SPREHOD PO JUGOSLOVANSKIH jine. Na posvetovanju je tudi sama sode-IN TUJIH REVIJAH lovala. Tako med drugim v sestavku Slovenci in Istrani v Trstu poroča: »Ko je V deseti številki reških Dometov ob- Carlo Tullio Altan naštel tri vrste možnih javlja Damir Miloš igro z naslovom Sonc- razmerij med italijansko večino in slo-nice. Zvane črnja je z naslovom Ive iz vensko narodno manjšino v Julijski kraji-one pesmi napisal nekaj spominov na Iva ni (pasivna združitev, osamitev in dejav-Mihoviloviča. Pripoved je iz zbirke Res- na združitev), je opozoril, da lahko samo nične zgodbe. V napovedih za nove knji- dejavna združitev, ki jo razumemo kot ge iz knjižnice Dometi je navedeno tudi mirno postavljanje manjšine nasproti nadelo Književna srečanja z drugimi, ki ga rodni večini v znamenju skupnega hote-je napisal Jože. Pogačnik. Ljubinka Ka- nja, kakršnega tvori ohranjanje etnične prowicz piše o posvetovanju na temo Na- posebnosti manjšine, ustvari temelj od-rodne manjšine in kulturna izmenjava na nosom, ki jih označuje obojestranski in-obmejnem območju: primer Julijske kra- teres. Stvaren prispevek takšnemu razu- 558 559 Sprehod po jugoslovanskih in tujih revijah mevanju stvari sta dali poročili Darka Bratina, direktorja Slovenskega raziskovalnega inštituta, in Giovannija Radossi-ja, direktorja Centra za zgodovinske raziskave iz Rovinja. Razprava, ki se je porodila iz tako zastavljenega in predloženega posvetovanja, je dokazala, da se je treba o vprašanjih narodnih manjšin stalno posvetovati, da jih je treba stalno zastavljati in jih imeti za trajno živa, pa so zato ugotovili, da je bilo to posvetovanje samo prvi korak k splošni razpravi in povsem logičen,« piše med drugim Lju-binka Kaprovvicz. Prva številka banjaluškega časopisa Putevi prinaša izčrpen prispevek o sodobni slovenski poeziji. Milosav Slavko Pešič, dober poznavalec slovenske književnosti, je pripravil izbor, ga kratko komentiral in prevedel po več pesmi, ki so jih napisali Nevin Birsa, Andrej Br-var, Lidija Gačnik, Alojz Gradnik, Jure Detela, Jasa Zlobec, Alojz Ihan, Milan Kleč, Tone Kuntner, Svetlana Makaro-vič, Mirjam Novak, Ivo Svetina in Ervin Fritz. Prepesnjevalsko pero se mu ni izneverilo niti pri pesmih Makarovičeve in Novakove niti pri Gradnikovih in Fritze-vih, ki so po obliki najzahtevnejše. V tej številki je med drugim še esej o jeziku, Neodkriti jezik, ki ga je napisal Miodrag Pavlovič. Veselko Koroman pa je prispeval kritični zapis z naslovom Kritika in poezija. Dvojna številka mostarskega časopisa Most (64-65) prinaša med drugim tudi prispevek dr. Selme Koluder Ferovičeve o razvoju glasbene vzgoje in izobraževanje v Hercegovini od leta 1878 do 1980. Za nas je zanimivo, da so bili tu že v prejšnjem stoletju seznanjeni z deli Davorina Jenka in Gustava Ipavca, saj so jih na koncertih učiteljišč in gimnazij tudi javno izvajali. Vladimir Čerkez piše v sestavku z naslovom Svetlosti in sedenja po temnicah razklenjevalca okov. To je pravzaprav Čerkezovo predavanje, ki ga je imel lani na zborovanju o delu Dura Pucarja Starega. Soborec Vladimir Čerkez mu je tudi napisal pesnitev Razkle-njevalec okov, ki je tudi objavljena. Zaim Topčič objavlja črtico z naslovom Zvezda na nebesnem šotoru. Izšla bo v knjigi Noči, dnevi pozabe. V drugi številki beograjske Književnosti Vladeta Jerotiča v sestavku Kultura in nevroze opominja na drugačne poglede na kulturo, kot je Freudovo razumevanje, in sicer tudi na tiste, ki prihajajo spod peresa naravoslovcev. Miroslav To-holj objavlja novelico z naslovom Deček z zlatimi zobmi. Stojan Dordič pa se je v oceni z naslovom Carski delirij lotil Ruplovega romana Maks, ki je predlanskim izšel pri beograjski Prosveti. Stojan Dordič je med drugim zapisal: »Po katerikoli poti se odpravimo skoz umetniško sestavo in pomene tega romana, se pojavi vtis, da bo ostalo marsikaj neobseže-nega in nepojasnjenega. Tudi to delo, kakor se najpogosteje dogaja s sodobnimi deli, »obsoja« svojega bralca in razlagalca na enostranskost, na to, da med prebiranjem izbere eno izmed možnih razlag, odvisno od svoje literarne in življenjske izkušnje ali pa od svojih bralskih nagnjenj. Ko prebira in si razlaga ta roman ter odkriva njegove