Uvodnik 
 
Draga bralka, dragi bralec! 
D:\Users\Uporabnik\Documents\Dokumenti\glasilo\20180523_091348.jpg
Še eno šolsko leto se preveša v svoj zakljucni del. Ne poznam nikogar, ki bi bil zaradi tega žalosten. Najbolj nestrpno svoj zadnji osnovnošolski dan verjetno cakajo devetošolci, ki se pocasi poslavljajo od naše šole in se veselijo dneva, ko bodo koncno zapustili osnovnošolske klopi. Prvošolci so se v zadnjih mesecih že naucili brati, pisati in racunati, vsi drugi pa smo tudi bogatejši za marsikatero izkušnjo. Veliko novega smo se naucili, zdaj pa že nestrpno pricakujemo zadnji šolski zvonec in tiste brezskrbne poletne dni, ko ni treba misliti na nic. Vendar pa že zdaj vemo, da bomo pogrešali sošolce, prijatelje, šolske zgodbice in cisto malo najbrž tudi ucitelje. 
Kljub temu da nam ne manjka šolskih obveznosti, smo se ucenci novinarskega krožka potrudili in za vas pripravili novo številko našega šolskega glasila. Tokrat se lahko znova veselimo glasila v tiskani obliki, ki nam je precej ljubša kot elektronska. Zbrali smo pripovedi o športnih, naravoslovnih, tehniških dneh, o izletih, pripravili intervjuje, posneli slike, se preizkušali kot pesniki in pisatelji, se igrali z besedami in tudi igrami … Vsem ucenkam in ucencem se zahvaljujemo za njihove prispevke. 
Zdaj pa, da boste lažje odštevali zadnje šolske dni in vam bodo ti hitreje minili, si le oglejte kakšna presenecenja smo vam pripravili na naslednjih straneh. Ne spreglejte niti zanimivih intervjujev z našim gospodom ravnateljem ter nekaterimi uspešnimi športniki. 
Lepe, vroce in doooolge pocitnice vam želiva. 
Lucija Adam in Sara Sobocan, 8. a 
 
 
 
D:\Users\Uporabnik\Documents\Dokumenti\glasilo\metulji, 1.a.jpg
1. b 


Pogovarjali smo se 
 
Intervju z našim ravnateljem  
Pozdravljeni, g. Alojz Velicki! Za intervju z vami sva se odlocili, ker imate kot ravnatelj šole zelo pomembno vlogo. Prepricani sva, da tako kot naju tudi druge ucence naše šole zanima, kaj vas je pripeljalo na pot ravnateljstva in kako poteka vaš dan v šoli. Zanima naju, ali ste se za ta poklic zanimali že v casu otroštva ali ste se z njim seznanili šele v odrasli dobi?  
Pozdravljeni, dekleti. Moram priznati, da v otroštvu nisem razmišljal, da bi bil kadarkoli ravnatelj ali da bi opravljal ta  poklic. Dobro se spomnim, katere želje sem imel takrat. Mislil sem, da bom opravljal poklic, ki je povezan s tehniko. Po koncani osnovni šoli, ki sem jo obiskoval v Jarenini, in v casu šolanja na 3. gimnaziji v Mariboru pa sem se vedno bolj videl v pedagoškem poklicu. Potem, ko sem spoznal, da znam voditi ljudi s cloveško noto, sem se znašel v tej »ravnateljski zgodbi«. Bolj ali manj sem na ravnatelje, ki sem jih takrat poznal, gledal kot na ljudi, ki so pomenili nekakšno strahospoštovanje. Danes tega strahospoštovanja ni vec, cutim pa, da me spoštujete vi, ucenci naše šole. Zagotovo pa biti ravnatelj ni poklic, to je poslanstvo. 
- Sklepava, da se vaša kariera ni zacela ravno na naši šoli. Zagotovo ste ucence urili že na kateri drugi šoli. 


Moja pot ravnateljstva se je zacela v Srednji trgovski šoli Maribor, kjer sem pred tem že pouceval zgodovino in geografijo, predmeta, ki ju imata vidve verjetno najraje (smeh). Tam sem pouceval 12 let, potem pa je prišla priložnost, da sem postal ravnatelj. Vedel sem, da imam dovolj znanja za opravljanje tega dela, zavedal pa sem se tudi, da znam dobro komunicirati z ucenci, dijaki, zaposlenimi in s starši. Tam sem ravnateljeval 10 let, potem pa me je pot pripeljala do naše osnovne šole v Hocah. Tu sem spoznal nekoliko drugacno delo, ceprav tudi to delo temelji na dobri medsebojni komunikaciji in iskanju najboljših rešitev za vse, ki jo obiskujejo – otroci v vrtcu in ucenci v šoli; seveda pa tudi v povezavi s starši, ucitelji, vzgojitelji in lokalno skupnostjo. Vse skupaj je potrebno uskladiti in iskati najboljše rešitve, zato mislim, da mi je to delo pisano na kožo in se v tem znajdem. 
- Ce se poglobimo v vašo preteklost, bi bilo zanimivo, ce se spomnite kakšnega nepozabnega dogodka iz vaše osnovne šole. 


Teh dogodkov je bilo seveda veliko. Predvsem bi izpostavil, da nisem prevec maral šolske malice. Ni bilo tako, kot je danes, da ce ti malica ne ustreza, jo pustiš. Takrat si moral pojesti vse, saj so uciteljice vztrajale, da smo pojedli vso hrano, ki pa se je razlikovala od današnje; to so bile predvsem enoloncnice, ki pa jih jaz nisem maral in sem se poskušal na razlicne nacine izogniti malicanju. Uciteljice so to sprejele, saj že takrat nisem kazal znakov »podhranjenosti«. Spomnim se tudi, da sva s sošolcem bila izbrana, da greva na eno kmetijo po zelje za šolsko kuhinjo. Na poti, ki je do kmetije vodila mimo hiše mojega dedka, sva se ustavila in popila sok. Ker sem mu moral pokazati še vsa moja »skrivališca«, kjer se igramo, sva se dolgo zadržala, tako dolgo, da sva se vrnila v šolo šele v mraku in je uciteljico že zelo skrbelo. Da nisva vec bila nikoli izbrana za takšno nalogo, mi verjetno ni treba govoriti. 
- Kot vsaka stvar ima tudi ravnateljstvo svoje prednosti in slabosti, s katerimi se srecujete. Katere bi izpostavili?  


Najvecja prednost je, da si vedno v stiku z mladimi, ker te ohranja mladega.  To je prijetno poslanstvo, ki ga imamo. Tudi pogovori s starši so praviloma prijetni v iskanju najboljših rešitev za probleme, s katerimi prihajajo. Za ravnatelja ni obicajnega delavnika, ampak si ravnatelj  24 ur na dan. To bi lahko bilo za koga motece, ampak ko ugotoviš, da je to nacin življenja, ti postane življenjski izziv. 
- V tem poslu se srecujete tudi s problemi in težavami otrok, tega se zagotovo zavedate in predvidevamo, da imate torej radi otroke. Imate tudi svoje otroke?  


Zagotovo ima vsak dober ucitelj rad otroke. Imeti rad pomeni, da vas razumemo, spremljamo in postavimo na pravo pot življenja, da razumemo vaša dejanja, vragolije, radoživost in vam tudi znamo postaviti meje. Mislim, da je to zelo pomembno. Ni lepšega, ko prideš v vrtec in otroci pritecejo k tebi, te objamejo in ti želijo vse pokazati, povedati ... Tako je tudi na nižji stopnji, na višji stopnji pa je odnos seveda že  drugacen, vsekakor tudi prijeten. Tudi sam imam hcer, ki je v pedagoških vodah. 
- Ker sva radovedni, naju zanima, kako poteka vaš obicajni delovni dan v šoli.  


Sem clovek, ki zelo rad hitro vstaja in sem po navadi v šoli pred sedmo uro. Zdi se mi, da v jutranjih urah lahko najvec postorim. Takrat se lotim raznih  birokratskih zadev, potem pridejo na vrsto razlicni sestanki, pogovori, dogovori in spremljava pouka. Vse to se dogaja v casu poteka  pedagoškega procesa v šoli oziroma vrtcu, potem še razni sestanki z zaposlenimi, ki se lahko zavlecejo tudi v pozni popoldanski cas, ali pa  nas cakajo druge obveznosti, konference, govorilne ure, proslave, sestanki. Lahko recem, da je dan razgiban od ranega jutra do poznega popoldneva. Ker pa mi tehnika omogoca, da ostanem v stiku s službo tudi doma, v vecernih urah še vedno pogledam elektronsko pošto in ce je kaj nujnega, tudi odgovorim. 
- S cim pa se ukvarjate v svojem prostem casu?  


Prostega casa ni ravno veliko, ko pa je, si ga rad vzamem za druženje z svojimi najdražjimi. Z ženo veliko hodiva,  kljub težavam s kolkom rad zahajam  tudi v slovenske gore. Na televiziji rad spremljam razlicne športe, predvsem nogomet. Vcasih sem bil kot funkcionar aktiven v nogometu, odkar sem v Hocah, pa zelo rad spremljam in navijam za  odbojkarske ekipe v našem kraju, kjer je odbojka  šport številka ena.  
- Kakšni pa so vaši cilji in zamisli za boljšo prihodnost naše šole? 


Ucencem še naprej omogocati cim boljše pogoje za šolsko delo, jim zagotavljati najboljše ucitelje, ki bodo z modernimi oblikami in metodami dela ustvarjali dovolj dobre temelje za nadaljnje izobraževanje, zagotavljati cim boljše materialne pogoje, ustrezne prostore, tukaj mislim predvsem na vecjo kuhinjo in jedilnico. Prioriteta bo pa še naprej ostala ohranjanje in razvijanje prijetnih in zdravih medsebojnih odnosov. Samo v pozitivno naravnanem okolju je lahko vsak posameznik na vseh podrocjih uspešen. Vem, da nam bo to uspevalo še naprej.  
D:\Users\Uporabnik\Downloads\20170731_164224 (1).jpg
- Hvala za ta pogovor, želiva vam uspešno delo še naprej. 


                                                                                Sara Sobocan in Lucija Adam, 8. a 
 
 
 
 
Intervju z Žigo in Luko 
Uspešna plesalca, dobra ucenca, pomagata pri dramskem krožku in drugih dogodkih v šoli -  to sta naša sošolca Luka Oblak in Žiga Petrovic. 
1. Najbrž kot otroka še nista veliko razmišljala o tem, kaj želita postati. Kdaj se je zacela vajina plesna kariera? 


Žiga: Vse se je zacelo v 5. razredu, pri enajstih letih. Že kot majhen sem rad plesal in najbolj sem se našel v plesu. Pri odlocitvi, da zacnem trenirati, me je najbolj vzpodbujal prijatelj. 
Luka: Pri dveh letih sem zacel plesati in se udeleževati tekmovanj. Sedaj že razmišljam o vpisu na umetniško gimnazijo v Ljubljani, nato pa o akademiji za sodobni ples v Londonu. Pri tem me najbolj podpirajo starši. 
2. Verjamem, da sta zelo uspešna. Katerih tekmovanj se udeležujeta? 


Žiga: Morda bi lahko rekli, da pri plesu ni toliko tekmovanj in se bolj udeležujemo raznih festivalov, imamo dobrodelne nastope, seveda pa tudi kakšno državno tekmovanje – pogosto v tujini – kjer se prej udeležimo kvalifikacij. 
Luka: Tudi jaz se udeležujem kvalifikacij za državno tekmovanje opus 1 in prejel sem že zlato priznanje leta 2017. S tem sem se uvrstil na mednarodno tekmovanje in dobil posebno nagrado. Na to sem zelo ponosen. 
3. Plešeta razlicne plese. Kaj vaju je privedlo do enega in kaj do drugega? 


Žiga: Za hip-hop me je navdušila televizijska oddaja Slovenija ima talent. 
Luka: Mene pa je navdušila mamina najboljša prijateljica, ki je moja sedanja uciteljica ter mentorica na tekmovanjih. 
4. Kolikokrat na teden pa trenirate in koliko casa? Kakšni so treningi? So zelo naporni? 


Žiga: Treningi so zelo naporni, imamo pa jih 4 ali 5-krat na teden po uro in pol. Vendar pa ob tem uživam in se pocutim dobro. 
Luka: Tudi naši treningi so naporni, še posebej kondicijski. Treninge imamo dvakrat na teden po 2 uri, v casu tekmovanj pa vsak dan, tudi v soboto in nedeljo. 
5. Kot vidim je vajin urnik poln. Imata sploh še kaj prostega casa? Kaj takrat najraje pocneta? 


Žiga: Mislim, da imam kar dosti prostega casa, ki ga dobro izkoristim in se takrat spocijem. Pocnem razlicne stvari: preživljam cas s prijatelji, gledam filme, vcasih pa prelistam tudi kakšno šolsko knjigo. 
Luka: Meni pa se zdi, da imam premalo prostega casa, ker se vecino casa ucim. Seveda pa sem tudi kdaj zunaj s prijatelji, da se skupaj zabavamo. 
                                                                                  Lucija Adam, Sara Sobocan, 8. a 
 
 
Intervju z Lano 
Talentirana golfistka Lana Malek je ena najboljših mladih golfistk v Sloveniji. Je zelo ambiciozna, saj v prihodnosti upa na še boljše rezultate. 
- V mnogih stvareh si odlicna. Kakšen je kljuc do tvojega uspeha? 


Kljuc do uspeha je ogromno treninga, priprave in veliko turnirjev, na katere se scasoma navadiš. 
- Tako kot v šoli si odlicna tudi v golfu. Kako si sploh izvedela za ta šport in zakaj si se odlocila, da boš golf tudi trenirala? 


Vse se je zacelo, ko smo bili s starši na pocitnicah v Avstriji. Igrala sem igrice, ki so bile dolgocasne, zato sem poskusila z igro golfa. Ta šport sta igrala tudi moja starša, z igro pa je poskusila tudi moja sestra. Šport se mi je zdel zanimiv in mi je bil všec, zato je bil 4 leta moj hobi, nato pa sem zacela resno trenirati. 
- Zakaj se nisi odlocila za kak drug šport? 


Preden sem zacela trenirati golf, sem se ukvarjala s plesom in jahanjem, a sem oboje opustila, saj je bilo vsega prevec in nisem imela casa za vse. Golf sem izbrala, ker mi je bil izmed vsega najbolj všec. 
- Imaš kakšne nacrte za prihodnost? 


Letošnja najvecja želja mi je priti na Evian turnir. To je turnir v Franciji, na katerega sta sprejeti dve golfistki v kategoriji U14. Želim si priti tja ter spoznati nekaj profesionalnih golfistk ter od njih dobiti kak dober nasvet. To je moja najvecja želja! 
- Vem, da rada potuješ. Ti je kateri kraj se posebej všec? 


Eden izmed posebnih krajev zame je Belek v Turciji, kjer imam pozimi priprave. Še posebej so mi všec igrišca golf kluba Carya. 
- Vem, da rada bereš, saj si bila ena izmed naj bralcev šole. Katera knjiga ti je najbolj všec? 


Obicajno berem med poletnimi pocitnicami, ko imam vec casa. Najraje pa imam detektivke in knjige Percy Jackson in Harry Potter.   
- Kako preživljaš svoj prosti cas? 


V svojem prostem casu grem rada na sprehod s psom, preberem kakšno knjigo, jaham, poslušam glasbo in plešem. 
 
