ll,63KWh/kub	m
(8.000—lo.oooKCAL/kub *")
20.	člen
Srednja vrednost zgorevalne toplote (zgornje kalorične vrednosti) pri normalnih pogojih v koledarskem letu dobavljenega plina, smejo nazivne vre Jnosti na osnovi katere je bila določena cena kubičnega metra plina odstopati za ( + —) 2,5%.
21.	člen
Srednja vrednost zgorevalne toplote (zgornje kalorične vrednosti) pri normalnih pogojih se določa s statistično obdelavo rezultatov laboratorijskih meritev.
Minimalnoštevilo dni v katerih so bile opravljene laboratorijske meritve. k) služijo za določanje srednje vrednosti zgorevalne toplote plina v enem koledarskem letu je 150. Število mesečnih opravljenih meritev ne sme biti manjše od 10.
22.	člen
Ce se zaradi pokrivanja umih, dnevnih ali sezonskih konic porabe dobavlja potrošnikom mešanica dveh plinov (npr. zemeljskega in mešanega), potem je za določitev začasna cena 1 kub. m dobavljenega plina uporablja povprečna zgorevalna toplota (zgornja kalorična vrednost) v obračunskem obdobju dobavljenega plina oz. mešanice. Povprečna vrednost zgorevalne toplote se dobi kot ponderirana vrednost iz podatkov o dobavljenih količinah in zgorevalnih toplotah mešanih plinov.
23.	člen
Če sc v skladu z dolgoročnim razvojem oskrbe mesta s plinom, kvaliteta phna spremeni v taki meri, da so potrebne predelave ali zamenjave v distribucijskem sistemu (primarno in sekundarno plinsko omrežje z regulacijskimi postajami) in hišnimi instalacijami plina (hišni priključek, hišna regulacijska postaja, notranja plinska instalacija) s plinskimi trošili, potem nosi vse stroške, ki nastopajo v distribucijskem sistemu dobavitelj plina, lastnik oz. upravljalec stavbe pa vse stroške, ki nastopajo v zvezi s sanacijo hišnega priključka, notranje instalacije, zaporne in druge armature, ter plinskih trošil. V kolikor lastnik oziroma uprav-
ljalec stavbe ne prevzame stroike sanacije hišnega priključka, notranje plinske instalacije trošil, ter zaporne in druge armature ali če sanacija ni izvedena pravočasno mu dobavitelj ni dolžan dobavljati plina vse dokler niso izpolnjen) pogoji tega člena.
o) );*. o .i^tnr
" vi PKiRtltJCtTEV NA PUNSKO OMREŽJE
24.	člen
Dobavitelj plina izdaja soglasje za uporabo, oziroma priključitev na plinsko omrežje na podlagi pismene vloge investitorja za nove zgradbe ter lastnikov, hišnih svetov in drugih upravljalcev zgradbe za obstoječe zgradbe.
25.	člen
Priključitev na plinsko omrežje je možno le ob upoštevanju in izpolnjevanju zakonskih določi! in uporabljenih tehničnih predpisov ter navodil za izvajanje plinskih instalacij.
26.	člen
Vlogi za izdajo soglasja je treba priložiti dva izvoda mapne kopije s točno označenim objektom, ki bo priključen na plinsko omrežje. V vlogi je treba navesti za kakšne namene se bo plin uporabljal, kakšna bo predvidena normalna in maksimalna poraba plina, ter kakšen tlak plina je za predvideno uporabo potreben.
Za uporabnike s katerimi se sklepa posebna pogodba za dobavo plina, je treba v vlogi za izdajo soglasja navesti vse podatke, ki bodo služili kot osnova za sklenitev pogodbe.
27.	člen
Dobavitelj plina je dolžan izdati soglasje za uporabo plina in izvesti priključek, če mimo zgradbe poteka plinovod ustreznega profila, če je priključek tehnično možen in če so proizvodne in distribucijske zmogljivosti zadostne.