pomene, je v položaju, da odkriva svoje sledove, kar poraja tudi vtis o neobhodno enostranskem pristopu k delu.....Ko Rupel piše o določenih dogodkih iz preteklosti, se potrjuje kot pisatelj v meri, v kateri mu uspe svojo projekcijo sprostiti zgodovinopisnih okvirov in meril, to je tistega, kar se je kot podoba in ocena teh dogodkov oblikovalo v zgodovini (politični zgodovini) pa tudi v drugih oblikah zgodovinskega spomina. Čeprav se snov prve zgodbe nanaša na preteklost, Rupel ne ravna kot pisatelj zgodovinskega romana, to je, ne piše zato, da bi ponudil kako novo rekonstrukcijo dogodkov, 560 A. A. ampak zato, da bi z zgodovine odstrl določeno zgodovinsko projekcijo in da bi v usodah, ki pripadajo preteklosti, odkril razmerja človeškega in nečloveškega«, piše med drugim Stojan Dordič v Književnosti. V Vidmu v Furlaniji je izšla druga številka trojezičnega časopisa Mittel-europa. V uvodu so na ogled posnetki ptujskih stavbarskih starožitnosti, ki jih pospremlja besedilo z naslovom Večni Ptuj, kar je pripravil Damjan Gale. Iz njega izvemo nekaj o zgodovinskem razvoju ptujske naselbinske kulture. Deva-na Jovan, časnikarka, ki na Radiu Ko-per-Capodistria spremlja dogajanja v skupnosti Alpe Jadran, ugotavlja v prispevku Slovenska izbira, da se je koprsko pristanišče, ki je v okviru jadranskih pristanišč novost, razvilo v zadnjih tridesetih letih in z njegovim povečanjem je znatno naraslo tudi število prebivalcev. V istem času je pristanišče, v katerem na leto preložijo približno štiri milijone ton blaga, dobilo nove terminale za zabojnike, za les in za ladje s tovorom motornih vozil. Južno od istrskega polotoka dajejo prednost reškemu pristanišču, skozi katero gre na leto 20 milijonov ton blaga, srednjeevropske države, kot sta Češkoslovaška in Madžarska. Kljub specializiranosti se pa tudi med pristanišči iste države, kot piše Devana Jovan, pojavlja precejšnje tekmovanje. Treba bi bilo pač sodelovati, o čemer so govorili tudi na srečanju v Budimpešti. O tem poroča tudi Rezso Bajusz v članku z naslovom Soočenje štirih pristanišč. Med takimi članki pa se pojavlja povest Cirila Kosmača Kruh, ki jo je v italijanščino prevedla Rita Dujonovič. Naš književnik je italijanski javnosti v tej številki časopisa Mitteleuropa predstavljen kot ena najpo- membnejših osebnosti slovenske književnosti našega stoletja. Povest, kije izšla že pred 41 leti, pa lahko tukaj preberemo tudi v izvirniku. V zaglavju Srečanja, ki ga pripravlja Severino Faecin, lahko na prvem mestu preberemo novice iz Slovenije in Hrvaške. Poroča o nizu koncertov, kijih prireja v Cankarjevem domu v Ljubljani Simfonični orkester Radia Ljubljana. V aprilu, ko se sklene zimski krog koncertov, navaja kot dirigenta na dveh koncertih Christiana Kluttiga, kot solista pa pianista Francpisa-Joela Thiol-lierja. Severino Faecin pa piše tudi o dejavnosti ljubljanske Moderne galerije. V sestavku z naslovom Salzburška zamisel poroča arhitekt Dietmar Steiner o načrtih za posege v salzburško mestno jedro, pri čemer sodeluje z Borisom Po-dreecom. V uredniškem zaznamku z naslovom Kazalci na uri pa med drugim lahko preberemo tudi tole: »Kazalcem ni nikoli uspelo kazati ure, ki bi bila naklonjena pristaniščem severnega Jadrana. Kakor je dobro znano, v preteklih časih ni bilo vedno tako. Nekoč, v prejšnjih stoletjih, so se kazalci ustavljali prav pri Benetkah, pri Trstu, pri Reki, pri Splitu. Morda sedaj, ko se bližamo koncu drugega in smo na pragu tretjega tisočletja, stopamo v novo dobo, v kateri se kazalci skladno s sedanjim ritmom in z moderno tehnologijo, ne bodo smeli več ustaviti nikjer. To bi moralo jamčiti bolj uravnovešen, bolj demokratičen, bolj pravičen razvoj za vse. Če gledamo na stvari iz tega zornega kota, potem lahko rečemo, da bodisi tekmovanje med Benetkami in Trstom, med Trstom in Reko ali Koprom, kakor neuspehi raznih poskusov za dosego sporazumne specializacije, v katerih so mnogi videli glavni vzrok zastoja, izvirajo iz usodne kratkovidnosti tistih, ki so verjeli v večnost nekaterih delitev in so hoteli osnovati na njih večne privilegije, a prav tako tudi večno obrobnost,« piše med drugim v drugi številki videmskega časopisa Mitteleuropa.