Lanini rezultati 2017/2018: - GC Trnovo: 7. mesto, - GC Murau-Kreischberg: 5. mesto, - GC Radenci: 5. mesto, - v svojem klubu v Avstriji (GC Gut Murstätten) je osvojila naslov klubske prvakinje v kategoriji U14, - GC Trnovo: 3. mesto, - GC Ptuj: 2. mesto, - GC Kaskada: s slovensko reprezentanco U16 se je udeležila štiridnevnega tekmovanja EOHT (European Olympic Hopes Trophy), kjer je v zelo mocni mednarodni konkurenci osvojila v posamicni tekmi 11. mesto ter v ekipnem tekmovanju koncno 4. mesto, - GC Livada: kot najmlajša udeleženka je nastopila na SILAC 2018 (Slovenian International Ladies Championships), - GC Otocec: na trodnevnem mednarodnem turnirju serije SloAm Tour je v kategoriji U14 osvojila 1. mesto, - Jacques Lemans GC Sv. Veit: na trodnevnem mednarodnem turnirju serije AJGT je v kategoriji U14 osvojila 1. mesto, ki si ga je po zelo izenaceni borbi skozi vse tri dni priborila šele v playoffu na 1. dodatni luknji. To je za Lano tudi prva zmaga na vecjih turnirjih v tujini.                        
D:\Users\Uporabnik\Documents\Dokumenti\glasilo\eoht2018_28.jpg
                                                                                                           Eva Božic, 8. b 
 
 
 
Eko koticek 
 
EKO dan ni zaman 
V soboto, 7.4.2018, je na naši šoli potekal prav zanimiv dan – Ekodan ni zaman. 
Ucenci 8. razredov: Vid Gomaz, Žan Belec, Brina Vrbanic in Naja Divjak smo se s pomocjo ucitelja Aleša Tuša in uciteljice Maje Debeljak lotili izdelave prav zanimive visoke Eko grede iz lesenih palet.  
Vse skupaj je potekalo tako, da smo si najprej pripravili palete, jih deloma razstavili, razžagali dolocene dele lesa in jih nato po navodilih ucitelja priceli smiselno sestavljati v obliko visoke grede. Nacrt za visoko gredo smo si z uciteljem in uciteljico pripravili že pred samo izvedbo. Lesene dele smo nato pred samimi zacetkom sestavljanja koncne oblike zbrusili, pogladili, zvrtali luknje za vijake in jih z vijaki pritrdili v trden sestav. Med našim napornim, zanimivim in aktivnim delom so nas tudi posneli za televizijo. Nekatere postopke smo za snemalce morali celo ponoviti. Bilo je zelo zanimivo, vendar smo komaj cakali, da so snemalci odšli in akcija je tekla naprej.  
Ucitelj Tuš je dobil idejo, da bi zapolnili luknje na deskah z lepilom, da bi vse skupaj lepše zgledalo. Nato smo gredo s skupnimi mocmi še pobarvali in dodatno zašcitili pred zobom casa in vremenskimi vplivi. Zelo hitro smo koncali zaradi spodbud uciteljice Maje Debeljak, ki nam je s pomocjo ucitelja Aleša Tuša tudi pomagala dokoncati gredo v kratkem casu.  
Za prihodnje šolsko leto nas caka še en pomemben del, in sicer priprava grede na zasaditev, izdelava tablic za posamezne rastlinice ter sajenje. Upamo tudi, da nam bo katera od okoliških vrtnarij ali Botanicni vrt radodarno priskocil na pomoc in nam poklonil kakšno rastlinico za zasaditev. Prepricani smo, da bo koncni izdelek zagotovo obcudovanja vreden.  
                                                                                                      Brina Vrbanic, 8.c 
                                                                                            Mentorica: Maja Debeljak                
       
D:\Users\Uporabnik\Documents\Dokumenti\glasilo\IMG_5384.JPG
D:\Users\Uporabnik\Documents\Dokumenti\glasilo\IMG_5383.JPG
Pozdravljeni, eko prijatelji! 
V soboto, 7. 4. 2018, smo na centralni in podružnicni  šoli Reka imeli delovni dan. Ta dan je potekal ob raznolikih dejavnostih. Vse aktivnosti so bile uspešno izvedene. 
V veliki telovadnici smo prisluhnili predavanju profesorice Ane Marije Žnidaric z naslovom Odpadna hrana.  To je tema, ki je aktualna in jo bomo morali cedalje bolj vkljucevati v naš vsakdan. 
Ucenci na razredi stopnji so izdelovali izdelke iz razlicnih odpadnih materialov na temo »didakticne igre«. Ko so preizkusili igre sami v razredu, so se preizkusili še v igrah drugih razredov. Ucenci višjih razredov pa so izdelovali razlicne zanimive izdelke.  
Nekaj ucencev je pod mentorstvom uciteljev Aleša Tuša in Maje Debeljak izdelalo visoko gredo. 
Obe šoli sta opravili krajšo cistilno akcijo v svoji okolici v sklopu obcinske cistilne akcije EKODAN NI ZAMAN.  
Ta dan smo tudi spodbujali zbiranje plastenk za okoljsko humanitarno akcijo Jaz, ti, mi za Slovenijo. Denar, zbran od plastenk, bo namenjen nakupu ultrazvoka za bolnišnico v Murski Soboti. 
Zahvaljujemo se tudi Obcini Hoce-Slivnica za dobro sodelovanje z upanjem, da tudi prihodnje leto stopimo skupaj in ocistimo okolico. 
Lepo vas pozdravljam v upanju, da bosta naša okolica in planet še naprej cista. 
                                                                            Maja Petrovic Kos, eko koordinatorica 
 
 
 
D:\Users\Uporabnik\Documents\Dokumenti\glasilo\3.c.jpg
                                                                                             3.c 
 
 
Dogodki, zanimivosti 
Postali smo prvošolci 
Jaz sem bila zelo vesela, ko so nas cetrtošolci pricakali in nas pospremili do 1. razreda. (Urška) 
Jaz sem bil žalosten, ko sem izgubil nekatere svoje prijatelje, ki so šli v Hoce. Vesel pa sem, ker so nekateri ostali v mojem razredu. (Jani) 
D:\Users\Uporabnik\Downloads\1. c, prvi šolski dan (1).jpg
Vesel sem bil, da sem dobil nove prijatelje. (Tim) 
Za 120. obletnico šole smo nastopali. Cez nekaj mesecev so zaprli stari vhod in naredili novega. Delajo nam nove garderobe. (Erin) 
Kadar gremo na pohod, se prvošolci držimo za roke s cetrtošolci, zaradi varnosti. Lahko se mirno pogovarjamo in ne divjamo.  
 1. c   
 
Ekskurzija v božicni Gradec 
 
V mesecu decembru smo bili na ucni ekskurziji v Gradcu.  Najprej smo se z zobato železnico povzpeli na grajski gric Schlossberg in si ogledali cudovit razgled mesta. Na poti v središce mesta smo videli Otok na Muri, Hišo umetnosti, ki zgleda kot dihalni organ in jo ponoci osvetljujejo led lucke, napeljane po stavbi. Pot nas je peljala do osrednjega trga z mestno hišo, ostale znamenitosti pa smo si  ogledali z vožnjo na božicnem vlakcu.  Ucenci smo imeli tudi  nekaj prostega casa, ki smo se ga tudi najbolj veselili. Sprehajali smo se med stojnicami, jedli vroce, dišece vaflje in kupovali spominke. Ta cas je bil predvsem namenjen druženju med nami in mislim, da smo ga odlicno izkoristili in se imeli zelooo fajn. Nato smo si ogledali velicastne ledene jasli, se sprehodili še do mestne atrakcije Glockenspiel – igre zvonov ter odšli še po zadnje nakupe v trgovinico z božicnimi darilci. Pocasi smo se  polni božicnih vtisov odpravili na mesto, kjer nas je cakal avtobus in nas odpeljal nazaj k šoli.                                                                                                    
F:\BANANANJAM\Graz.jpg
                                                                                        Besedilo: Zoja Vocanec, 8.c  
                          Razglednica: Nika Lajmsner, Nika Bedenik, Melanie  in Elena Jurko, 7.a 
                                                                                            Mentorica: Maja Debeljak 
Kdo bo hitrejši? 
V sredo, 24. marca 2018, smo imeli zimski športni dan na Arehu, v Rušah, v Ledni dvorani ali pa kar v Hocah. Ucenci smo imeli možnost izbrati med smucanjem, plavanjem, pohodom ali drsanjem. 
Osebno najraje smucam, tako da sem šla skupaj s sošolci na Areh. Že takoj po prihodu smo malicali, nato pa se po hitrem postopku preobuli v pancerje in se odpravili na smucišce. »Kako lepo je spet stati na smuceh,« smo vzdihovali. Razdelili smo se v tri skupine in se podali na sneg. Cudovito smo se zabavali in se kdaj tudi nasmejali, ko se je Luka nalašc prevrnil v sneg. Na sedežnici smo komentirali svoje smucanje in mahali prijateljem pod nami. Seveda smo imeli tudi cas za caj in takrat smo se okrepcali za še zadnjo vožnjo. Ob koncu smo bili že tako utrujeni, da smo se skozi gozd odpeljali nazaj do avtobusa, s katerim smo se vrnili v šolo. 
Vsi smo preživeli enkraten dan in zagotovo bomo šli tudi naslednje leto smucat. 
                                                                                                     Sara Sobocan, 8. a 
  
Obisk v VDC Soncek                                  
V sredo smo pojedli malico in se odpravili v VDC Soncek. Že na prvi pogled sem videl, da so tamkajšnji stanovalci drugacni od nas. Prilagodil sem se in videl, da so prijazni, pametni in imeli so smisel do otrok. 
Najprej sem izdelal magnetek v obliki fantka. V tisti sobi sta bila samo dva, ki sta lahko hodila, oba sta navijala za NK Maribor. Malo smo se pošalili in že smo morali naprej. V naslednji sobi smo izdelovali magnetke z božicnim motivom. Izdelal sem glavo Božicka. Inštruktorji niso imeli smisla za humor, ampak so bili zelo prijazni. Moje zadnje delo pa so bili škratki in pujski iz gline. V tisti sobi je bil en zaposlen, ki je bil gibalno oviran, toda izdelal je zelo lepe umetne vencke. Drugi zaposleni je bil mojster izdelave iz gline, njegovi izdelki so me kar potegnili vase. 
Na koncu smo si lahko kupili njihove izdelke. Kupil sem si okraske za novoletno smrecico. Bili so mi zelo všec, saj so bili izdelani rocno. Naucil sem se, da so varovanci v VDC Soncek navzven res drugacni, ampak navznoter isti kot mi.                                                                                                       
                                                                                                        Nejc Glodež, 5. c 
      
C:\Users\Lenovo\Pictures\Šolske 1718\IMG_0048.JPG
C:\Users\Lenovo\Pictures\Šolske 1718\IMG_0049.JPG
 
 
OB DNEVU ZEMLJE 
Naše želje Zemlji za rojstni dan: 
D:\Users\Uporabnik\Downloads\Dan Zemlje - 1. c (1).jpg
- da bi naš planet ostal cist, 

- da ljudje nehajo metati smeti v morje, 

- da je ne bi vec onesnaževali, 

- da bi bile ribice vesele, ker v morju ne bi bilo vec plasticnih vreck, 

- da ko dobimo na krožnik ribo, v njej ne bi bilo plastike, 

- da smeti ne bi metali po tleh, ampak v koš, 

- da ne bi sekali dreves, 

- da Zemlja ostane cista, 

- da bi se ljudje zavedali, da ce bomo onesnaževali planet, bomo vsi umrli, 

- da bi bila narava vesela, cvetoca, dišeca. 


To so želje ucencev 1. c razreda. 
Obisk letališca 
Vsi trije drugi razredi smo šli na letališce Edvarda Rusjana. Tam smo si ogledali, kako nas pregledajo, preden vstopimo v letališko cakalnico. Ogledali smo si še gasilsko reševalni center, najvecje vozilo v njem je stalo 500 000 evrov. Ker sem bil na letališcu prvic, mi je bilo zanimivo.                                                                                  Aljoša Rafolt, 2. C 
D:\Users\Uporabnik\Documents\Dokumenti\glasilo\Na letališcu Edvarda Rusjana, marec 2018.jpg
Z ucenci našega razreda smo odšli na letališce. Po nas je prišel avtobus. Ko smo prišli na letališce, smo se razdelili. Pogledali smo si gasilski avtomobil in letala. Potem smo pomalicali. Zadnji trenutek smo ujeli, da smo lahko pogledali letalo, kako bo pristalo. Nato smo se vrnili v šolo. Ta dan mi je bil zelo všec. Una Mladenovic, 2. C 
Na zacetku smo se peljali z avtobusom. Najprej smo si ogledali letala in celo letališce. Po ogledu smo že bili lacni. Ko smo pojedli, smo šli gledat letalo, ki pristaja.  Zala Lubanjšek, 2. C 
 
Pravljicna ura z Vesno Radovanovic 
Branje za Prežihovo bralno znacko smo letos z ucenci od 1. do 4. razreda zakljucili pravljicno.  
Dekleta iz 4.a – Gala, Tia, Ana, Lina, Lilit, Nika Š. in Nika Ž. so pripravile kratko igro o petelincku in sraki in izpeljale nauk, kako pomembno je, da nekoga ne obdolžimo po krivem in da potrebujemo prijatelje, da se z njimi lahko igramo, pogovarjamo in družimo. 
Gala in Lina sta naredili uvod v prireditev in napovedali gostjo, knjižnicarko, pravljicarko in pisateljico go. Vesno Radovanovic. Sama pravi, da pripoveduje ne samo najmlajšim, 
ampak tudi starejšim otrokom, mladostnikom in odraslim, da nastopa po celotni Sloveniji in v zamejstvu, da pogosto pripoveduje v prekmuršcini in da jo povsod razumejo. Nam je tokrat pripovedovala v knjižni slovenšcini, da smo ji lahko nemoteno sledili v pravljicni svet. 
        
C:\Users\Knjiznica\Desktop\Slike Vesna Radovanovic\_DSC0053 (2).JPG
_DSC0041
Prva pravljica o dedku in babici, ki sta se venomer prepirala zaradi petelina in kokoši, je bila prekmurska ljudska. Dedek je imel svojega petelina, babica svojo putko. Putka je nesla jajca, petelin pa naj bi bil nekoristen, zato je odšel v svet. Cez cas je domov prinesel kup cekinov, ki mu jih je izrocil zlobni grof, saj je petelincek nad njega poslal roj cebel. Kdo je sedaj bolj koristen: kokoš in njena jajca ali petelincek s kopico cekinov? Babica ni vedela, kaj bi in je odšla v svet. Bog vedi, ce se je kdaj vrnila, saj v knjigi o tem nic ne piše. Najpomembnejše v tej pravljici pa je bilo, da je petelin vsakic, ko je hotel ponagajati grofu, glasno zakikirikal in naši ucenci so mu pri tem z veseljem pomagali. 
Naslednja pravljica je bila gostjina avtorska pravljica o petelincku, ki mu je naenkrat pošel glas, kokoši pa so se morale zbujati same. Tako vendar ni moglo vec biti, zato ga je mama odpeljala k zdravniku. Grgrati bo moral žajbljev caj, zvecer pa mu bo mama pripravila karamelno žajbljevo mleko. Ste že kdaj poskusili grgrati žajbljev caj? Potem veste, da tega petelincek ni bil prav nic vesel. A nekega jutra, ko je ponovno poskusil zakikirikati, je bilo vse kot prej. 
Pravljico o zvezdici je avtorica posvetila svoji hcerki. Tudi otrokom je bila zelo ljuba. Nastala je popolna tišina, ko je Zvezdica, cirkuška deklica, omahnila v globino in obležala nezavestna. Bila je visoko pod stropom cirkuškega šotora in preizkušala svoje spretnosti na vrvi, ko jo je sunek vetra zamajal in … V bolnišnici so ji rekli, da nikoli vec ne bo mogla biti vrvohodka, vendar s pogumom in upanjem se je vrnila v cirkus in postala prava ZVEZDA.  
Avtorica je napisala že vec slikanic. Trenutno nastaja serija knjig o petelincku (Petelincek, Petelincek in sraka, Petelincek se zaljubi, Petelincek in kraljevska ptica). Zaupala nam je, da Kristina Krhin že ilustrira novo slikanico o petelincku, vendar pa, ker je rahlo vraževerna, nam naslova ne bo zaupala.  
Pred tem je nastajala serija o prevoznih sredstvih (Puhacka, Rožnati avtobus, Dedkovo kolo, Mavricni balon). Nekoc je kot knjižnicarka dobila nalogo, da v tednu mobilnosti otrokom prebere pravljico o avtobusu. A lej ga šmenta, v knjižnici ni bilo nobene o avtobusu. Naj si jo izmisli? Kako? Saj ni pisateljica? In tako je postala pisateljica. Sama si je izmislila zgodbo o rožnatem avtobusu. Založnik Jože Gomboc iz založbe Ajda pa jo je spodbujal, naj napiše še kakšno o prevoznih sredstvih. 
Lepo smo se imeli ob pripovedovanju ge. Vesne Radovanovic ter se ji na koncu zahvalili s posebnim darilcem – knjigo z zgodbicami in ilustracijami prvošolcev pod mentorstvom uciteljice Olge Olas Kovac. 
Zapisala: Lidija Mazgan, fotografirala: Maja Crnobrnja, plakat: Tara Perdija, 6. c, ilustracije: ucenci krožka pod mentorstvom vzgojiteljice Brede Šetar, hišice: ucenci 2. a pod mentorstvom uciteljice Suzane Brumec 
Pogovor s pisateljem, pesnikom, dramatikom, scenaristom in vsestranskim umetnikom Ferijem Lainšckom 
 »…Neki decek in neka deklica sta bila danes pomladni dan in pomlad.« (F. Lainšcek, Spomladanska) 
Tako je uvodoma Luka zakljucil pesem, ki sta jo recitirala Eva in Žiga ter skupaj s Saro nagovoril našega gosta, Ferija Lainšcka: 
1. Ali obstaja kaj takega, kar bi o sebi želeli podeliti z nami? Ali slišite, spoznate na predstavitvah v šolah kaj novega o sebi?  


Gost je poudaril pomen zgodnjega otroštva, pomen ljubezni v družini in svobodnega odrašcanja brez nekih prisilnih zahtev od otroka. Pravi, da je imel zelo lepo otroštvo, ko še ni bilo  elektrike in s tem posledicno povezano ne radia in televizije, kaj šele telefona in racunalnika. Zato so se v družini veliko pogovarjali, si pripovedovali in se preprosto imeli radi.  
 
2. Kdaj ste se prvic srecali s knjigami? Kdo Vas je zanje tako navdušil? Je bil postati pisatelj Vaš sanjski poklic? Kaj ste si želeli postati kot otrok?  


Zelo veliko sta mu pripovedovala starša, in sicer zgodbe iz vsakdanjega življenja. To je pustilo poseben pecat na njem in ga navdušilo za pisateljevanje.  
Ko so pri sosedovih prvic poslušali radio, so mu domaci govorili, da je v radiu nek majhen clovecek, ki govori in tako si je tudi on zaželel, da bi bil ta majhen clovecek v radiu. 
 
3. Na katero vaše delo ste najbolj ponosni in zakaj? 


Najbolj je ponosen na svoja dva otroka, hcerko Kajo, ki je postala gradbeni inženir in projektira sterilne stavbe (npr. lekarne), kjer ne sme biti bakterij in virusov, ter na sina, ki je glasbenik – izvajalec in predvajalec elektronske glasbe. Z ženo sta ustvarila ljubece okolje za družino in s svobodno vzgojo ustvarila prav to, kar sta si želela in na kar sta danes zelo ponosna. 
4. Kaj pa pocnete, kadar ne pišete knjig? Vam sploh ostane kaj prostega casa? Kako ga preživite? 


Ja, pisateljevanje res nima delovnega casa od 6. do 14. ure ali kakorkoli že, tako da vcasih dela cel dan, vcasih le del dneva, glede na navdih za pisanje, glede na povabila, glede na razlicne aktivnosti, ki jih kot vsestranski umetnik pac ima. Sicer pa imajo kužka, s katerim zelo rad odide na sprehod. 
 