28.	člen
Dobavitelj daje tehnične smernice pri izdelavi projektne dokumentacije ter izdaja soglasja k projektom za pridobivanje gradbenega dovoljenja in za izvedbo za vse vrste plinskih naprav in napeljav ter hišnih instalacij plina na območju mesta Izole
29.	člen
Republiški oz. občinski upravni organ lahko izda gradbeno dovoljenje za plinske naprave in napeljave le, če je bilo predloženi dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja priloženo soglasje TOZD Butan plin, obrat Izola.
30.	člen
Pred začetkom izvajanja de! na plinskih napravah si mora investitor ali izvajalec de! pridobiti soglasje dobavitelja plina k projektu za izvedbo del.
31.	člen
Izvajalec projektne dokumentacije in izvajalec de! na plinskih napravah in napeljavah mora s pismeno izjavo potrditi, da se je seznanil z določbami tega pravilnika in veljavnimi zakonskimi predpisi, ki jih uporablja dobavitelj plina.
32.	člen
Notranje hišne instalacije in plinskih troši! se ne sme uporabljati vse dokler dobavitelj ne izda atesta o sposobnosti plinske instalacije in plinskih troši! za obratovanje in dokler od pristojnega upravnega organa ni izdano dovoljenje za uporabo.
Določbe tega odstavka, tega člena se nanašajo na celotno plinsko instalacijo, kot tudi za posamezne tehnološke samostojne enote (plinske kotlovnice, industrijski uporabniki plina).
33.	člen
Ne glede na določila člena 32. lahko dobavitelj plina dovoli začasno ali časovno omejeno uporabo plina, zaradi funkcionalnega preizkusa priključenih plinskih troši! ali montažnega ogrevanja objekta.
Tudi v primeru iz prvega odstavka tega člena, pa morajo biti predhodno izvedeni vsi preizkusi plinske instalacije na tesnost, ter delovanja dimovodne instalacije, v slučaju dalj časa trajajoče začasne uporabe plina pa pridobljeno dovoljenje za preižkusno obratovanje od pristojnega upravnega organa.	-b \ .
, ! ' * * *.
25. septembra 1982 — Št. 25
URADNE OBJAVE
341
34.	člen
Hišne priključke in hišne plinovodne napeljave do plinomera lahko izvede le dobavitelj kot lastnik namerjenega plina, z njenim soglasjem pa tudi inštalaterske delovne organizacije in obrtniki, ki so za to dejavnost registrirani in usposobljeni ter razpolagajo s potrebnim strokovnim kadrom.	Jrrzmi ^
35.	člen '	* "'**1 lls'i'Kdnd
Hišni priključki in notranja plinska instalacija ter hišni in stanovanjski regulatorji tlaka so naprave potrošnika in se izvedejo na njegov račun, oz. na račun investitorja.
Hišni priključek, notranjo plinsko instalacijo ter hišne in stanovanjske regulatorje tlaka vzdržujejo lastniki, oz. upravljalci zgradb na svoje stroške.
36.	člen
Dobavitelj plina ima vedno pravico preizkusiti plinske napeljave in priključke plinskih trošil. Če se pri tem ugotovijo netesnosti ali druge nepravilnosti, ki so nevarne za potrošnike in okolico mora dobavitelj takoj odklopiti plin in od lastnika oz. upravljalca zgradbe zahtevati odpravo napake. Ponoven priklop je dopusten šele po odpravi ugotovljenih nepravilnosti.
VI. PLINOMER
37.	člen
Vsakemu novemu uporabniku namesti dobavitelj plina plinomer. Tip, velikosti in mesto namestitve plinomera določi projektant s soglasjem in po navodilih dobavitelja.
Vsi plinomeri morajo biti žigosani od pristojnega urada za kontrolo meril in plemenitih kovin. Plinomere nadzoruje in pregleduje dobavitelj plina.
38.	člen
Vsa dela v zvezi z nameščanjem in premeščanjem plinomerov lahko opravlja samo dobavitelj plina. Popravila plinomerov lahko z njegovim soglasjem opravljajo tudi druge delovne organizacije in obrtniki, ki so za to dejavnost registrirani.
Vse popravljene plinomere mora pregledati in žigosati pristojni organ za kontrolo meri! in plemenitih kovin.