5. Pogosta tema vašega ustvarjanja bi lahko rekli je ljubezen. 


Nam lahko zaupate kdaj ste se vi prvic zaljubili in ali ste dekletu poklonili tudi kakšen verz? 
Prvic se je naš gost zaljubil v 1. razredu v eno izmed dvojcic iz 2. razreda, ki sta si bili sicer podobni kot jajce jajcu, vendar on je vedel, v katero je zaljubljen. Da bi ji izkazal svojo ljubezen, je mami vzel eno od razglednic, narisal dve crti in nanju z nekaj besedami napisal, da jo ima rad. Razglednico je dal v njeno torbo, ker še ni vedel, da je potrebno nanjo prilepiti znamko in jo odposlati po pošti. Žal je bila torba od njene sestre dvojcice in tako je prišlo do nesporazuma. Ta dvojcica ga je zatožila mami in tako je prišlo vse do njegovih staršev in … Pravi, da je bila to njegova prva pesem, ki jo je napisal. Ko se je zaljubil naslednjic, je bil v 6. razredu. Pravi, da je to ravno pravi cas, da se zaljubiš, kajti to je bila ljubezen njegovega življenja. Kasneje je namrec prav ta deklica postala njegova žena, s katero imata dva otroka in še danes živita skupaj. S tem si je prislužil en velik aplavz vseh nas poslušalcev, ker se nam je zdelo prav sanjsko. 
6. Zanima naju, kaj pišete raje - poezijo ali prozna dela? Kako se odlocite, da nastane eno ali drugo? 


Besedila prihajajo na dan po navdihu. Avtor se ne odloci o tem, kakšno zvrst bo napisal, ampak zapiše to, kar se porodi v njem, njegova obcutja. 
Ucenci so med drugim spoznali, da je lahko sobivanje s cigani (kot jih sam naziva), za nekoga pomenilo prijetno izkušnjo v otroštvu. Cigani so namrec živeli v avtorjevi neposredni bližini in njihov razgiban, svoboden in svojstven nacin življenja ter njihova glasba je avtorja kar vabila v njihovo sredino. 
Ucencem je povedal zgodbo, kako je dobil novo torbo, na katero je bil neznansko ponosen, pa ceprav je bila takšna, ki so jo imel vsi ostali. Da bi ostalim pokazal, da je to posebna torba, je naredil preizkus in jo pred drugimi namocil v lužo in pri tem poudaril, da njegova torba pac ne prepušca vode. Kaj mislite? Torba je bila mokra ne samo zunaj temvec tudi znotraj in seveda vse, kar je bilo v njej. Da ne bi bil kriv, je preložil krivdo na dobrega prijatelja, romskega decka. Mama je takoj odšla do njegovega oceta in ta ga je s pasom pošteno natepel. Nekoc je tega romskega decka vprašal, zakaj ni povedal resnice, da ni bil on kriv za to. Ta pa mu je rekel: »Si pa res neumen! Jaz bi bil tako in tako tepen, potem pa bi bil še tudi ti!« 
Na prireditvi so nastopili z recitali Marsela in Jan iz 6. razreda ter Eva in Žiga iz 8. razreda; Julija pa je zapela pesem Ne bodi kot drugi. 
Na koncu sta naša voditelja skupaj z gostom podelila še 12 knjižnih nagrad naj bralcem in naj bralkam tega leta. Knjižne nagrade za dodatno branje in za naziv naj bralec in naj bralka so prejeli: Monja, Kaja, Anej, Jaka, Tara in Elena iz 6. razreda; Melanie, Nuša, Ema, Eva iz 7. razreda; Sara in Lana iz 8. razreda. Cestitamo! 
Ob slovesu smo se našemu gostu, Feriju Lainšcku, prav prisrcno zahvalili in mu za spomin izrocili srcek iz naše šole (uokvirjeno grafiko naše ucenke, ki je nastala pod mentorstvom likovnega pedagoga Albina Lorberja). 
         
D:\Users\Uporabnik\Downloads\_DSC0062.JPG
D:\Users\Uporabnik\Downloads\_DSC0095 (2).JPG
                                      Zapisala: Lidija Mazgan 
                        Fotografije: Maja Crnobrnja 
 
        
Glasbena scena 
Tudi letošnje šolsko leto je bilo na glasbenem podrocju zelo bogato. Že v septembru je mladinski pevski zbor nastopil na prireditvi ob obcinskem prazniku. V praznicnem decembru smo izvedli že tradicionalni novoletni koncert, kjer so se uspešno predstavili vsi šolski pevski zbori, glasbeni krožek in mladi glasbeniki naše šole. Mesec kasneje je ucence naše šole presenetil Soki, ki nas je z akcijo 20 za 20 obdaril z glasbenimi inštrumenti. Dobili smo komplet bobnov in cajon, g. župan pa nas je razveselil še z akusticno kitaro. Zelo smo bili veseli in to je marsikaterega ucenca vzpodbudilo k vpisu v glasbeno šolo. V februarju je mladinski zbor sodeloval na obcinski proslavi ob kulturnem prazniku. Marca je otroški zbor zastopal našo šolo na obmocni reviji pevskih zborov Mladina poje, kjer so prelepo 
zapeli naši najmlajši pevci. Koncno je prišel april, na katerega smo pevke in pevci mladinskega zbora nestrpno cakali, saj so z njim prišle tudi priprave, katerih smo se že vsi veselili. Poleg petja smo se zaposlili z igranjem družabnih iger ali odbojke in raziskovanjem okolice Zidanškovega doma. Najbolj pa se vedno veselimo posebnega vecera Hocka šola ima talent, kjer prikažemo svoje skrivne talente in interese. Pripravljali smo se tudi na revijo mladinskih pevskih zborov Mladina poje, katere smo se v mescu maju udeležili in uspešno odpeli pesmi. Naša šola se lahko pohvali tudi z uspešnimi mladimi glasbeniki, ki dosegajo lepe uspehe na razlicnih državnih in mednarodnih tekmovanjih. Še posebej lahko izpostavimo dobitnike zlatih in srebrnih priznanj na državnih tekmovanjih: Alino Tajhman (violina), Vita Bejata Krajnca (violina), Monjo Kobler (harfa), Blaža Juga (harmonika). Zelo uspešna pa sta tudi naša baletnika Žan Alimanovic in Pia Beranic. Žan prejema najvišja priznanja na mednarodnih tekmovanjih. 
Vsem našim umetnikom želimo veliko uspehov na njihovi poti. 
 
  
C:\Users\Maja\Pictures\2018-05-21 priprave mpz18\priprave mpz18 001.jpg
C:\Users\Maja\Pictures\2018-05-21 revija MPZ 18\revija MPZ 18 015.jpg
                                                                                                               Lucija Adam 
 
Nova pridobitev v Osnovni šoli Dušana Flisa Hoce 
V cetrtek, 12. 4. 2018, so se ucenci in ucitelji razveselili otvoritve novega prostora v šoli, ki je namenjen gibanju, zato ga imenujemo GIBALNICA.  
Prostor smo opremili s pomocjo dobrodelnega združenja Koraki za korakce, ki je že  v lanskem letu organiziralo pohod v Mestnem parku v Mariboru. Udeležilo se ga je  veliko otrok iz vrtca ter ucencev in njihovih staršev. Sodelovali smo tudi zaposleni iz šole in vrtca. S placilom startnine smo vsi udeleženci prispevali za nakup opreme za Gibalnico. Velik del sredstev pa je s pomocjo donatorjev še dodatno zbralo Združenje Koraki za korakce. Pri tem je sodeloval tudi Šolski sklad, ki je  prispeval del sredstev za nakup opreme. 

Zakaj gibanje?  
Že majhen otrok spoznava svoje telo in prostor okoli sebe s pomocjo gibanja in tudi v casu svojega razvoja vsi potrebujemo gibanje. V naši gibalnici je kar nekaj pripomockov, ki bodo pomagali pri razvijanju in vzdrževanju gibalnih spretnosti, kot so ravnotežje, koordinacija, gibljivost, moc in hitrost. Ob tem se bomo tudi sprošcali in krepili razlicne zaznavne  
 

sposobnosti. In ne nazadnje je  to tudi prostor za umirjanje in vzpodbujanje socialnih spretnosti. 
Veseli smo, da imamo prostor, ki pomeni dodano vrednost k vzgojno-izobraževalnemu delu v šoli in hvala vsem, ki ste nam to omogocili. 
                                                                            Koordinatorica projekta: Edita Belak  
 
                         
Projekt vezi radosti v vrtcu in šoli    
V torek, 17.4., smo v vrtcu izvedli 4. projekt VEZI RADOSTI.  Z namenom, da bi omogocili otrokom iz vrtca in ucencem v šoli obcutenje radosti ob igri vlog, preko katere bodo za en dan zamenjali vloge in  utrdili prijateljske vezi, smo osnovali omenjeni projekt in ga poimenovali VEZI RADOSTI.  
           
D:\Users\Uporabnik\Downloads\IMG_6204.JPG
D:\Users\Uporabnik\Downloads\IMG_5230.JPG
Ucenci prvega razreda so bivali v vrtcu. Radost se je znova vrniti v prostore vrtca, se igrati z »že znanimi« igracami, predvsem pa je radost srecati vzgojiteljice in mlajše otroke, s katerimi so preživeli kar nekaj casa. Predšolski otroci z navdušenjem zrejo v šolo in izkušnja, da bodo lahko en dan »že ucenci«, prinaša veliko radosti. 
Lep pomladni dan se je obetal, ko so se ob 8.30 otroci iz vrtca skupin Pikapolonice in Muce podali v šolo, kjer so jih sprejele uciteljice 1. a in 1. b razreda. Uciteljice so predale svoje ucence vzgojiteljicam, ki so jih peljale v vrtec. V istem casu so se otroci vrtca Rogoza zapeljali z avtobusom do podružnicne šole Reka, kjer jih je sprejela uciteljica 1. c razreda. Vzgojiteljici je predala svoje ucence, ki jih je peljala v vrtec Rogoza.  
Otroci in ucenci so v casu dveh ur ustvarjali, se igrali, predvsem pa nabirali nove vtise. Vrtcevskim otrokom je bila šola zelo všec. Povedali so, da komaj cakajo, da gredo v šolo. Ucencem iz šole je bilo v vrtcu najbolj všec, da so se lahko znova igrali z igracami in spoznavali nova zunanja igrala.  
Ob 10.30 so se zbrali otroci in ucenci vrtca in šole Hoce v vecnamenski športni dvorani Hoce, ucenci podružnicne šole Reka in otroci vrtca Rogoza pa na igrišcu vrtca Rogoza. Sledilo je skupno druženje in zabavne igre na vadbenih postajah. Zaceli smo pomladno razpoloženi, polni pricakovanj in ob 12.00 koncali s širokim nasmehom na obrazu, saj je bil za nami še en dan, poln novih, zanimivih in radostnih doživetij.  
                                   Koordinatorica projekta in svetovalna delavka vrtca: Jasna Bohnec 
Noc branja 
Nadarjeni ucenci OŠ Hoce in OŠ Miklavž smo se tako kot lani tudi letos zbrali, tokrat v šoli OŠ Dušana Flisa Hoce. Vse je zacelo potekati v petek, 13. 4. 2018, ob 18. uri. Najprej smo svoje stvari in spalne vrece odložili v ucilnice in si namestili spalne vrece in blazine, kjer smo spali. Nato smo sedli v krog in spoznavali drug drugega ter se na kratko predstavili. Pozdravile so nas uciteljice in gospod ravnatelj, Alojz Velicki. 
     
D:\Users\Uporabnik\Documents\Dokumenti\glasilo\20180518_102133.jpg
D:\Users\Uporabnik\Documents\Dokumenti\glasilo\20180518_102142.jpg
Sledile so delavnice. Razvrstili smo se v razlicne skupine k razlicnim uciteljem. Jaz in sošolka sva odšli v skupino uciteljice Nataše Nikolic. Pri uciteljici smo izdelovali stripe po zgodbi iz kratkega odlomka iz knjige Skodelica kave, avtorja Ivana Cankarja. 
Po vecerji smo  v skupinah zaceli iskati skriti zaklad. Nato smo imeli malo telovadbe z uciteljico Mojco Kolaric, kjer smo se vecina kar namucili in malo »zašvicali«. Vmes smo se izkusili na dveh lahkih poligonih, sestavljali pesem, reševali premetanko in na koncu našli zaklad. To so bili knjižni oznacevalci v obliki Cankarjevih brk. Spat smo odšli ob dveh zjutraj, vendar smo lahko od enih do dveh brali v svoji spalni vreci ob nocni lucki. Zjutraj smo se po zajtrku igrali še par zabavnih iger v telovadnici. Po tem smo pospravili blazine in odšli domov. Na noci branja mi je bilo najbolj všec iskanje skritega zaklada, saj je bilo zanimivo in smo mogli tudi malo razmišljati. Všec mi je bilo tudi nocno branje v spalnih vrecah, kjer sem imela koncno cas zase in za umiritev. 
Škoda, da se še drugo leto ne bom mogla udeležiti noci branja, saj mi je to najbolj zabaven dan, ki ga organizirajo za nadarjene ucence. Priporocam ga vsem otrokom, ki se za ta dan lahko odlocijo. 
                                                                                                         Zala Meglic, 7.b 
 
Dobrodelna akcija Pomagajmo ljudem v stiski             
Ucenci 9. b razreda smo s skupnimi mocmi organizirali dobrodelno akcijo POMAGAJMO LJUDEM V STISKI, kjer smo za Rdeci križ zbirali stara oblacila, obutev, šolske potrebšcine, igrace. 
Akcija je bila zelo uspešna, saj smo do sedaj napolnili zelo veliko škatel z oblacili, igracami in obutvijo za ljudi v stiski. 
Vsi prispevki bodo v celoti namenjeni Rdecemu križu oziroma ljudem v stiski.  
I:\Razredna U-ROD.S\Slike\IMG_20180528_102040.jpg
Želel bi se zahvaliti vsem, ki ste mi pri izvedbi te akcije pomagali, še posebej Pii Beranic, Klei Marko, Danaji Šparakl, Žanu Alimanovicu, Zali Ekart in seveda tudi drugim ter vsem ostalim, ki ste pridno prinašali prispevke, saj bomo s temi donacijami zagotovo osrecili veliko družin, še posebej njihove otroke. 
Gal Fanedl, 9. b 
                                         
 Koliko razlicnih okusov! 
V sredo, 30. 5. 2018, smo se ucenci nemšcine in turisticne vzgoje odpravili na izlet v sosednjo Avstrijo. Naša najbolj zaželena in dolgo pricakovana postojanka je bila cokoladnica Zotter, ena od destinacij pa tudi grad Riegersburg. 
Izpred šole smo se odpeljali takoj po pouku in se med vožnjo sprošceno zabavali, tako da nam je cas hitro minil in kmalu smo prispeli pred cokoladnico. Tam smo si najprej ogledali kratek film o zgodovini cokoladnice, nato pa je vsak dobil svojo keramicno žlicko in podali smo se na raziskovalno pot po Zotterju. Nekateri so bili tam že prej in so nam znali povedati, kaj je sladko in kaj bolj grenko. Cokolade so bile razlicnih vrst, nekatere smo si lahko s pomocjo stroja sami narezali, druge so bile tekoce, poskusili pa smo tudi cokoladno kremo z razlicnimi sadnimi in drugimi dodatki. Poskusili smo veliko vsega, tako da nam je bilo na koncu cokolade dovolj za pol leta. Po ogledu smo kupili še kakšno cokolado ali pa keramicno žlicko. Po obisku cokoladnice smo se odpravili še v »užitni« živalski vrt cokoladnice Zotter in se spustili po toboganu.  
Nato smo se z avtobusom odpeljali do gradu Riegersburg, ki stoji na manjšem hribu. Dosegli smo ga z dvema precej velikima gondolama, saj se nas je v eno gondolo lahko stisnila kar polovica avtobusa. Gradu si nismo ogledali od znotraj, saj bi nam to vzelo prevec casa. Zadržali smo se zunaj na igralih, se smejali in zabavali. Navzdol do avtobusa smo se sprehodili kar peš.  
Tudi pot domov je minila hitro. Poslušali smo glasbo in skupaj peli. Kot bi mignil, smo bili pred šolo. Nekateri smo šli še iskat šolske torbe, se malo pogovarjali, nato pa se prijetno utrujeni odpravili proti domu. 
Tako smo skupaj preživeli cudovito sladek cokoladni popoldan. 
Sara Sobocan, 8. a 
                                                               Mentorica: Maja Debeljak, uciteljica nemšcine 
                                                     Slikovni material: Maja Debeljak, uciteljica nemšcine 
       
D:\Users\Uporabnik\Downloads\IMG_5691.JPG
D:\Users\Uporabnik\Downloads\IMG_5666.JPG
 
 
Tekmovanja 
Odlicni uspehi naših ucencev v šolskem letu 2017/18 
  
Ob zakljucku šolskega leta kot po navadi pregledamo, kako smo bili uspešni, tako pri rednem pouku kot pri obšolskih dejavnostih in seveda tekmovanjih. Hkrati pa je tudi priložnost, da predstavimo ucenke in ucence, ki so se na tekmovanjih v znanju iz razlicnih predmetnih podrocij ali interesnih dejavnosti izkazali z vsem svojim znanjem in spretnostjo. 
V tem šolskem letu so ucenci naše šole izkazovali znanje na šolskih, regijskih in državnih tekmovanjih in na njih dosegali odlicne rezultate. Predstavljamo vam najvidnejše uspehe – srebrna ali zlata priznanja, ki so jih ucenci dosegali na regijski/podrocni in državni ravni. 
Tekmovalcem in mentorjem iskreno cestitamo za dosežene rezultate. Iskrena hvala tudi staršem in vsem, ki jim pri tem pomagate in jih spodbujate. 
MATEMATIKA 
Na državnem tekmovanju matematike so naši ucenci dosegli odlicne rezultate. Prejemniki srebrnega priznanja so: 
. Vinci Oblak, 6.b (mentorica: Sandra Potrc), 

. Jure Šalinovic, 7. a (mentorica: Vlasta Bobovnik), 

. Daša Bejat Krajnc, 9. b (mentorica: Sandra Potrc), 

. Urh Vrecl, 9. b (mentorica: Sandra Potrc). 