39.	člen
Stroške prve nabave plinomera bremenijo investitorja objekta. Po tehničnem pregledu objekta in izdaji dovoljenja za uporabo pridejo plinomeri v trajno upravljanje in razpolaganje dobavitelja plina
40.	člen
Redne preglede plinomerov in zamenjavo dotrajanih plinomerov na zahtevo pristojnega urada za kontrolo meril in plemenitih kovin vrši dobavitelj plina.
Stroške, ki nastopajo v zvezi z deli prvega odstavka tega člena, pokriva dobavitelj z osnovno tarifo, ki jo mesečno plačujejo uporabniki plina poleg cene plina.
41.	člen
Če je pri potrošniku zaradi instaliranja novih plinskih naprav treba zamenjati plinomer z novim, večje kapacitete,nosi stroške nabave in zamenjave plinomera uporabnik.
42.	člen
Dobavitelj in uporabnik imata poleg rednih kontrolnih pregledov iz 40. čl. tega pravilnika vedno pravico kontrolirati točnost plinomera izven dopustnih meja plača stroške preizkusa dobavitelj v nasprotnem primeru pa tisti, ki je preizkus zahteval.
Vil. PRIJAVA IN ODJAVA TER OBRAČUN PORABE PLINA
!	4)3- člen
Uporabnik, ki želi uporabljati pMn, sklene z dobaviteljem pismem sporazum o dobavi plina. Za dobavo plina se lahko v smislu členov 2. in 3. tega pravilnika sklene posebna pogodba.
44. člen
Uporabnik lahko prenese pravico uporabe plina na drugo osebo samo s soglasjem dobavitelja plina.
bo	45. člen
Prenehanje uporabe plina mora uporabnik pismeno javiti dobavitelju vsaj tri dni pred prenehanjem.
Za prenehanje dobave pogodbenim od jemalcem, veljajo določila pogodbe.
46.	člen
Dobavitelj prodaja plin po kub. m..V široki potrošnji plačujejo uporabniki, ki uporabljajo plin tudi za ogrevanje prostorov (H. S. in individualni potrošniki) za porabljen plin mesečno akontacijo na podlagi izstavljenega računa. Dvakrat letno, praviloma 1. januarja in 1. julija se izvrši dejanski obračun porabe plina po stanju plinomera.
47.	člen
Višina akontacije za nove uporabnike se v široki potrošnji določi glede na sumo uporabe plina, velikost ogrevalnih prostorov in štev. članov gospodinjstva.
Višina akontacije za obstoječe uporabnike se določi na osnovi porabe v preteklem letu. O višini mesečne akontacije skleneta uporabnik in dobavitelj pismeni sporazum.
48.	člen
V primeru, da se ugotovi, da točnost plinomera ni v dopustnih mejah, imata uporabnik in dobavitelj pravico zahtevati pavšalen obračun porabe plina.
Višina pavšala se določi glede na porabo v enakem obračunskem obdobju preteklega leta z upoštevanjem vseh sprememb, ki so medtem nastopile (število družinskih članov, velikost ogrevanja prostorov, temperatura zunanjega zraka itd ).
49.	člen
Porabljeni plin plačuje uporabnik v 15. dneh po izstavitvi računa dobavitelja. Če uporabnik porabljenega plina ne plača v 15. dneh po prejemu opomina, v katerem morajo biti navedene posledice neplačanega računa, lahko dobavitelj uporabniku brez predhodnega opozorila odklopi plin.
Ugovor zoper račun za porabljeni plin,je treba poslati dobavitelju najkasneje v 8. dneh, od prejema računa. Ugovor ne zadrži plačilo računa.
VIII.	NEOPRAVIČENI ODJEM PLINA
50.	člen
Za neopravičeni odjem plina.se šteje vsaka poraba plina, ki ni merjena s plinomerom, ki je opremljen z veljavnim žigom urada za kontrolo meri! in plemenitih kovin.
Taka poraba nastopa pri:
—	odjemu plina iz glavnega plinovoda brez plinomera
—	odjemu plina pred plinomgiom
—	odjemu plina z odhodom mimo plinomera
—	nedopustnih posegih na plinomeru
51.	člen
Če po krivdi uporabnika ni mogoče ugotoviti časa trajanja neopravičenega odjema plina, se neopravičeni odjem obračuna od dneva, ko je uporabnik skleni! z dobaviteljem sporazum o dobavi plina, oz. od dneva, ko je bila uporaba tehnično mogoča.