Zlato priznanje je osvojil: Marko Šibila, 8. a (mentorica: Vlasta Bobovnik). 
SLOVENŠCINA 
Na podrocnem tekmovanju za Cankarjevo priznanje so sodelovali:  
. Daša Bejat Krajnc, 9. b, 

. Urh Vrecl, 9. b. 


Oba ucenca sta osvojila srebrno priznanje. 
ANGLEŠCINA – 9. razred 
Na regijskem tekmovanju iz angleškega jezika so sodelovali:  
. Daša Bejat Krajnc, 9. b (mentorica: Nataša Nikolic), 

. Timotej Frank, 9. b (mentorica: Nataša Nikolic), 

. Lenart Potocnik, 9. a (mentorica: Nataša Nikolic).  


Timotej in Lenart sta osvojila bronasto priznanje. Na državno tekmovanje se je uvrstila Daša Bejat Krajnc, ki je osvojila zlato priznanje.  
ANGLEŠCINA – 8. razred (mentorica: Nataša Nikolic)  
Na državnem tekmovanju iz anglešcine sta  Nika Krajnc in Lucija Adam iz 8. a osvojili bronasto priznanje.  
KEMIJA (mentorica: Darinka Vicic) 
Na državno tekmovanje so se uvrstili: Luka Pecar, 8. c, Žiga Petrovic, 8.b, Marko Šibila, 8.a.  
Luka Pecar je osvojil srebrno priznanje. 
 
ZGODOVINA (mentor: Aleksander Duh) 
Na podrocnem tekmovanju iz znanja zgodovine je sodeloval Samuel Sattler iz 9. b in osvojil srebrno priznanje. 
 
LOGIKA 
Na državno tekmovanje iz logike so se uvrstili:  
. Enej Kacijan, 7. a (mentorica: Vesna Mrkela), 

. Jernej Lobnik, 8. c (mentorica: Vesna Mrkela), 

. Urh Vrecl, 9. b (mentorica: Vesna Mrkela). 


 
Srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz logike je prejel Urh Vrecl iz 9. b.  
FIZIKA (mentorica: Stanislava Letonja) 
Na podrocno tekmovanje iz fizike so se uvrstili:  
. Marko Šibila, 8. a, 

. Urh Vrecl, 9. b,  

. Jonatan Jezernik, 9. b,  

. Filip Dobnikar, 9. a. 


Marko Šibila, Urh Vrecl in Jonatan Jezernik so osvojili srebrno priznanje.  
Marko Šibila in Urh Vrecl sta se uvrstila na državno tekmovanje. Marko Šibila je osvojil srebrno priznanje, Urh Vrecl pa zlato. 
TEKMOVANJE IZ ZNANJA O SLADKORNI BOLEZNI (mentorica: Darinka Vicic) 
Na državno tekmovanje so se uvrstili: 
. Nika Krajnc, 8. a,  

. Marko Šibila, 8. a,  

. Lana Malek, 8. c.  


Vsi trije so osvojili srebrno priznanje. 
MLADINA IN GORE (mentorica: Vlasta Bobovnik) 
Na regijskem tekmovanju Mladina in gore je ekipa naše šole dosegla 3. mesto in se uvrstila na državno tekmovanje, kjer je osvojila 17. mesto. V ekipi so bili:   
. Ema Rauter, 7. b, 

. Marko Uranjek, 7. b, 

. Maja Frangež, 7. c, 

. Urban Frangež, 9. b. 


 
ZDRAV DIH ZA NAVDIH 
Državnega tekmovanja sta se udeležili Ajna Gutic in Sara Sobocan iz 8. a. Osvojili sta srebrno priznanje. 
 
TEKMOVANJE V KONSTRUKTORSTVU IN TEHNOLOGIJI OBDELAV 
(mentorici: Mateja Gabrijan Prešeren na maticni šoli in Jasna Pitamic na podružnicni šoli) 
Na podrocnem tekmovanju so v kategoriji K1 in K2 LEGO našo šolo zastopali:  
. Zoja Soršak, 1. c, 

. Zala Lubajnšek, 2. c, 

. Brin Trcek, 2. a, 


. Janez Cerne, 3. c, 

. Tilen Luttenberger Vajngerl 3. b, 

. Maja Šibila, 3. c, 

. Živa Soršak, 4. d, 

. Simon Sobocan, 5. b. 


Dosežki: 
. Zoja Soršak je osvojila 1.  mesto v kategoriji K1.  

. Živa Soršak je osvojila 1.  mesto  v kategoriji K2.   


Ostali so prejeli priznanje.  
Zoja  in Živa sta se udeležili še državnega tekmovanja. 
. Zoja je v svoji skupini  dosegla 3. mesto. 

. Živa pa je v svoji skupini dosegla 6. mesto. 


 
HiBRA (mentorica: Saša Muršec) 
Državnega tekmovanja se je udeležilo 7 ucenk, ki so prejele naslednja priznanja: 
. zlato priznanje: Kaja Drevenšek, 6. b,  

. srebrno priznanje: Marsela Supe Vide, 6. b, Julija Novak, 6. b, Ema Miric, 6. b, Eva Recnik, 7. c, Selma Kuljanovic, 8. b, Lia Peric, 8. b. 


 
MEMORIADA (mentorica: Karmen Srnko) 
Na državno tekmovanje v pomnjenju sta se uvrstili Ema Lubajnšek iz 6. c in Sara Sobocan iz  8. a. S svojim uspehom na tekmovanju si je Sara prislužila zlato priznanje. 
Ema se državnega tekmovanja zaradi udeležbe na drugem tekmovanju, ki je potekalo v istem dnevu, ni udeležila. 
TEKMOVANJE »LOGICNA POŠAST« 
Na državnem tekmovanju »Logicna pošast« je 13 ucencev prejelo srebrno priznanje:  
. Nina Merkuš, 1. a  

. Matic Štesl, 1. a 

. Tinkara Vohar, 1. a 

. Zoja Soršak, 1. c  

. Urška Golenac, 1. c 

. Lucka Babic, 2. b 

. Matija Bratuša, 2. c 

. Jakob Kovacic, 3. a 

. Tim Pleger, 3. a 

. Ela Vohar, 4. c 

. Nina Korošec, 4. c 

. Eli Košec, 4. c  

. Živa Soršak, 4. d 


 (mentorica: Suzana Brumec Mrzlekar), 
(mentorica: Suzana Brumec Mrzlekar), 
(mentorica: Suzana Brumec Mrzlekar), 
(mentorica: Lidija Šoštaric), 
(mentorica: Lidija Šoštaric), 
(mentorica: Suzana Brumec Mrzlekar), 
(mentorica: Lidija Šoštaric), 
(mentorica: Suzana Brumec Mrzlekar), 
(mentorica: Suzana Brumec Mrzlekar), 
(mentorica: Suzana Brumec Mrzlekar), 
(mentorica: Suzana Brumec Mrzlekar), 
(mentorica: Suzana Brumec Mrzlekar), 
(mentorica: Lidija Šoštaric). 
 
  
 

Vid Bratuša iz 3. c (mentorica: Lidija Šoštaric) in Nuša Ornik iz 7. b (mentorica Lidija Ž. Vraneševic) pa sta osvojila zlato priznanje.     
 
 
 
  
 


 
ODBOJKA - starejši decki (mentorica: Loredana Cristea) 
Na polfinalnem tekmovanju so fantje osvojili 2. mesto. 
Ekipo so sestavljali:  
. Jonatan Jezernik, 9.b, 

. Rok Bracko, 8. b, 

. Andrija Cenic, 8. b, 

. Alen Dlouhy, 8. c, 

. Andraž Kavnik, 8. c, 

. Marko Šibila, 8. a, 

. Timotej Vodušek, 8. c, 

. Gal Fanedl, 9. b, 

. Kevin Novoselnik, 9. a, 

. Klemen Novoselnik, 9. a. 


 
ODBOJKA – starejše deklice (mentorica: Loredana Cristea) 
Na  finalu podrocnega tekmovanja v odbojki za starejše deklice je ekipa naše šole dosegla 3. mesto. 
Ekipo so sestavljale: 
. Danaja Šparakl, 9. b, 

. Lucija Colnaric, 9. b,  

. Ana Roškar, 9. a,   

. Lana Daks, 8. b, 

. Mojca Kop, 9. a, 

. Tinkara Kavnik, 8. c, 

. Zoja Vocanec, 8. c, 

. Naja Divjak, 8. c. 


 
MALA ODBOJKA  - deklice (mentorica: Loredana Cristea) 
Naše ucenke so osvojile odlicno 1. mesto na podrocnem finalnem turnirju.  
Ekipo so sestavljale:  
 
. Melanie Jurko, 7. a, 

. Elena Jurko, 7.a, 

. Vesna Visocnik, 7. a, 

. Neja Fras, 6. c, 

. Tia Tinkara Železnik, 6. a, 

. Živa Hiti, 7. a, 

. Lana Mladenovic, 7. c, 

. Kaja Drevenšek, 7.c, 

. Polona Hojnik, 6. b, 

. Nika Turner, 6. b, 

. Una Vrpcic, 7. c, 

. Špela Zupan Kapš, 6. c. 


 
 
MALA OBOJKA – decki (mentorica: Loredana Cristea) 
 
Ucenci so osvojili  4. mesto na finalnem podrocnem turnirju.  
Ekipo so sestavljali: 
. Anej Frelih, 7. c, 

. Alex Strnad, 7. a,  

. Vid Ornik, 5. b, 

. Anej Videcnik Ajnihar, 7. b, 

. Jan Fras, 6. b, 

. Jan Lukic, 7. b, 

. Bjorn Arick Lauch, 5. b, 

. Izidor Krecic, 5. a. 


 
ALPSKO SMUCANJE - veleslalom (mentor: Boštjan Koren) 
Na podrocnem tekmovanju sta tekmovala Luka Gselman Toplak iz 7. a, ki se je v svoji kategoriji uvrstil na 3. mesto in Žak Karo iz 9. b, ki je v svoji kategoriji dosegel 8. mesto in se uvrstil na državno prvenstvo. 
JUDO (Loredana Cristea) 
Uršula Mazovec iz 8. a je na podrocnem tekmovanju dosegla 1. mesto in se uvrstila na državno tekmovanje. 
 
NAMIZNI TENIS (mentor: Boštjan Koren) 
Na podrocnem tekmovanju osnovnih šol so našo šolo zastopali Enej Miric iz 8. c, Jernej Lobnik iz 8. c ter Luka Pecar iz 8. c razreda. Med 100 tekmovalci so dosegli naslednja mesta: Enej Miric 3. mesto, Jernej Lobnik 22. mesto in Luka Pecar 26. mesto. 
ZLATA KUHALNICA (mentorica: Joca Lipuš) 
Na regijskem tekmovanju je naša tekmovalna ekipa je dosegla zlato priznanje. Tako so se clani ekipe uvrstili na državno tekmovanje, ki bo oktobra letos. 
Ekipo kuharjev so sestavljali:   
. Melanie Jurko, 7. a,  

. Alex Strnad, 7. b, 

. Tai Kobal, 8. a.  


V spremljevalni ekipi so bili: Elena Jurko, 7. a, Tajda Busar, 7. a in  Lana Mladenovic, 7. c. 
 
 
OTROŠKI PARLAMENT (mentorica: Lidija Papotnik) 
Na regijskem otroškem parlamentu so sodelovali: Žiga Petrovic iz 8. b, Pia Frešer iz 8. b in Samo Kosmacin iz 9. a. 
Žiga Petrovic se je uvrstil na nacionalni otroški parlament, vendar se ga na žalost ni mogel udeležiti. 
 
LEGO tekmovanje 
D:\Users\Uporabnik\Downloads\Živa in Zoja.jpg
Sva Živa in Zoja. Radi sestavljava lego kocke. Veliko stvari izdelujeva tudi iz papirja, lesa, stirodura …  
Iz papirja sva sestavili malo hišo s pohištvom, razlicne živali, iz lesa križ za verouk, košaro, iz stirodura pa razlicne ladje, križarke. 
V šoli nas je uciteljica povabila k sodelovanju za tekmovanje v sestavljanju lego kock. Z Zojo sva se odlocili, da bova sodelovali. Ko sva koncno docakali tekmovalni dan, nas je uciteljica presenetila z nalogo, da sestaviva domišljijsko vozilo in bencinsko crpalko. Po tekmovanju so se sošolci odlocili, da je moje vozilo najboljše, pri Zoji pa je to ocenila uciteljica.  
Odšli sva na regijsko tekmovanje. Tam sem sestavljala tekoci trak s krožno žago, Zoja pa je ponovno sestavljala bencinsko crpalko.  
Tudi tam sva obe osvojili prvo mesto in komaj cakava na državno tekmovanje. 
                                                                                                     Živa in Zoja Soršak   
 
Cankarjevo tekmovanje 
Letos sem sodeloval na tekmovanju iz slovenšcine za Cankarjevo priznanje. Zelo dobro sem se odrezal. Knjigo Primoža Suhodolcana Krojacek Hlacek smo brali v šoli in tudi sam sem si jo izposodil še v knjižnici. Zelo rad pišem zgodbice in berem knjige. Z mamo sva prebrala že peti del Harry Potterja. 
                                                                                           Matija Bracko, 3. c 
 
Regijsko tekmovanje Zlata kuhalnica 
 
 
C:\Users\Uporabnik\Downloads\IMG_20180518_134700.jpg
V petek, 18. maja 2018, je v Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Mariboru potekalo regijsko tekmovanje za Zlato kuhalnico. Na njej so mladi kuharski mojstri iz štirinajstih osnovnih šol Podravske regije pripravljali glavno jed, to je bila rižota. Naša ekipa je pripravila zelo okusno RIŽOTO Z JURCKI IN KORENCKOM. Za sladico so morali pripraviti vanilijevo kremo. Naša ekipa je pripravila odlicno VANILIJEVO KREMO S PRELIVOM GOZDNIH SADEŽEV.  Dosegla je zlato priznanje in se tako uvrstila na državno tekmovanje. 
 
BRAVO, naši kuharski mojstri! 
 
       
                     Mentorica: Joca Lipuš 
 
 
 
Odbojka 
 
V šolskem letu 2017/2018 je OŠ Dušana Flisa bila ponovno športno visoko uvršcena na podrocju odbojke. Dosegli smo lepe rezultate, ki so plod dobrega in uspešnega dela tako ucencev kot strokovnih delavcev, kar se odraža v dobrih rezultatih vseh selekcij. 
I:\ŠOLSKA TEKMOVANJA\2017-2018\Slike\IMG_20180412_143812.jpg
I:\ŠOLSKA TEKMOVANJA\2017-2018\Slike\IMG_20180514_143722.jpg
Izmed vseh dobrih uvrstitev pa je prav posebej potrebno omeniti naslednje rezultate:  
1. Mala odbojka – ucenci: 4. mesto na podrocnem turnirju, 

2. Mala odbojka – ucenke: 1. mesto na podrocnem turnirju, 

3. Starejše deklice – 3. mesto na podrocnem turnirju, 

4. Starejši decki – 2. mesto na polfinalnem turnirju.      


Pripravila: Loredana Cristea 
     
  
 
Tekmovanje Mladina in gore 2017 
V tem šolskem letu sem se ponovno udeležila tekmovanja Mladina in gore. Z malo drugacno ekipo kot lansko leto smo se pripravljali na tekmovanje, ki je bilo v Lovrencu na Pohorju. 
Za cim boljšo uvrstitev smo se nekaj tednov pred tekmovanjem zbrali na pripravah. Zvecer smo imeli razne igre in le eno predavanje. Naslednji dan pa že navsezgodaj, za nas, ki smo si imele zvecer toliko za povedati, zajtrk in poucna predavanja, od katerih smo si poskušali cim vec zapomniti. Tudi sami smo pripravili predstavitve nekaterih tem in na koncu spoznali oz. ponovili vozle.  Cez nekaj tednov smo se spet srecali. 
Zjutraj nas je pred šolo pobral kombi in odpeljali smo se do Lovrenca na Pohorju. Ogledali smo si šolo in predstavitve šole, ki so jih pripravili osnovnošolci. Videli smo folklorno skupino z glavnim likom Jezernikom. Poslušali smo tudi razne govore in na koncu tudi navodila za reševanje nalog. 
Ko so nas razvrstili v skupine, smo odšli v razlicne ucilnice in priceli z reševanjem nalog. Imeli smo 45 minut, ampak rešili smo že prej. Po koncanem casu pa je sledila malica. 
Še preden smo izvedeli rezultate, smo si ogledali Lovrenc na Pohorju. Videli smo najstarejšo hišo - Ladejenkovo hišo, kjer smo spoznali tudi Jezernika. Nadaljevali smo pot po okolici, videli še sušilnico sadja in pojedli nekaj res dobrih medenjakov. 
 
D:\Users\Uporabnik\Downloads\MIG 3.JPG
Tako smo se po ogledu vrnili v šolo in cakali na rezultate. Le nekaj skupin se je uvrstilo na državno tekmovanje. Naša skupina: Maja Frangež, Marko Uranjek, Urban Frangež in jaz, Ema Rauter, smo dosegli 3. mesto in se uvrstili na državno tekmovanje. Izmed skupin, s katerimi smo imeli skupne priprave, so se uvrstili le še Gojzarcki, ki so bili drugi.  
 Ema Rauter                                                                                                                        
 
Pouk malo drugace 
Gozd naš zeleni 
JESENI 
Jani Frešer: Jeseni smo si našli vsak svoje drevo. Risalni list smo dali na deblo in z vošcenkami delali odtise. Jaz sem objemal kostanj in si izmislil kratko pesmico. Nekateri ucenci so si tudi peli svoje pesmi o drevesu. Potem sva s Timom našla nova drevesa.  
ZIMA 
Urška Golenac: Ko smo šli pozimi v gozd, smo videli veverico. Ni bilo snega. Nesli smo zelje in korencek, dali smo ga na drevesa, da bodo živali pojedle. Deklice smo zapele pesem Želimo vam srecen božic. 
POMLAD 
Zara Štefok: V gozdu smo poiskali žabji mrest, ki je bil v luži. Malo smo ga vzeli in dali v kozarcek. Zdaj ga imamo v ucilnici in opazujemo, kako rastejo paglavci. Zdaj imajo repek in nazaj v naravo jih bomo vrnili, ko bodo imeli nogice. 
Ucenci 1. c 
              
D:\Users\Uporabnik\Downloads\Gozd jeseni.jpg
D:\Users\Uporabnik\Downloads\Gozd spomladi.jpg
 
 
Bunker 
D:\Users\Uporabnik\AppData\Local\Temp\Temp1_glasilo - Bunker, 2. c.zip\Izdelujemo iz naravnih materialov, maj 2018.jpg
9. 5. 2018 smo pri likovni umetnosti ustvarjali zunaj. Nabrali smo vejevje in travo, nato smo tri oporne veje združili. Ker niso bile stabilne, smo jih podprli. Nato smo okoli njih naložili vejice, potem še travo in bunker je bil koncan. 
Aljoša Rafolt, 2. c 
  
Bilo je nekoc 
V prvem razredu smo se pogovarjali o preteklosti. Spraševali smo se, le kdo bi o tem vedel najvec? Spomnili smo se na babice in dedke. Tokrat smo se odlocili, da ne bomo povabili svojih babic in dedkov, temvec tiste, ki živijo v domu za ostarele. Našega povabila so bili zelo veseli. V naš razred (1.a) sta prišli gospa  Angela  in gospa Amalija. Veliko sta nam pripovedovali o svojem življenju v mladosti in skupaj smo tudi ustvarjali izdelke. 
MIK: Meni je bilo najbolj všec to, ko sta vse tako lepo povedali o tem, kako sta živeli nekoc – ko sta bili še majhni.  
PRETEKLOST 005
LAN: Najbolj mi je bilo všec to, ko je gospa povedala, da so pri njih spali štirje otroci skupaj v eni postelji in so imeli samo eno odejo. 
NEJC: Rad sem z njima izdeloval rožice. Bili sta zelo prijazni.  
TEO: Zelo lepo sta povedali o starih casih, tudi to, da so imeli WC zunaj. Poleti in pozimi so morali hoditi ven na WC.  
PRETEKLOST 013
LIA: Najbolj zanimivo mi je bilo, ko je gospa povedala, da so kosilo jedli z lesenimi žlicami iz ene sklede. 
 
Še skupna fotografija in želja, da se ponovno vidimo.  
Hvala za lepo preživet dopoldan! 
Ucenci in uciteljici 1.a 
 
Varno na kolesu 
Ucenci 5. C smo  ustvarili pet didakticnih iger na temo VARNO NA KOLESU.  
Katarina in Zara sta pripravili izbor prometnih znakov in najpomembnejših pravil za kolesarje ter jih združili v družabni igri z naslovom Kolesar. 
                         
G:\DCIM\100___03\IMG_0006.JPG
G:\DCIM\100___03\IMG_0024.JPG
Jaka in Nejc sta nam predstavila kolesarska pravila in prometne znake malo drugace - PRAVILA NA KOLESU. 
    
Nikova družabna igrica pa nas je s kolesom popeljala po celotni Sloveniji, tako da smo ob prometnih znakih ponovili še znanje o Sloveniji. 
      
G:\DCIM\100___03\IMG_0038.JPG
G:\DCIM\100___03\IMG_0040.JPG
                                                
Gospodinjstvo 
Pri gospodinjstvu smo se preizkusili v tkanju na rocnih statvah in nastali so naslednji prakticni izdelki.        
                  
G:\DCIM\100___03\IMG_0053.JPG
G:\DCIM\100___03\IMG_0054.JPG
Jaka Žunko, Katarina Kališek ter moj medvedek, 5. C                 Tadej Jurancic, Anže Kodric, 5. c                                                                                                                        
   
Uspelo mi je 
V šoli smo se odlocili, da bomo naredili rocne statve. 
Uciteljica nam je dala navodila in veselo na delo smo se odpravili delat. Najprej smo morali okrog in okrog napeljati volno. 
Ko sem to naredila, sem zacela tkati. Zelo dobro mi je šlo. Nato se mi je odtrgala volna. 
Vedela sem, da ne bom dobila odlicne ocene, zato sem doma naredila vse od zacetka. Ko sem prispela domov, sem najprej naredila domaco nalogo in pojedla kosilo. Nato sem pomislila, da bi stkala nekaj posebnega. Trudila sem se dva dneva. Na koncu sem vse še pritrdila na palcko in izdelek je bil koncan. 
Zelo lepo je izgledalo. Naslednji dan smo morali izdelek prinesti v šolo. 
Po mojem mnenju je bil zelo lep. Zelo zanimivo mi je bilo izdelovati in vesela  sem bila, da mi je uspelo. 
Samo uciteljica mi ga še mora oceniti. Ta izdelek sem zelo rada izdelovala in še enega bi naredila.                                                                                                      
                                                                                                         Mia Crncec, 5. c 
 
Priprave na Zidanšku 
Danes je petek, a se nam niti malo ne mudi v šolo. Polni pricakovanj in željni spet videti Zidanškov dom se peljemo pevskim pripravam naproti. 
»Juhej!« zavriskamo, ko prispemo na dvorišce pred dom. Lepo ga je spet videti in se ob pogledu nanj spomniti lanskih priprav. Vemo, da bo tukaj tudi letos prijetno. Urno se zapodimo v dom, stecemo v klet in se rešimo cevljev, nato pa vsak s svojo prtljago odhitimo iskat najudobnejšo sobo. Kmalu po tem, ko se v sobah udobno namestimo, nas uciteljice že klicejo na malico. 
Po malici smo spet v sobah, a ne le v svojih. Zdaj išcemo nove prijatelje in se z njimi družimo. Po eni uri odmora imamo opevanje, nato pa vaje po glasovih. Vsak glas ima petinštirideset minut posamezne vaje in še enkrat toliko skupne vaje. Prav takšen urnik je napovedan tudi za popoldan. Po vecerji pa sledi prireditev »Hocka šola ima talent«. Vsaka soba se predstavi z eno tocko. Nekateri pojejo, drugi igrajo na inštrument, tretji presenetijo s cim izvirnim. Tri skupine gredo v drugi krog. Zmagata Larisa in Ana iz petega razreda. Malo še zaplešemo, nato pa se utrujeni odpravimo v postelje, kjer še na kratko poklepetamo, a hitro zaspimo. 
Kmalu napoci jutro, ko se zbudimo ter se polni energije odpravimo na hiter sprehod z uciteljico Bredo. Po zajtrku že vlecemo posteljnino s postelj in vzglavnikov. Znosimo jo na kup na koncu hodnika in pospravimo sobe, saj gremo popoldan že domov. Vaje dopoldan so takšne kot vceraj, po kosilu pa se odpravimo še na en malo daljši sprehod do Mariborske koce. Slikali smo se že vceraj, tako da imamo danes malo vec prostega casa. Tik preden odrinemo, imamo v domu še kratko skupno vajo in koncert vseh pesmi. Zunaj pricakamo avtobus in naložimo kovcke. Kot bi mignil, smo pred šolo, ceprav smo se kar nekajkrat ustavili, da je kdo izstopil. 
No, tako so prehitro minile naše pevske priprave. Mi smo z njimi zadovoljni, vi pa boste lahko na naših naslednjih nastopih slišali, kako uspešne so bile. 
                                                                                                     Sara Sobocan, 8. a 
 
Ucenci so za en dan postali ucitelji 
Ob dnevu uciteljev in v sklopu projekta Unesco šol smo 5. oktobra nekateri ucitelji predali mesto pred tablo ucencem sedmih, osmih in devetih razredov.  
Ob ideji, da bi ucenci višjih razredov vodili ucne ure razlicnih predmetov, je med ucenci zavladalo veliko zanimanje, saj so se mnogi želeli preizkusiti kot ucitelji. Po posvetovanju s svojimi ucitelji mentorji so se doma pripravili na potek ucne ure, ki so jo v cetrtek, 5. oktobra, izvedli z ucenci nižjih razredov. Pri tem so uporabljali razlicne metode poucevanja, med potekom ure pa spoznavali pozitivne in negativne lastnosti poklica ucitelja. Nekateri so ugotovili, da ura vedno ne more potekati tako, kot so si jo zacrtali doma v svojih pripravah, zato so se morali znajti ob dolocenih nepricakovanih situacijah in tudi improvizirati.  
Vsi smo se ob tem nekaj naucili: ucenci so spoznali, da je za 45-minutno uro potrebnih kar nekaj predhodnih priprav; ucitelji pa smo ugotovili, da bi še kdaj lahko prepustili svoje delo »mladim uciteljem«. Ce vprašate izvajalce teh nenavadnih ucnih ur, bi se s tem vsekakor strinjali, saj so ob koncu delovnega dneva nekateri spraševali, kdaj bodo lahko spet ucili. 
Dan uciteljev je tako dobil poln pomen – ucitelji smo v vlogi ucencev preživeli drugacen delovni dan, ucenci ucitelji pa so z veseljem prevzeli naše vloge. Ob tem smo se zabavali in ucili ter tako po najboljši poti skupaj dosegli vse zastavljene cilje.  
                                                                                               Mentorica Sanja Obaha 
                                                                                                                                                    Unesco mednarodni projekt Pletemo niti mreže   
      V cetrtek, 12. oktobra, je v Osnovni šoli Griže potekal mednarodni projekt Pletemo niti mreže z jubilejem Osnovne šole Griže. Projekta sva se udeležila tudi Karin Jesih in Žan Alimanovic pod vodstvom profesorice gospe Sanje Obaha. Tako smo se v cetrtek zjutraj odpeljali z avtobusom v Griže. Tja smo prispeli okoli osme ure in si najprej ogledali prireditev, ki so jo pripravili ucenci šole. Prireditev je zajemala tudi igro, v kateri so prikazali nacine poucevanja v preteklosti, saj je šola prav tako praznovala 180 let šolstva v kraju. Po prireditvi smo odšli v ucilnice na delavnice, na katere smo se že predcasno prijavili. Izbirali smo lahko med naslednjimi delavnicami: telovadba nekoc, preživljanje prostega casa nekoc, pikapolonica, kuharska delavnica, racunstvo, herbarij, družabne igre, orientacija pri geografiji, tehnika, cebelarska delavnica, delavnica citanja in deklamiranja, fotografska delavnica, nemšcina, rocna dela, petje, kaligrafija in lepopisje. Izbira je bila zelo velika. S Karin sva se odlocila za kaligrafijo, saj se nam je zdela zelo zanimiva. Na delavnici sva spoznala osnove karolinške minuskule; medtem ko smo ucenci ustvarjali na delavnicah, pa so naši mentorji odšli na ogled stalne razstave Grofje celjski koncno doma v Pokrajinski muzej Celje. Po delavnicah smo odšli na zelo okusno kosilo, ki nam ga pripravilo kuharsko osebje osnovne šole. Po kosilu smo odšli še na zakljucno prireditev, na kateri so se nam predstavili šolski pevski zbor, folklorna skupina, šolski bend, ki ga sestavljajo ucenci in ucitelji, s svojim glasom pa nas je ocarala solistka Živa Zorko. S Karin sva se imela zelo lepo in naucil sem se veliko novega in zanimivega. Komaj cakam na naslednji projekt. 
                                                                                                   Žan Alimanovic, 9. b 
                                            
Intervju z Martinom Krpanom  
Pozdravljeni v oddaji Novice, da te kap. Z nami je cisto pravi Martin Krpan. Ker je tako znan slovenski tihotapec soli, smo ga prosili, da nam odgovori na nekaj vprašanj.  
Kako ste se pocutili, ko so vam na Dunaju ponudili toliko hrane? 
Najprej nisem bil zadovoljen, saj se nisem mogel nasititi. A ko so videli, kakšen orjak sem in koliko pojem, potem dobrot kar ni zmanjkalo. 
Kakšna se vam zdi naša šola?  
Tukaj mi je zelo všec, le ucilnic bi lahko bilo manj, saj jaz bi se zlahka izgubil.  
Kakšni pa so današnji ucenci? 
Oh, ta današnja mladina. Vsi so tekmovalni in nenehno buljijo v nekakšne svetlece stvarce.  
Kakšni pa so ucitelji?  
Vsi ucitelji pišejo na nekakšne svetlece table, mi pa smo pisali na vošcene tablice. 
Kaj pa vam je v naši šoli najbolj všec? 
Oh, ta precudovita kuhinja, iz katere lepo diši.  
Kateri šolski predmet vam je najbolj všec in zakaj?  
Tehnika, seveda, ker zelo rad izdelujem z lastnimi rokami.  
Kako dolgo boste ostali v Hocah? 
Mogoce kakšen teden ali dva, da si ogledam okolico.  
To je bil intervju z našim skrivnim gostom Martinom Krpanom. To je vse za danes, lep dan še naprej.  
                                                                                             Nika, Pia, Nina, Živa, 7. a 
Po prebrani Vodnikovi pesmi Dramilo so ucenci razmišljali … 
                                         Dramilo  
Ko se življenje zacne, 
se ti vsak trenutek vlece, 
vse stvari se ti zdijo nekam strašne, 
pa cetudi je le žarek srece. 
 
Ko odrašcaš,  
si vedno poln energije, 
obkrožen z ljudmi  
se ti vsaka skrb skrije. 
 
Ko odrasteš, 
vse drugace poteka,  
pazi na vsak svoj korak, 
sicer se zacne trgati obleka.  
 
Korak nazaj lahko narediš,  
z odprtimi krili na varno letiš, 
tam, kjer veselje in smeh živi,  
vzponov in padcev nikjer vec ni.  
Karin Kelt, 8. a 
 
 
Slovenci, ponosni bodimo,  
da skupaj živimo,  
strah, bolecino  
skupaj prebolimo. 
  
Življenje nas pelje  
do konca do kraja,  
v sreci, veselju  
ali bolecini in trpljenju.  
 
Življenje ni vecno,  
zato ga živimo srecno  
in v dejanjih vecno.  
 
Bodimo, kar nas veseli,  
drugim veselje dajmo vsi.  
Vid Gomaz, 8. a  
 
 
Skloni 
Kdo ali kaj hodi pred mano? 
Koga ali cesa spet ni za mano? 
Komu ali cemu bi dal cokolado?  
Koga ali kaj bi prosil za rolado?  
O kom ali cem se bova pogovorila?  
S kom ali s cim se bova sprehodila?  
  
Jernej, Aljaž, Lana, Nuša, 6. razred 
 
 
 
 
Števniki 
1, 2, 3, 
zmaj proti nam hiti, 
4, 5, 
ogenj zaneti spet, 
6, 7,  
kako je ta poreden, 
8, 9, 
mi hocemo mir imet, 
10, 
vitez ga premaga spet.  
Jernej, Aljaž, Lana, Nuša, 6. razred  
 
Matematika  
 
Matematika tako zahtevna ni, 
ce na lažji nacin uciš se ti,  
uporabi tole pesmico 
in takoj bo vse lažje šlo.  
 
Poznamo aritmetiko in geometrijo,  
ko se ucimo,  
se potimo  
in tako znanje pridobimo.  
 
Krožnica tako zahtevna ni,  
premer z njo živi, 
zato oznacimo crto to,  
ker dolga je zelo. 
 
 
 
 
V krožnici pa tudi polmer živi,  
da pol krožnice oznaci, 
z »r« oznacimo ga mi, 
ker se imenuje radij. 
 
Koti so pac koti, 
so kot mali faloti, 
obstajajo razlicni koti, 
ki so nam vcasih napoti. 
 
Poznamo pravi kot, 
ki naredi 90-stopinjsko pot, 
iztegnjen kot je pravi kot krat dva, 
ostri pa majhen kot ima. 
 