52.	člen
Količina neupravičeno uporabljenega plina^e izračuna iz polne priključne vrednosti plinskih trošil,ob upoštevanju naslednjih ur dnevne porabe plina:
—	6 ur dnevno,za vse dni,za kuhalnike in štedilnike
—	4 ure dnevno za vodne grelnike
—	24 ur dnevno za hladilnike
—	10 ur dnevno za razsvetljavo
___ 16 ur dnevno za obdobje od 1. oktobra do 1. maja za trošila, ki
služijo za ogrevanje prostorov
—	pri ostalih trošilih v industriji v odvisnosti od števila delovnih izmen 8, 16, in 24 ur.
342
URADNE OBJAVE
25 septembra 1982 — §t 25
IX.	PREKINITEV DOBAVE PLINA
$3. č!en
Dobavite!] plina sme samo v primeru višje si!e brez odškodnine znižati običajni t!ak, trajno a!i začasno prekiniti oz. omejiti dobavo in spremeniti do!očeni sestav in ka!orično vrednost p!ina, toda !e dok!er traja ovira, ki je nastala zaradi višje sile in sicer:
—	pri rednih in izrednih remontih rezervoarskih in proizvodnih naprav;
—	pri predelavah in rekonstrukcijah na rezervoarjih in proizvodnih napravah;	i
—	pri rednih in izrednih vzdrževalnih delih na distribucijskem sistemu (regulatorske postaje, plinsko omrežje);
—	pri vključevanju novih odjemalcev na plinsko omrežje, novega plinskega omrežja oz. razširitvi distribucijskega sistema;
—	če to zahtevajo gradnje in rekonstrukcije cest in drugih komunikacij oz. gradbenih objektov;
—	omejitev dobave oz. znižanje tlaka sme trajati le toliko časa, dokler ni vzrok omejitve odstranjen.
54.	člen
Dobavitelj lahko na stroške uporabnika oz. lastnika ali upravljalca zgradbe,brez odpovedi prekine dobavo plina v naslednjih primerih:
—	če naprave uporabnika ogrožajo življenje in varnost okolice;
—	če uporabnikove naprave ovirajo redno dobavo plina drugim uporabnikom in uporabnik tega noče preprečiti;
—	če uporabnik namerno poškoduje naprave dobavitelja;
—	v primeru neracionalne porabe plina po krivdi uporabnika;
—	če se ugotovi, da so z vednostjo uporabnika na plinovodni napeljavi odcepi, ki omogočajo nemerjeno uporabo plina;
—	v primeru neopravičene porabe plina;
—	če uporabnik prodaja plin drugi osebi po višji ceni kot je določena in brez vednosti dobavitelja;
—	če uporabnik ne dovoli dobavitelju dostop do plinomera.
55.	člen
Dobavitelj sme odpovedati dobavo plina z odpovednim rokom 30 dni v primeru, če uporabnikove naprave ovirajo dobavo plina drugim uporabnikom, pa tega ni mogoče preprečiti.
X.	UKREPI ZAGOTOVITVE VARNOSTI PRI UPORABI PLINA
56.	člen
Če se v prostoru začuti vonj po plinu,je treba takoj pogasiti vse plamene, zapreti pipo pred plinomerom,ter odpreti okna in vrata, da se prostor dobro prezrači.
V	primeru nezgode s plinom je treba ponesrečenca odnesti na svež zrak in poklicati zdravnika.
V	vsakem primeru je treba po uhajanju plina obvestiti dobavitelja plina.
57.	člen
V	prostore, za katere obstaja sum, da so napolnjeni s plinom, se ne sme vstopiti z odprtim plamenom, tlečo cigareto itd. Nedopustna je uporaba električnih stika! in telefona v takih prostorih.
Prepovedano je iskanje netesnih mest na plinskih napeljavah in napravah s plamenom. Netesna mesta se smejo iskati s premazovanjem z milnico ali s posameznimi instrumenti.