Matematika vsebuje tudi smeh,  
zato enko dobiti je greh.  
Elena, Nisa, Vanesa, Neja, 6. razred 
 
Po prebranih Cankarjevih crticah so ucenci razmišljali o svojih mamah. 
Naše mame 
     Ah, mati! Mati je tista, ki nam vedno stoji ob strani, tista, ki nas vedno podpira, tista, ki nam vedno vliva ljubezen in toplino in tista, ki jo je vedno najhuje prizadeti. Vse to in še vec so naše drage matere. 
     S svojo mamo sem se vedno dobro razumel, a sem jo seveda tudi mnogokrat razocaral. Še zdaj se spomnim tistega dne, ko je bila mati zelo razocarana, zaskrbljena in srecna obenem. Nekega oblacnega dne sta oce in mati imela opravke v Rogaški Slatni, jaz pa sem se z babico sprehajal po hotelih. Prišel je cas kosila, zato sva se z babico odpravila v jedilnico, ker bi naj pocakala mamo in oceta. Babici sem rekel, da grem na stranišce, saj sem hotel mami in babici na skrivaj kupiti uhane. Gospo, ki jih je prodajala, sem iskal in iskal. Potreboval sem še kakšnih dvajset minut. V tem casu sta starša že prišla do jedilnice in se seveda ustrašila, da sem se izgubil ali da me je kdo vzel, saj je tam ogromno tujcev. Iskali so me in iskali, dokler jih  nisem srecal. Mama me je objela, v njenih oceh sem videl razocaranje, za kar mi je še danes hudo. Ko sem ji dal uhane, je bila še bolj solzna, vesela, razocarana in ponosna obenem. Meni ni bilo nic jasno, nisem vedel, kaj sem naredil. 
     Za takšne trenutke mi je žal, saj se drugace zelo dobro razumemo in imamo krasen odnos. Mama me pri vsem podpira in mi stoji ob strani, zato mi je v nekem trenutku, ko jo prizadenem, še toliko huje. Kljub takim trenutkom vem, da tudi ce se kdaj jezi name, je to le v moje dobro. 
                                                                                                       Niko Kovacic, 9. a 
     Bil je meglen zimski dan v zacetku drugega meseca leta. Zrak je bil svež in vlažen, od tam zgoraj pa so padale bele snežne zvezde. Ko sem se prebudil, sem zacutil šcemenje zaradi finalnega kroga. 
     Seveda se je tukaj v zgodbo vpletla ona – tista, kateri se moram zahvaliti, da sem lahko bil tisti dan pripravljen na tekmovanje. V hotelski sobi je že pristavila za caj. »Žan, pohiti! Hitro se pripravi!« je zaklicala. Spila sva caj in se odpravila do prizorišca tekmovanja. Pojedla sva dva rogljicka v kavarni ter se odpravila do garderob. Ker sem bil zadnji na vrsti s  tocko, so se vsi moji konkurenti že ogrevali. Pomagala mi je nadeti kostum in me že  cez nekaj minut bodrila v zaodrju. Vedel sem, da me ima rada in si želi najboljše zame. Plesalec pred mano je koncal s tocko, na projekciji se je prikazalo moje ime. Tesno sem objel mamo, sama pa mi je na celo pritisnila poljub. Samozavestno sem zacel, v glavi pa mi je odzvanjal njen glas: »Uspelo ti bo, vem, da si treniral dovolj.« Že sem se priklanjal pred množico in sodniki ter zapustil oder. Na koncu hodnika pod odrom sem videl njeno postavo, kako mi tece v objem. Njeno ravnanje bilo tokrat veliko bolj custveno kot po navadi. Zajokala je. V tistem trenutku mi je bilo žal za vsa dejanja, ki sem jih storil in jo s tem prizadel. Pomislil sem, da je mama vedno želela najboljše zame in še vedno si želi. Kmalu sem se vrnil v realnost. Kljub tresocim rokam mi je z njeno pomocjo uspelo sleci ne ravno udoben kostum. Med cakanjem na rezultate sva sedela v bližnji kavarni in si privošcila tortico. To me je presenetilo, saj v njeni navadi ni bilo ravno veliko obiskov slašcicarn. Vseeno se nisem upiral. Med sladkanjem me je bodrila s svojimi besedami. Koncno, rezultati so po eni uri že viseli na oglasni deski. »Prvi, zlati!« je presenecena in vesela vzkliknila. Objela me je mocno, tako kot še nikoli. V svoj objem je še nikoli nisem prejel s takšnim veseljem in radostjo v srcu kot tisti dan, vedno sem jo imel neizmerno rad, a ta dogodek je bil magicen, saj sem tudi z njeno pomocjo zmagal.  
     Hvaležen sem, da jo imam in da je moje življenje zaznamovala s takšnimi izkušnjami. Ne vem, kaj bi brez nje …  
                                                                                                    Žan Alimanovic, 9. b  
 
Po prebranih Cankarjevih crticah so ucenci razmišljali o šoli in svoji mladosti. 
Vsaka mladost je polna srece in radosti, sijajnega sonca in prešernega smeha  
     Šola! Kaj mi pomeni? Zakaj obstaja? To so vprašanja, ki si jih zastavim vsaki dan, ko mi ob šestih zjutraj zazvoni moja budilka. Ker zjutraj komaj razmislim, kaj bom oblekla, si ta vprašanja prihranim za cas po šoli, ko je cas, da naredim domaco nalogo in da se pripravim za naslednji test ali spraševanje. 
     Pred kakšnim mesecem sem doživela dogodek, s katerim sem si kar hitro odgovorila na vprašanje, kaj mi šola pomeni. Bila je prva ura pouka. Zgodaj zjutraj, ko sem vsa zaspana sedela na svojem stolu v ucilnici za fiziko, mi ni bilo do pogovarjanja s sošolci. Bila sem prevec utrujena. Nikakor mi ni bilo jasno, kako je lahko nekdo tako razigran in vesel tako zgodaj. Sošolci so tekali po razredu, si metali peresnice, radirke, jaz pa sem si samo želela, da bi cas zavrtela nazaj in spet spala. Cez nekaj minut je zazvonilo in v razred je vstopila uciteljica, sošolci so se hitro posedli na svoje mesto in se pretvarjali, da se nic ni zgodilo. Uciteljica nas je pozdravila in nam povedala, da bo zacela s spraševanjem. V razredu je postal nemir, meni pa je srce zacelo utripati na polno. Takoj sem se predramila in kmalu sem zacela moliti, naj me uciteljica ne poklice. V glavi mi je govorilo: »Upaj, da te ne vpraša, nic se nisi ucila; ce boš vprašana, se ti ne bo dobro godilo.« Uciteljica je sedla, odprla redovalnico in vzkliknila: »Danaja!« Najprej sem jo pogledala in se prepricala, da je res mislila mene. Vstala sem in se odpravila do nje. Zavedala sem se, da me je bog pustil na cedilu in da se moram vzeti v svoje roke ter to opraviti najboljše, kar je v moji moci. Potegnila sem ocenjevalni list, na hitro preletela vprašanja in ugotovila, da na njih znam odgovoriti. Napisala sem odgovore in list oddala uciteljici. Bila sem vznemirjena in polna upanja, da mi bo uspelo dobiti odlicno oceno. Uciteljica je prebrala prvi odgovor in 
ga odkljukala, nato še drugega in še naslednjega. Ko me je uciteljica pogledala z nasmehom na obrazu, sem se pocutila, kot da je name posijal najbolj svetel žarek na tem planetu. Uciteljica mi je z zadovoljstvom v oceh v zvezek napisala odlicno oceno. Ko sem vzela zvezek, sem se z dvignjeno glavo napotila do svojega sedeža in se v šoku usedla za mizo, saj še vedno nisem verjela, da sem dobila petico. Takrat sem ugotovila, da je šola zame ustanova, ki mi želi vliti znanje, da mi bo v življenju lažje. Ucitelje v njej spoštujem, saj ima vsak neverjetno veliko znanja na podrocju, ki ga poucuje in želim si, da bi bila tudi jaz nekoc taka.  
     Sicer pa v šoli nisem doživela samo vzponov, kdaj pa kdaj sem si morala privošciti tudi kakšen padec, vendar sem se hitro pobrala in iz njega naredila vzpon. Kadar sem doživela padec, sem bila polna obupa in razocaranja, v tistih trenutkih nisem vedela, kaj naj naredim. Ko sem se zacela zavedati, da moram slabo oceno popraviti, sem se zacela bolj intenzivno uciti, ceprav bi bila v tistih trenutkih raje zunaj s prijatelji. Ves cas sem si govorila: »Ko boš zvišala oceno, boš lahko šla ven in se zabavala, zato se zdaj potrudi.« S tem stavkom sem se motivirala za nadaljnje ucenje in ko sem zvišala oceno, sem se lahko odšla zabavat s prijatelji. Zunaj smo se marsikaj naucili, kot bi temu rekel Cankar, je bila to enajsta šola - šola, kjer se nismo ucili, vendar smo se vseeno nekaj naucili. Jaz bi s svojimi besedami povedala, da je enajsta šola moj prosti cas. Naucila me je marsikaj in še vedno me uci takšne stvari, ki me jih v navadni šoli niso naucili. Lahko bi rekla, da me uci splošne razgledanosti.  
     Šolo imam rada, saj mi daje znanje za nadaljnje življenje. V njej pa imam tudi prijatelje, ki mi bodo vedno stali ob strani, zato sem vesela, da živim v državi, ki vsem omogoca brezplacno osnovnošolsko šolanje ter tako pomaga vsem otrokom. 
                                                                                                   Danaja Šparakl, 9. b 
 
     Prvi šolski dan je za vse otroke prelomnica, ki te loci od majhnega otroka - malcka do šolarja. Nekateri se je veselijo, spet drugi pa raje ostanejo v varnem zavetju sosednjega vrtca, kjer spoznaš svoje prve prijatelje in v bistvu tudi samega sebe. Kot šestletnik moraš za sabo pustiti otroške norcije in vstopiti v drugi svet. 
     Prvega septembra leta 2009 sem tako tudi sama prestopila prag naše šole. Zbudila sem se z mešanimi obcutki, žalostna, ker zapušcam vrtec, in nervozna, ker sem postala ucenka osnovne šole. S trnom v peti sem prestopila šolska vrata in niti v sanjah si nisem predstavljala, da bom tu preživela del otroštva in mladostništva. Nisem si predstavljala, da bom tukaj dobila in pridobila morje splošnega znanja in znanja, ki mi bo koristilo v prihodnosti. Prisedla sem svojim sošolkam in sošolcem in zaceli smo se pogovarjati. S težkim srcem sem sprejela, da se moram zresniti in se potruditi, da mi bo tukaj najlepše. Oci so se mi zasvetile in žarele kot sonce, ko smo tisti dan dobili prvo domaco nalogo. Koncno sem se lahko tudi jaz ucila, ne le gledala svojih starejših bratov in sester, ki niso bili istega mnenja kot jaz. Nisem se zavedala, kako veliko pest spominov mi bo pustila šola, tistih lepših in tistih slabših, vendar nepozabnih. Ko sem prišla domov, sem z veseljem sedla za svojo veliko, belo pisalno mizo in se prepustila branju knjig za prvo domace branje. V glavi pa mi je rojilo vsaj milijon misli in idej, sploh pa srece, da koncno obiskujem šolo. O njej sem takrat vedela malo stvari, ampak mi je takoj prirasla k srcu. Enajsta šola je bila zame prosti cas, naucila me je veliko vsakdanjih reci, ki pa mi v življenju še kako koristijo. Naucila me je vztrajnosti, poguma, iskrenosti in še mnogo drugih. Enajsta šola po mojem mnenju šola, ki ti da veliko vec, kot sam sprejmeš v navadni šoli.  
     Navsezadnje je šola tista, ki te izoblikuje v osebnost, kakršna si zdaj in boš v prihodnje. Ljudje smo vedno bili odprti novim stvarem in ucenju, bodimo odprti še sami sebi. Kot otrok sem vedno govorila, da ne bom nikoli sovražila šole. Pa veste kaj, saj je res ne. Z vsakim novim dnem sem vesela, da lahko spet pridem sem v šolo in tu prebijem skoraj polovico dneva.  
                                                                                                      Nika Škorjanc, 9. a 
 
Po prebrani Aškercevi pesmi Caša nesmrtnosti so ucenci tako razmišljali in ustvarjali … 
Caša smrtnosti  
Zakaj umreti, ce ni treba,  
pot je lepša brez pogreba, 
dnevi šteti ti brez konca, 
brez raja biti kot nesrecna zakonca.  
 
Živi, živi nesrecno življenje, 
Živi, živi brezkoncno trpljenje,  
življenje te ubija samo,  
kot na nogi imel bi rano.  
 
Brezmejni cas  
izgine ti kot las,  
vse nas caka isti konec,  
smrti pozvoni ti zvonec. 
 
Eva Božic, Nika Krajnc, Lucija Adam, 8. razred
 
Glažek nesmrtnosti  
Misli tega guvernerja  
tekle so o svobodi našega življenja,  
kako nesmrten biti bi lepo bilo, 
kako mogoce bi bilo?  
 
Misli, misli skrbni guverner, 
naj pride k tebi menedžer, 
ki pomagal tebi bo,  
da v vecnosti lepo ti bo. 
 
 
 
Guverner povabi na kosilo, 
menedžerja k sebi v vilo,  
govorita o življenju vecnem, 
vse lahko je v nacinu srecnem. 
 
Skupaj že odkrijeta resnico 
in zložita hrano na polico.  
Potem se poslovita vsa vesela, 
da se bosta še naprej lepo imela. 
 
Sara Sobocan, 8. a, Tinkara Kavnik, 8. c
A MESSY ROOM 
What a mess! 
What a mess! 
What a mess! 
Please tidy up your room. 
(ucbenik Super Minds 2) 
 
Clothes are everywhere. 
The trash can is on the floor,  
There is paper around the trash bin,  
And the owl is on the towel! 
 
There's a bat on the bed, 
There is glitter on the floor,  
There is chocolate on the chair,  
And an apple on the desk! 
 
Your book is on the bed, 
Your T-shirt is on the mirror,  
And your medal is on the clock,  
Where's your other sock? 
Aneja Gajšek, 5. b 
 
 
There's a cap on the mat, 
There's a shirt on the bed. 
There's a book on the wardrobe, 
And a sock on the clock. 
 
 
Your hat's on the mirror. 
You'r doll's on the floor. 
And where's the other sock? 
On the window, over there! 
Lana Košar, 5. b
 
My imaginary town 
 
My town is called Candy Town. It has got a castle, a church, some houses and a park, but it hasn't got a school and a ZOO. There is also a bank, a café and a train station. In front of the post office there is a supermarket. The cinema is opposite the castle. The candy shop is between the bank and the church. In front of the park there is a police station. i like my town.  
                                                                                                   
 
D:\Users\Uporabnik\Downloads\20180605_200645.jpg
                                                                                                  Katarina Cvetek, 5. c 
 
My city's called BOO. It has got a shop and a school, but it hasn't got a hotel and a church. There is also a cinema, a police station and a park. There are some pools, swings and slides in the park. There is a café, where you can have something to drink. Behind the café, there is a big swimming pool. Next to the police station, there is a big trampoline. I like my city.  
                                                                                                      Aneja Gajšek, 5. b 
 
My town is called Paris. It has got a park, a cinema, a bus stop, a restaurant, a train station, a swimming pool, a school, a hospital, a ZOO, a shop and a playground. There is also a fire station, a café and a police station, but there isn't a library, an airport and a veterinarian. There are some flowers and trees in the park. Opposite the train station, there is a shop. Behind the fire station, there is a big café. Near the museum, there is a hospital. I like my town.  
                                                                                                        Nina Kranjc, 5. b 
 
My town is called Manchester. It has got a police station, a shop and a bank. Next to the shop, there is a big park. Opposite the park, there is the king's house. My city hasn't got a post office and a playground, but it has got a bus stop, two toilets and a restaurant. There are also six houses. I like my town. 
                                                                                                          Žiga Nipic, 5. b 
 
My city is called COOL. It has got a cinema, some shops and a ZOO, but it hasn't got a café, a restaurant or a train station. There is also a park, some houses and a playground. There are some slides and swings in the playground. Opposite my house, there is a school. Near the school, there is a cinema. I like my city.  
                                                                                                     Trina Kacijan, 5. b 
 
First, I want to tell you one thing: In my imaginary town everything is wrong. 
It's called Candy Town. The road is very short. It is white and the lines are grey. In the beginning of the road, there is a board. On the board, there are words: Everything is wrong. opposite the board, there is a candy shop. Everything is right there. Next to the candy shop, there is a train station. There is just one short train and everything is pink. Opposite the train station, there is a hospital with a lot of candies. Next to the hospital, there is the candy playground. There you can see the lolipop slide and the donut swing. Next to the playground, there is a café. There is just one table and one chair. Opposite the café is a park. It's very small. It's got two trees and one bench. Next to the park, there is a candy ZOO. I know just for a new lolipop snake. It's very cool. Next to the candy ZOO, there is a super candy market. There are a lot of candies and sweets. I like this market. In front of the super candy market, there is the end of the road. There is one more board. There are words on the board: The end of the road. You need to be careful. This town is very small and it hasn't got any houses, but I like it. 
                                                                                                    Tadej Jurancic, 5. c 
 
I'd like to 
 
It's a big, wide world out there, 
And there's so much to see, 
I'd like to fly around the world,  
Why don't you come with me… 
 (ucbenik Super Minds 2 ) 
 
I'd like to go to India, 
I'd like to see a monkey. 
I'd like to take it to my house, 
And give him name Funky. 
 
I'd like to go to Australia, 
I'd like to see a shark. 
I'd like to take it to my house, 
And give him coconut. 
 
I'd like to go to Slovenia, 
I'd like to see a fish. 
I'd like to take it to my house, 
And give him name Bish. 
Kaja Gostincar in Katarina Kališek, 5. c 
 
 
 
I'd like to go to Australia, 
I'd like to see a dingo. 
I'd like to take it to my house, 
And feed it meat and fish. 
 
I'd like to go to France,  
I'd like to see a cat. 
I'd like to take it to my house 
And give it a cap. 
 
Amina Hamzic in Enja Kelt, 5. b 
 
 
I'd like to go to Los Angeles, 
I'd like to see movie stars. 
I'd like to film a movie too, 
And then become a star. 
 
I'd like to go to UK,  
I'd like to meet the qeeen. 
I'd like to become her friend,  
And then stay there. 
  
Anže Kodric in Žan Simon, 5. c 
 
 
 
 
I'd like to go to Mexico, 
I'd like to see the sea. 
I'd like to take some to my house, 
And then I'll swim in it. 
 
I'd like to go to  Hollywood, 
I'd like to make a film. 
I'd like to take it to my house, 
And see it with my friends. 
 Katarina Cvetek, Anja Fras in Zara Mladenovic, 5. c 
 
 
I'd like to go to New York, 
I'd like to see Jojo Siwa. 
I'd like to take her to my house, 
And become her friend. 
 
Naja Kajzersperger, 5. b 
 
 
 
Pouk v najboljši ucilnici – v naravi 
Polni pricakovanj in želj po novih dogodivšcinah so se v zadnjem tednu meseca maja ucenci sedmih razredov podali v šolo v naravi v Fieso. Bližina morja, lepo vreme in prijetna nastanitev so bivanje še dodatno popestrili. Ucenci so pridobivali znanje na nekoliko drugacen nacin, saj so s pomocjo razlicnih nalog spoznavali okolico, raziskovali obrežni pas, življenje v morju, kulturne znamenitosti, pripravljali in kuhali školjke, tudi v novih športih so se preizkusili; vozili so se namrec s kanuji in poskušali ohraniti ravnotežje pri vožnji s supi. Po natrpanem celodnevnem urniku so zvecer malo poklepetali, nato pa utrujeni zaspali. Zjutraj so se zbujali ob pticjem petju in pogledu na morje, cez dan pa skozi delo in igro spoznavali tudi nove prijatelje, tako da telefonov sploh niso potrebovali. Polni morskih spominov so se po petih dnevih vrnili domov. 
                                                                                                              Sanja Obaha 
 
RASTEM S KNJIGO 2017/18 
Že dvanajstic smo na šoli izvedli projekt Rastem s knjigo, ki ga pripravljajo Javna agencija za knjigo, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Mestna knjižnica Ljubljana idr.  
V mesecu oktobru so imeli ucenci 7. razredov kulturni dan, v okviru katerega smo izvedli dejavnosti projekta Rastem s knjigo. Ucenci so bili razdeljeni v skupine, da smo lahko hkrati izvedli vec dejavnosti.  
Najobširnejša dejavnost je bila izvedena s strani Društva za boljši svet. Najprej so si ucenci ogledali predstavo z naslovom Svet brez nasilja. Predstava na šaljiv nacin prikaže sprejemanje oz. nesprejemanje drugacnih (pripadnikov druge narodnosti, znacajsko drugacnih). Kadar v svetu vlada nered in nasilje, vlada svetu hudobni duh. Ta želi med ljudi vnesti prepir, jezo in nasilje nad drugimi. Vendar z dobro voljo ljudi, ki si želijo boljši svet, lahko preženemo hudobnega duha in zavlada svetu dobri duh. Ta pomiri strasti in ljudi omehca, da zacnejo drugace gledati na svet in soljudi. Predstava je prikaz obeh skrajnosti. Mi pa si želimo, da bi se naši ucenci zavedali drugacnosti in da bi v dolocenih situacijah ravnali bolj strpno in brez nasilja. 
Na podobno temo so clani društva pripravili delavnice z naslovom Strpnost do drugih, v katerih so ucenci spoznavali razlicnost in drugacnost z igro vlog. 
Naslednja dejavnost je bila reševanje MEGA kviza. Letos smo reševali kviz v tiskani obliki, saj Mestna knjižnica Ljubljana do 23.10. še ni imela odprte spletne strani. Tema je bila Kras=kamen+voda. Ucenci so vstavljali v besedilo manjkajoce besede in na koncu dobili koncno geslo. Namen te dejavnosti je bil iskanje podatkov iz klasicnih virov in spoznavanje kraškega sveta. 
Osrednja dejavnost, obisk splošne knjižnice, nas je pricakala ob koncu kulturnega dne. Ucenci so se odpravili v Knjižnico Hoce, kjer jim je ga. Ana Dolinšek pripravila nekaj podatkov o Mariborski knjižnici in dejavnostih znotraj nje, pripovedovala o zanimivih mladinskih leposlovnih knjigah in jih povsem navdušila za branje teh ter vsakemu sedmošolcu izrocila knjigo Mihe Mazzinija »Zvezde vabijo«. 
O avtorju in njegovem delu so vec spoznali v šolski knjižnici, kjer smo si ogledali kratek film z Miho Mazzinijem in se ukvarjali z njegovo knjigo v posameznih delavnicah. 
                                       Pripravila: Lidija Mazgan 
 
Mladi ustvarjalci 
 
Meseci 
 
NAŠ LJUBI JANUAR 
Naš ljubi januar je mesec res posebnih trenutkov, 
ljubezni, prijateljstva in cudovitih obcutkov. 
Januar je mesec miru in radosti, 
naš ljubi januar nima slabosti. 
Januar imajo vsi radi, 
od radosti se že kadi dim 
ljubezni, miru, mladosti in odpušcanja. 
Januar imajo vsi radi, 
v njem ni nikoli dovolj ljubezni, radosti in mladosti. 
 
 
 
NAŠ LJUBI FEBRUAR 
Naš ljubi februar 
je mesec res lepih dni. 
Prešernov dan je že minil, 
takrat je njegov duh na Zemlji ponovno bil. 
Pust je že minil, 
na ta dan smo otroci 
si zapeli, zaplesali, bili veseli in se igrali. 
Lepi dnevi sedaj odhajajo, 
cudoviti šele prihajajo. 
Cudovite dneve bomo doživeli, 
dokler radi se bomo imeli. 
Saj cudoviti dnevi so tu, 
v našem ljubem februarju. 
Naš ljubi februar 
je mesec res lepih dni, 
saj veseli smo ga vsi. 
 
 
 
NAŠ LJUBI MAREC 
Naš ljubi marec 
res lep mesec je, 
zima in pomlad 
v njem združita se. 
V njem vidiš zimo, 
pa tudi že pomlad, 
ta naš ljubi marec 
ima vsakdo rad. 
Marec je kakor pravljica, 
v njem se naredi vecna mavrica. 
Naš ljubi marec vsak pozna, 
saj v tem casu narava rada nas ima. 
Rožice cvetijo, 
živali se zbudijo 
in trave ozelenijo. 
Narava v marcu rada nas ima, 
ker nas vse pozna. 
 
NAŠ LJUBI APRIL 
Naš ljubi april 
nam da tisoce kril, 
nam odpusti napake, 
ki smo jih storili. 
To je cas pomladi, 
ki ga imamo vsi radi. 
To je mesec, 
ki od ljubezni živi, 
saj radi se imamo vsi. 
April nas ima zelo rad, 
ker ga pozdravimo tisockrat. 
Redno je prijazen do nas, 
to že ve cela vas. 
 
NAŠ LJUBI MAJ 
Naš ljubi maj, 
središce Zemlje nadzoruje, 
naš ljubi maj, 
ljubezen za življenje potrebuje. 
Vsako leto se ponovno rodi, 
tega se veselimo vsi. 
Vse nas še vedno pozna, 
saj iz spomina nas ne da. 
Pomlad koncuje se, 
poletje pripravljeno je, 
da nadzor prevzame. 
 
NAŠ LJUBI JUNIJ 
Naš ljubi junij je resnicno vesel, 
da se je lahko že sedaj zacel. 
Naš ljubi junij 
je odgovoren za vse vzorne kote, 
naš ljubi junij je sestavljen 
iz same dobrote. 
Naš ljubi junij 
radost za življenje potrebuje, 
karkoli nam pomaga, 
nikoli ne obžaluje. 
Naš ljubi junij 
se prehitro konca, 
za eno leto gre iz sveta našega. 
Pia Hriberšek, 4. d 
 
 
 
 
 
 
Naša šola 
  
Naša šola je preživela 1. in 2. svetovno vojno. 
D:\Users\Uporabnik\Downloads\Špela Golenac, 4. d (1).jpg
Na podstrešju je knjižnica, skozi njo vodijo vrata do starih predmetov, ki so jih prej uporabljali na tej šoli. 
Tudi moj brat je obiskoval to šolo. 
Zdaj nam gradijo prizidek. 
Še eno leto in odšli bomo v Hoce. 
Stara je že 120 let, tudi moja babica in mamica sta obiskovali to šolo. 
Špela Golenac, 4. d 
Rad hodim v to šolo in mislim, da se na spodnjo šolo ne bom navadil. 
To šolo je obiskovala tudi moja sestra, tri leta sva imela isto uciteljico. 
Tudi moja brata Blaž in Klemen sta obiskovala to šolo, v šoli se dobro pocutim. 
V to šolo so hodili že moji stari starši in mami, v njej so štirje razredi, zelo rad se gugam na gugalnicah pod šolo. 
Kratke misli o svoji šoli so zapisali ucenci 3. c razreda. 
  
 
1. a: Moja mama je naj 


      
G:\foto\2018-03-26 PRETEKLOST\PRETEKLOST 036.JPG
G:\foto\2018-03-26 PRETEKLOST\PRETEKLOST 037.JPG
     Eva Rinc, 1. a                                                     Tinkara Vohar, 1. a 
 
MAJA: Skuha najboljše testenine in me ima najraje na svetu. 
JAKA: Je najboljša v odbojki in zelo dobro naredi lazanjo – je tako dobra, da ne morem reci: „NE BOM JE JEDEL." 
MINA: Ima najlepše oci in skuha najboljšo juho. 
PIA: Je najbolj prijazna mama, saj me ponoci velikokrat »pocarta«. 
VIVI: Je najboljša kolesarka in najlepše ureja cvetlicne gredice okoli naše hiše. 
MAJ: Se najlepše oblaci in ima najlepši nasmeh. 
MATIC: Se najlepše in najbolj mehko pocarta. 
LUKA: Je najbolj prijazna mama, ker mi dovoli igrati igrice. 
JAKOB: Je najbolj urejena in prijazna mama. Ima cudovite lase. 
 
Rad bi … 
Pri pouku smo brali pesem Ferija Lainšcka Koticek. Bila nam je zelo všec. Ker pa je zelo kratka pesem, smo se odlocili, da ji dodamo še nekaj verzov. Upoštevali smo pesnikov zacetek   RAD BI… 
 
 
Rada bi imela en bonboncek, 
ki bi bil sladek kot soncek. 
                              MINA 


Rada bi imela krila, 
da bi lahko poletela kot vila. 
                                 VIVI 


Rad bi imel mišice, 
da bi gradil lepe hišice. 
                      MIK 


Rad bi bil atlet, 
mogoce bi znal tudi letet. 
                              MAI 


 
 
 
Rad bi imel denar, 
da bi postal pravi vladar. 
                            LAN 


 
Rada bi utrgala žafran, 
kot ga je moj prijatelj Urban. 
                              NUŠA 


 
1.A 


 
 
Rada bi bila baletka, 
kot moja prijateljica Cvetka. 
                              PIA 


 
Rada bi imela veliko srce, 
da bi živela do konca dne. 
                              HANA 


 
 
 
 
 
 
                                          
C:\Users\OSDF6\Desktop\FOTO\FOTO-PO DEŽJU 001.JPG
C:\Users\OSDF6\Desktop\FOTO\FOTO-PO DEŽJU 002.JPG
                              Vivi Oblak, 1. a                                            Mik Dacinger, 1. a 
 
NOGOMETNA ŠOLA 
Domen, Lina in Tine so se vpisali v nogometno šolo. Bili so zelo dobri. Premagali so vsako nasprotno ekipo. Njihov trener je bil zelo prijazen. 
Tine Kolenko, 1. b 
KJE JE PIŠCANCEK? 
Mama kokoška sedi na jajcih in nekega dne se je zacelo v enem jajcu nekaj premikati. Jajce je pocilo in ven je pokukal pišcancek. 
Eva Petek, 1. b 
PTCEK SE JE IZGUBIL 
Pticek je iskal svojo mamo. Iskal jo je na drevesu. Videl jo je leteti. Mama ga je tudi opazila in priletela do njega. Od takrat sta bila za vedno skupaj. 
Lorena Buser, 1. b 
TOM SEM JAZ 
Jaz sem Kolja. Star sem 7 let.  Imam starejšega brata. Ime mu je Nikola. Star je 11 let. Hodim v 1. b razred.  
Kolja Štaleker Pleš, 1. b 
PALCEK 
Nekoc je živel palcek, ki je hodil po gozdu. Videl je cudovito gobo in šel naprej. Srecal je srnico in sonce. Srnica in sonce sta mu delala družbo in skupaj so se imeli lepo. 
Mia Ketiš, 1. b 
 
DEDEK IN BABICA DOBITA KMETIJO 
Nekoc sta živela dedek in babica. In želela sta si imeti kmetijo. Babi si je želela kokoši. Dedek je rekel: »Kaj pa, ce pride lisica?« Dedek je rekel, da bi imel ribo. Babica mu je rekla: »Kaj pa, ce pride muca?« Oba sta se odlocila, da bosta imela kravo.  
                                                                                                            Tai Jakob, 2.a 
 
 
Veverica Pekarica; kaj se je zgodilo prej? 
 
Lisica je pojedla vevericine sorodnike in starše in še njo bi, ampak je ni mogla, ker je splezala na drevo. Ker je imela mlajšega bratca in on ni znal plezati, je lisica požrla še njega, zato od takrat nista prijateljici. 
                                                                                                       Aljoša Rafolt, 2. c 
 
Veverica ji ni dala potice. Lisica je rekla: »Veverica, ce mi ne daš potice, te pojem.« Veverica se je ustrašila in ji rekla, da ji kljub temu ne bo dala potice. 
                                                                                                  Una Mladenovic, 2. c 
 
Dvojcka 
 
Gledam se v ogledalo in izza ogledala skoci Luka, ki je moj dvojnik. 
Nato gre v šolo, jaz pa grem na trening. 
                                                                                                        Luka Kolaric, 2. c 
 
Ogledalo je pocilo. Iz ogledala je prišel še en Kevin. Gledal sem ga zelo grdo. Bilo me je strah. Malo sem ga potipal. Prestrašil se je in se je skril. Šel sem ga iskat in sem ga povabil k igri. Postala sva prijatelja.  
                                                                                           Kevin Lorencic Miško, 2. c 
 
Gledam se v ogledalo in izza ogledala skoci dvojnik Anže in potem namesto mene gre v šolo. 
                                                                                                         Anže Ekart, 2. c 
 
Moja pravljicna dežela 
 
V mojo Indijo Koromandijo bi vzela Emo, mami. Šle bi na morje, kjer bi imele samo ležalnike in mizico s kokosom in bi ležale pod palmo. Kopale bi se in spale na drevesni hiški in iskale bi morske zvezde in ribe. 
 
                                                                                                   Zala Lubanjšek, 2. c 
 
V mojo Indijo Koromandijo bi vzel družino, sošolce in uciteljico. Šli bi na otocek, okoli otocka je voda, na otocku je palma, na palmi kokosi. In na otocku je šotor iz kartona. Na palico je privezana vrv, na vrv coln. Palica je zapicena v pesek. Tam bi skupaj uživali. 
 
                                                                                                    Matija Bratuša, 2. c 
 
 
 
V pricakovanju praznikov 
 
Pred božicem postavimo in okrasimo smrecico. Z mamico in bratoma pecemo piškote. Prijateljem in sorodnikom pošljemo vošcilnice. Babica skuha sarmo. Mami pripravi slavnostno vecerjo.  
 
                                                                                           Jure Gselman Toplak, 2. c 
 
 
Lestev in sircek 
Pa si miška naredi raketo, 
z njo leti do sircka.  
Tam odgrizne košcek lune 
 in si zlomi zob. 
Marcel Predan, 2. c 
 
Narobe pravljice 
BABICA IN PETER 
Nekoc je živela babica, vdova. Imela je vnuka, ki je bil zelo živahen fantek.  
Nekoc se je zgodilo nekaj nenavadnega. Ko se je fantek zbudil, je kar naenkrat imel na sebi ogromno perja. Babica se je zacudila. Nato sta šla do mlake po vodo. Fantek je zagledal cebelico, ki mu je ponudila med. Ko ga je pojedel, kar naenkrat ni bilo vec peres na njem. Potem sta našla žabico in jo prodala in sta zaslužila nekaj zemlje in kozico.  
                                                                                                        Zoja Soršak, 1. c 
 
MAMA KOZA 
Nekoc pred davnimi casi je živela mama koza in je imela 2 otroka. Otroka sta rekla mami, da sta lacna. Mama jima je pripravila vecerjo. Ko sta se najedla, sta šla v gozd. Zgubila sta se in ju je videl volk. Mama je klicala otroka, naj prideta domov, a nista slišala. Šla ju je iskat v gozd in je videla volka, ki je pocival na drevesu. Vzela je škarjice in izrezala volkov trebuh v obliki kvadrata. Ven sta skocila 2 otroka. Noter sta dala mnogo velikih kamnov in so pocakali, da je šel volk pit. Padel je v vodo. Vsi naenkrat so vzkliknili: »Volka vec ni!« 
                                                                                                    Nia Zoya Živko, 1. c 
 
LOVCA NA CAROVNICE 
Živela sta dva otroka. Nekoc ju je oce peljal v gozd. Otroka sta hodila po gozdu in sta prišla do hišice. Tam sta vstopila, kjer je bilo veliko svec. Zelo sta se bala in potem sta slišala korake. To so bili koraki od carovnice. Metki se je nekaj posvetilo. Povedala je Janku in potem sta to naredila. Rešila sta skoraj celi svet. Na vseh drevesih so bili plakati, da sta rešila otroke. Potem je bil lunin mrk. Vse carovnice so se zbrale z vsemi otroki. A na sreco sta prišla Janko in Metka. Rešila sta vse otroke, carovnice pa dala na metle in jih poslala v vesolje.  
                                                                                                    Urška Golenac, 1. c 
 
CUDEŽNA METLA 
Nekoc pred davnimi casi je živela carovnica, ki je imela kužka in cudežno metlo, ki je letela. Nekega dne se je metla zlomila. »O, ne!« je zavpila carovnica in šla v gozd k svoji prijateljici carovnici. Skupaj sta odšli do zmaja in jima je popravil metlo. Carovnica je vsa vesela šla domov in odletela visoko v nebo. Ugotovila je, da je pozabila doma kužka. Obrnila se je in letela nazaj po njega. Skupaj sta odletela k prijateljici, ki je imela muco. Uživali so na metli. 
                                                                                                          Erin Rojko, 1. c 
CAROVNICA 
V gozdu je bila hiša, v njej je živela carovnica, ki je imela kužka. Z njim je šla v gozd. Imela je košaro za gobe. Kuža je zavohal gobo in je carovnico peljal do gobe in je carovnica rekla, da ni prava goba. Zagledala je jurcka. Ker je kužek hotel, da ga carovnica spusti, je šla naprej, on se je pa izgubil. Ni vedel, kje gre pot do hiše. Srecala sta se pri drevesu, kjer je stal veliki jurcek. Carovnica je pobrala jurcka, kužka pa dala na ovratnico, da se ne bi spet izgubil. Ko sta prišla do hiše, je carovnica spekla jurcka in sta srecna skupaj pojedla gobo. 
                                                                                                        Zara Štefok, 1. c 
 
PUJSEK IN LISICA 
Živel je pujsek in mama je morala iti nabrat na vrt hrano. Prišla je lisica in je potrkala tok tok. Pujsek je rekel: »Ti pa že nisi mama. Mama ima kožnato roko in nežen glasek.« Lisica je bila jezna in je odšla. Potem je prišla še enkrat. Nabrala je hrano in zelenjavo, pojedla kos krede in prosila metuljcka, naj pride. Lisica je šla in jo je pujsek spustil noter. Pujsek se je skril pod odejo. Lisica je dvignila odejo in ga pojedla. Ko je prišla mama domov, je videla, da ni pujska, lisica pa spi. Vzela je škarje in vrvico. Zacela je rezati. Skocil je pujsek ven. Zašila je trebuh. Lisica se je zbudila, bila je jezna, šla je skozi dimnik. Ker je bil v peci ogenj, se je spekla in nikoli vec ni prišla. 
                                                                                                    Neža Sobocan, 1. c 
 