58.	člen
Če vonj po plinu ne izgine niti po tem, ko je pipa pred plinomerom zaprta in če napake ni mogoče takoj odstraniti je treba zapreti požarno pipo na vstopu hišnega priključka v stavbo ali plinski zasun na cesti ter stanovalcem prepovedati zadrževanje v ogroženih prostorih. Pipo pred plinom ali požarno pipo mora zapreti ali poskrbeti tisti, ki je uhajanje plina zaznal.
59.	člen
Če prihaja vonj po plinu izza zasteklenih vrat je treba nemudoma poklicati ljudsko milico ali upravo javne varnosti in vrata na silo odpreti. Istočasno je treba o tem obvestiti tudi dobavitelja plina.
60.	člen
Zaprto požarno pipo na hišnem priključku sme ponovno odpreti samo za to pooblaščeni delavec dobavitelja plina.
61.	člen
Plinska pipa je zaprta, kadar stoji diagonalna zareza na šttrikotnem nastavku za ključ plinske pipe pravokotno na smer cevi in odprta kadar stoji diagonalno zareza v smeri cevi.
;i	O* '
ti«!	62. čten
V	primeru, ko dobavitelj plina obvesti uporabnika, da je zaradi višje sile ali drugih razlogov začasno zmanjšan tlak plina v plinskem omrežju, plinski plameni na trošilih ne smejo goreti brez nadzorstva.
Če plamen na plinskem trošilu ugasne, je treba takoj zapreti pipo pred trošilom. Plinska pipa se sme odpreti šele potem, ko se je tlak plina normaliziral. To velja tudi v primeru, ko je zaradi prenizkega tlaka ugasni! prižigalni plamenček na plinskem trošilu (bojler za pripravo tople vode, peči in kotli za centralno kurjavo, sobne ogrevalne peči itd ).
63. člen
Dokler se čuti duh po plinu oz. dokler se plinske naprave in napeljave popravljajo, morajo biti vse plinske pipe pred trošili zaprte. To velja tudi za prižigalne plamenčke plinskih kurišč (bojlerji, peči in kotli za centralno kurjavo, sobne peči itd ). Da ne bi prišlo do nesreče, se je treba pred prižiganjem plina prepričati, če plin morda ne uhaja, kar se zazna z vonjem ali s posebnim instrumentom.
64 člen
Plin se sme prižgati samo na plinskih gorilnikih, mkakor ne na priključnih pipah.
Dolžina gibljive cevi za priključek plinskih troši! naj ne bo daljša od 0,5 m, na ustrezne nastavke na instalaciji in trošilu pa pritrjena tako, da se je brez uporabe orodja ne da sneti.
65. člen
Vsi stanovalci hiše, kjer so nameščene plinovodne naprave, morajo biti poučeni o ravnanju s plinskimi pipami m trošili, seznanjeni z mestom namestitve požarne pipe na vstopu hišnega priključka v stavbo in ukrepih v slučaju uhajanja plina.
Poučevanje uporabnikov o ravnanju s plinskimi pipami in trošili, glede na varnost uporabe s plinom, je dolžnost dobavitelja plina. Navodilo za posluževanje, uporabo in vzdrževanje plinskih troši! je dolžan izdelati izvajalec instalacij, oz. dobavitelj opreme.
Seznanjenje stanovalcev z mestom namestitve požarne pipe in ukrepi v primeru uhajanja plina je dolžnost hišnega sveta ali drugega upravljalca stavbe.
V	primeru nejasnosti in na lastno željo lastnika ali upravljalca stavbe je dobavitelj dolžan izdelati pismeno navodilo v smislu določb tega člena.
66 člen
Uporabnik, ki zapusti stanovanje, je po demontaži plinskih naprav dolžan pri dobavitelju plina naročiti strokovno začepljenje vseh tzpu-stov na plinovodni instalaciji.
67.	člen
Napake na plinski instalaciji do plinomera lahko popravlja samo dobavitelj plina z njegovim pooblastilom pa tudi inštalaterska delovna organizacija in obrtniki, ki so za to dejavnost registrirani in usposobljeni, ter razpolagajo z zahtevanim strokovnim kadrom Popravila na plinski napeljavi za plinomerom in popravila plinskih troši! lahko izvajajo vse delovne organizacije in obrtniki, ki so za to dejavnost registrirani in usposobljeni pri proizvajalcu plinske opreme ali dobavitelju plina.
XI.	OBVEZNOSTI DOBAVITELJA IN UPORABNIKA
68.	člen
Obveznosti dobavitelja so predvsem naslednje:
—	stalna in zadostna dobava plina predpisane kalorične vrednosti;
—	izdajanje soglasij za uporabo plina;
—	dajanje tehničnih smernic za izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste plinskih naprav in instalacij;
—	pregled in izdaja soglasij k projektom za vse vrste plinskih naprav in instalacij;
—	preizkušanje plinskih instalacij na tesnost ter trošilna funkcionalnost in izdajanje atestov o sposobnosti instalacij in troši! za obratovanje;
25. septembra 1982 — Št. 25
URADNE OBJAVE
343
—	odklop plina, če plinske naprave in napeljave ogrožajo življenje ali premoženje potrošnikov in okolice;
—	pregled in kontrola prinomerov;
—	občasna kontrola in pregled plinske instalacije pri potrošnikih, ki plina ne uporabljajo imajo pa vgrajeno plinsko instalacijo;
—	povrnitev škode potrošnikom, če kvaliteta plina ne odgovarja predpisani, po krivdi dobavitelja;
—	obveščanje potrošnikov o zmanjšanju tlaka plina in omejitvi ali prekinitvi dobave plina;
—	seznanjanje potrošnikov z nevarnostmi plina in posluževanjem plinskih troši! v okviru pristojnosti dobavitelja;
—	nadzor nad požarnimi pipami.
69.	člen
—	javljanje vseh okvar na plinskih napravah, napeljavah in trošilih dobavitelju;
—	obveščanje dobavitelja in ljudske milice ali upravo javne varnosti v slučaju suma, da se v nedostopnih prostorih nahaja plin.
XH. KONČNE DOLOČBE dint,	70. člen
Vsako ravnanje (storitev, opustitev, dopustitev), odjemalca ali dobavitelja, ki je škodljivo ali nevarno za življenje in delo ljudi ter njegovo okolje je nedopustno.
Zaradi škodljivega ali nevarnega ravnanja sta odjemalec ali dobavitelj odgovorna kazensko ali odškodninsko.
Obveznosti uporabnika plina, oz. imetnika plinske instalacije so predvsem naslednje:
—	redno plačilo računov za porabljeni plin;
—	skrb za redno in strokovno vzdrževanje plinskih naprav, napeljav in trošil, ki so njegova last;
—	preureditev oz. sanacija plinskih naprav, napeljav in trošil, ki so njegova last v primeru spremembe vrste oz. kvalitete plina;
—	racionalno trošenje plinske energije;
—	odprava napak in pomanjkljivosti na plinskih napravah, napeljavah in trošilih, ki so njegova last in ki ovirajo redno dobavo plina drugim uporabnikom;
—	dovoljenje in omogočanje odčitavanja, preizkusov, pregledov in kontrole plinomerov;
—	dovoljenje in omogočanje pregledov in preizkusov plinskih naprav, napeljav in troši! v njegovi lasti dobavite!ju,ne glede na to, če plin uporablja ali ne;
—	dajanje podatkov dobavitelju o porabi plina in uporabnikih, ki so potrebni za statistične in druge obdelave;
—	zavarovanje in začepljenje instalacij v primeru prenehanja uporabe plina;
71. člen
Te pogoje so sprejeli delavci temeljne organizacije na delavskem
svetu dne:
2. aprila 1981
IN
Delegati uporabnikov plina na skupččini SKIS Izola dne 20. aprila 1982
Ti pogoji veljajo 1$ dan po objavi v Uradnih objavah.
Izola. 2. aprila 1982
PREDSEDNIK DELAVSKEGA Izola. 2. aprila 1982	SVETA
Demšar Anton, 1. r.
Izola, 20. aprila 1982
PREDSEDNIK SKUPŠČINE SKIS IZOLA Karlo Turk, l.r.
h-
'
?!!
344
URADNE OBJAVE
25. septembra 1982 — Št. 25






3