Naš razredni vrticek 
Zelo nam je všec. Tam lahko opazujemo, kaj se dogaja z rastlinami, ki so posajene. Lepi sta okrasni rastlini. Ko smo prišli v šolo, sta bili majhni, zdaj sta veliki. Z Nikom sva posadila žito in košcice. Nic še ni zrastlo. Cakamo, da bo. Mogoce rabi gnojilo. Mi tudi sami napravimo gnojilo, tako da sadje ali rože damo v vodo in potem zakopljemo v zemljo. Fižol je zrasel v plastenki v mokri servieti.  
D:\Users\Uporabnik\Downloads\Razredni vrticek.jpg
                                                               Urška Golenac in Nik Vajzman, 1. c 
Ocenjevalna kulica 
Nekoc je bila ena velika tovarna kulic. Te kulice so odpeljali v veliko papirnico. V to papirnico je prišla uciteljica Neža, ki je kupila rdeco kulico. A ta kulica ni bila navadna kulica, bila je ocenjevalna kulica. In to še ni bilo vse. Ko je zacutila uciteljicino roko, je nenadoma oživela. Naslednji dan jo je uciteljica odnesla v šolo in z njo pregledovala teste. Uciteljica je ugotovila, da je Miha pisal tri. A kulica je namesto trojke napisala pet. Uciteljica Neža se je zacudila. Ponovno je hotela napisati tri, a kulica je spet napisala pet. Tako je cel test popisala s petkami. Miha je uciteljici rekel, da je ena petka cisto dovolj. Uciteljica mu je odgovorila, da ji je kulica ponagajala.  
No, zdaj pa lahko noc in eno kulico na pomoc.                                                       
                                                                                                        Vita Zelenik, 4. b 
 
 
 

Polžkova pesem, Mija Krempl, 3.a 
 
Nabiranje hrušk 
Bil je lep jesenski dan. Medved Berto se je sprehajal po travniku v bližini sadovnjaka. Že od dalec je zagledal slastne hruške. Pognal se je v dir. Koncno je pritekel do hruške. 
Ko je pogledal na drevo, so se mu zacele cediti sline. Na drevesu je bilo polno slastnih hrušk. Ena je bila lepša od druge. V želodcku mu je zakrulilo. Razmišljal je, kako naj pride do hrušk. Z obema rokama je prijel za deblo. Zacel je tresti hruško. Tresel je in tresel, vendar ni nobena padla na tla. Zato je deblo zgrabil še mocneje. Stresel je hruško z vso mocjo. Naenkrat je padla nanj najvecja hruška na svetu. Medvedu se je kar zameglilo pred ocmi. Ko je pogledal navzgor, je na sebi zagledal svojega mlajšega brata. Ta ga je zelo preseneceno gledal. Medved Berto je bil zelo jezen. Zarencal je na bratca. 
Bratec se je zelo prestrašil. Zacel je kricati in bežati. Medved Berto se je pognal za njim. Še danes ne vemo, ce ga je ulovil. 
                                                                                                       Janez Cerne, 3. c 
Pikapolonica Pika 
Nekega dne se je pikapolonica Pika sprehajala po travniku. Postala je utrujena. Poletela je do bližnje skale. Na njej ji je bilo zelo toplo in udobno, zato je zaspala.  
Sanjala je lepe sanje o svojem domu, ki ga je okrasila z rožicami. V resnicnosti pa se je pripravljalo k nevihti. Zacelo je deževati. Pika se je takrat zbudila in se zelo prestrašila. Stekla je in pogledovala okoli sebe, da bi našla zatocišce. Našla ga je. To je bila goba. Hitro se je skrila pod njo. Spet je zaspala. Ko se je prebudila, je bilo že drugo jutro. Na sreco ni vec deževalo. 
Odlocila se je, da bo poletela domov. A ko je prišla do svojega doma, je videla, da ga je veter cisto unicil, zato si je novega naredila pod gobo. Pri delu so ji pomagali vsi njeni prijatelji. Pikin novi dom je bil tako hitro narejen.                                Matija Bracko, 3. c  
Zajec in pingvin 
Nekega jutra se je zgodaj zjutraj prebudil zajec. Skocil je s postelje, saj je bil cetrtek. Vsak cetrtek je zajec hodil na sprehod. Pojedel je zajtrk ter se odpravil na pot. Sonce je že mocno pripekalo in zajcu je postalo v trenutku zelo vroce. 
Zato se je odlocil, da bo šel skozi gozd, saj je bila tam senca. Med potjo si je prepeval. Tudi pticki so se mu pridružili. Pred seboj je zagledal jaso. V bližini grma je nekaj zaropotalo in nekdo je padel. Radovedni zajec je šel pogledat, kaj se dogaja. Na tleh je ležal pingvin. Tako mu je bilo vroce, da je iz njega kar teklo. Zajca je prosil za pomoc in ta je stekel po sladoled. Kupil je dva, enega za pingvina, enega zase. Hitro je stekel proti grmu ter pingvinu ponudil ohladitev. Ta se je takoj pocutil bolje. 
Postala sta najboljša prijatelja. Velikokrat sta se igrala skupaj in se obiskovala na svojih domovih. 
                                                                                                          Val Rojko, 3. c 
 
Potok 
Vije se, vije potok sijoc,   Vrbe že mocno brstijo, 
od casa do casa mocno deroc.  po njih pa se pticki veselo podijo. 
 
V njem prebiva mama racka,  Na brežini potoka zvoncki cvetijo, 
ki izgleda kot igracka.   v njem pa se žabice lovijo. 
 
Ob potoku se sonci macka,            Vije se, vije potok sijoc, 
ki nestrpno caka vrabcka.              od casa do casa mocno deroc. 
                                                                                       Laura Dubravica, 4.c 
 
 
Božicni vecer 
Božicek pride v sobo. 
ŠKRATEK: Gospod Božicek, vsi škrati so se najedli božicnih piškotov! In vsi so prevec zaspani, da bi delali. 
BOŽICEK: Škratek, brez panike. Imam zamisel. 
ŠKRATEK: Kakšno? Kakšno? Kakšno? 
BOŽICEK: Okej, pomiri se! Nacrt je tak: naredila bova stroj, ki bo brez pomoci drugih škratkov naredil darila.  
ŠKRATEK: Božicek, vi ste genij. 
BOŽICEK: Sedaj pa pojdiva izdelati stroj in to hitro! 
OBA: Velja. 
ŠKRATEK: Božicek, preizkusiva ga. 
BOŽICEK: Odlicna ideja. 
ŠKRATEK: Vem. 
Naprava dela BRRUM. Božicek dvigne pokrov. 
ŠKRATEK: Deluje. 
BOŽICEK: Pojdiva delat darila, saj imava stroj. 
BOŽICEK in ŠKRATEK gresta do stroja in iz njega vzameta darila. Božicek jih da v vreco, gre z odra, vzame 2. vreco in jo prinese do škratka. 
BOŽICEK: Zdaj pa pojdiva razdelit darila. 
ŠKRATEK: Grem lahko zraven? 
BOŽICEK: Seveda, saj je božicni vecer. 
KONEC 
 Scenarij za igro sta napisali Lea Bencak in Pia Hriberšek, ucenki 4. d razreda. 
 
 
Moj plan 
 
Hodim v šolo, 
vcasih rada, vcasih ne, 
trudim se iz dneva v dan, 
ker takšen je moj plan. 
 
Vestna sem za delo, 
natancna malo manj, 
trudim se iz dneva v dan, 
ker takšen je moj plan. 
 
 
»Katy, pridi ven,  
se bova igrala,« 
klice Niki boy iz dneva v dan, 
ker takšen je najin plan. 
 
Za »iti ven« ne rabim truda, 
to se kar zgodi, 
ce mama dovoli, 
            ker takšen je njen plan. 
         
Katarina Kališek, 5.c 
 
 
D:\Users\Uporabnik\Documents\Dokumenti\glasilo\20180603_183136.jpg
 
 
Prijateljici 
Bilo je soncno ponedeljkovo jutro.  
Kot vsak dan v tednu sem se zbudila zelo zgodaj. Vendar to ponedeljkovo jutro je bilo posebno, saj sem morala v šolo iti peš. Že prejšnjo vecer sva se s prijateljico Neli dogovorili, da bova skupaj odšli v šolo. Hitro sem pojedla zajtrk, se oblekla in uredila, vzela šolsko torbo in odšla  proti Nelini hiši, ker sem bila v pricakovanju, da Neli cim prej vidim. Hitro sem prišla do nje, ker sem ji morala veliko povedati. Ko sva se zagledali, sva se objeli in se zaceli takoj pogovarjati. Pogovarjali sva se  o stvareh, ki  so se  zgodile med vikendom in si seveda zaupali tudi skrivnosti. Pot do šole je zelo hitro minila. Tik preden sva stopili skozi šolska vrata, je ura odbila 8.10, pohiteli sva in se preobuli v šolske copate. Ker še Neli  nisem uspela vsega povedati, sem komaj cakala na glavni odmor. Tisti dan smo veliko novega izvedeli, zato so ure do malice  hitro minile in  prav tako do  konca pouka. Ker sem imela po koncanem pouku trening odbojke, sva se morali za ta dan z Neli posloviti. Vendar sva se dogovorili, da tiste stvari, ki si jih nisva povedali, cakajo na naslednji dan. 
Vesela sem, da imam takšno prijateljico, kateri lahko zaupam in se z njo družim v prostem casu in v šoli.  
                                                                                                          Anja Fras, 5. c 
 
 
Najboljša prijatelja v cudežni deželi 
 
     Eli in Henrik sedita na plaži, po nogah pa ju božajo prijetno hladni morski valovi. Pred nekaj dnevi so se jima zacele poletne pocitnice. 
     Njuni starši so dobri prijatelji, kot tudi onadva. Ne moreta drug brez drugega. »Eli,« je rekel Henrik, »malo je že pozno, morala bi domov«. Eli se je strinjala. Stekla sta vsak do svoje pocitniške hiške. Eli to noc ni mogla spati. Luna ji je svetila naravnost v obraz. V tistem trenutku pa se je na steni cudno zalesketalo. Po nekaj sekundah se je odprl nenavaden portal. Eli ni verjela svojim ocem. V hipu je bila na nogah. Ko se je približala portalu, jo je posrkalo vanj. Pojavila se je v cudežni deželi. Naokrog so tekali škratje. Ko so jo zagledali, so takoj poklicali stražo. »Ne, spustite me, nic vam ne bom naredila!« je kricala Eli. A straža ni imela milosti. Eli si je v tistem trenutku zaželela, da bi bil ob njej Henrik. On bi vedel, kaj storiti. Naslednje jutro se je Henrik odpravil k Eli na obisk. Trkal je po vratih njene sobe. Ker ni nihce odprl, je vstopil. Osupnil je. Eli ni bilo nikjer. Klical jo je, vendar vse zaman. Nato pa se je pred njim odprl portal. Tudi njega je posrkalo. Stražarji so ga odpeljali v jeco, kjer je bila zaprta Eli. 
     Ko ga je videla, mu je stekla v objem. »Hvala bogu, da si prišel,« je rekla. Henrik ni vedel, kaj se dogaja. »Eli, zakaj sva tu, stran morava.« »Ja, vem,« je rekla Eli. »Domisliti se morava nacrta,« je bila prepricana. Prijatelja sta razmišljala, a domislila se nista nicesar. Potem je Henrik dobil super idejo. V steni je opazil luknjo, skozi katero bosta pobegnila. In tako sta tudi storila. V hipu sta bila zunaj. Pocasi sta se priplazila do bližnjega gozda. »Zdaj morava le še najti portal in oditi domov,« sta se strinjala. Ure in ure sta hodila po gozdu, potem pa na jasici zagledala majhno leseno hišico. Brez pomisleka sta vstopila. Ko sta stopila v kuhinjo, sta zaslišala glas. »Kaj pocneta tukaj, popotnika iz drugega sveta?« Oba sta se prestrašila. Iz kuhinje je stopila majhna gospa s sivimi lasmi. »Kako vama lahko pomagam?« je rekla. »Rada bi šla nazaj domov,« je hlipal Henrik. »Posrkalo naju je v portal,« je dodala Eli. Stara gospa ju je povabila za mizo, kjer sta ji vse podrobno razložila, vse od bliska, do ujetništva. Starka je tocno vedela kaj storiti. Iz omarice je vzela velik kotel in vanj zacela metati žabe, netopirje, korenine rastlin in ostale nagnusne stvari. »Iz tega ne bo nic,« si je mislil Henrik. »Starki se je zmešalo,« je razmišljala Eli. Potem je starka tekocino nalila v kozarca in jima dala piti. »Niti slucajno,« sta v en glas rekla. »Želita priti domov ali ne?« je bila odlocna gospa. Prijatelja sta popustila in popila. »Zdaj pa si zaželita, da gresta domov,« je narocila stara gospa. 
Henrik in Eli sta ubogala in se v hipu znašla na domaci plaži. »Veš, Eli,« je rekel Henrik, »imel sem cudne sanje, da sem bil v cudežni deželi«. »Ah Henrik, to je le tvoja bujna domišljija«. 
                                                                                                 Katarina Cvetek, 5. c 
 
Zdravje je naš zaklad 
 
Zdravje je zelo pomembno. Tega se moramo zavedati. K zdravju nam pripomore zdrav nacin življenja. 
Danes je veliko ljudi bolnih zaradi nezdrave prehrane. K nezdravi prehrani sodi vnaprej pripravljena in hitra hrana, npr. hamburgerji, pizze, ocvrt krompircek … Zbolimo tudi zaradi prigrizkov, npr. cipsa, cokolade, kokic itd. Zdravju škodljive so tudi sladke pijace, med njimi je najbolj popularna kokakola. Prevelike kolicine zaužitega sladkorja povzrocajo sladkorno bolezen. Gre za bolezen sodobnega casa, ki je neozdravljiva. Ce zbolimo, moramo do konca življenja jemati zdravila ali si dajati injekcije z inzulinom. Sladkorni bolniki morajo zdravo jesti. Pojesti morajo veliko sadja in zelenjave. Imeti morajo vsaj 5 obrokov. Zdravje krepimo tudi s športom in z gibanjem na svežem zraku. Pomemben pa je tudi pocitek in dovolj spanja. 
Ceprav obožujem cips, cokolado in kokice, se trudim, da tega pojem cim manj. Mama me sili, da jem sadje in zelenjavo. Že od malih nog se ukvarjam z razlicnimi športi. Mislim, da za svoje zdravje dobro skrbim, cuvam ga kot najvecji zaklad.                                  
                                                                                                         Jaka Žunko, 5. c 
 
 
 
Hrana in zdravje 
 
Vsak izmed nas si želi biti zdrav. Skoraj vse pa je odvisno od nas samih. 
V šoli, od staršev, iz medijev se ucimo o zdravem nacinu življenja. Vsi vemo, da je to gibanje, osebna higiena, pocitek in zdrava prehrana. Po drugi strani pa po televiziji gledamo reklame, ki nam ponujajo nezdrav nacin življenja. V mislih imam nakup hrane, ki vsebuje sladkor in nezdrave mašcobe. To je npr. reklama za Oreo, cips ... Sama sem že poskusila oba izdelka. Priznati moram, da sta mi zelo teknila. Žal pa sta nezdrava. Nezdrava pa je tudi kokakola in njej  podobne pijace. Ali veste, katera je najbolj razširjena droga na svetu? To je cokolada. Veliko ljudi je odvisnih od cokolade. Mlecna cokolada spada med nezdrava živila. Temna cokolada spada med zdrava živila. Nezdrav nacin življenja, predvsem nezdrava hrana, povzrocata debelost in druge bolezni, npr. sladkorno bolezen. 
Na svetu živi veliko ljudi v pomanjkanju. Mnogi od teh so lacni. Zaradi lakote umre vsakih 6 sekund en otrok.  Nekateri pa živijo v izobilju. Zdravo, svežo in uporabno hrano mecejo v odpad. 
Pri nas s hrano ravnamo preudarno. Koncno sem tudi jaz zacela razmišljati o zdravem nacinu življenja. Razmišljanje pa še nic ne pomeni. Potrudila se bom, da bom to tudi uresnicila. 
                                                                                                  Katarina Kališek, 5. c 
 
 
Cudež  
Cudež je kot dež, ki izgine  
in najboljši trenutek, ki se zdi, 
da ne mine, 
je kot risba, ki jo narišeš  
in jo naslednji trenutek izbrišeš.  
Ni kot snežinka, ki se stopi, 
je kot carovnija, ki se zgodi  
in nikoli ne pozabi. 
 
Eva Kuntic Kadic, 6. a 
Življenje  
Življenje je dolgo kot knjiga,  
živeti življenje pomeni imeti svobodo, 
življenje ti daje vzpone in padce,  
ali se sploh splaca živeti?  
Življenje je lepo, lahko pa je grdo, 
skratka - živi na polno, 
ne boj se življenja, 
ki je dolgo, a kratko.  
 
Lia Peric, 8. b in Zoja Vocanec, 8. c 
 
 
Zgrabi strah za vajeti 
Lipico pred leti sem že obiskal, 
ko sem z lipicancem se na pot podal, 
žrebci prelepi, žrebicki še bolj, 
ko gledam iz ograde v ogrado že sanjam na pol. 
En žrebec me mami, k sebi me vabi, 
sijoca mu griva, prelep mu skelet, 
žrebec na hribu me zvabi k seb'. 
Pocasi grem k njemu, ni naju strah, 
oba dobro veva, da pravi je cas. 
Dotik naju združi, kot eno sva zdaj, 
pa ce še grom zaruži, ne greva nazaj. 
Dovolj je strahov, 
dovolj je gromov, 
ki zbujajo strah, 
zdaj sva pogumna, 
zdaj sva odrasla, 
to najin je cas. 
 
Eva Božic, 8. b 
 
 
Šola  
Pocitnic je konec  
in že spet bo zazvonil zvonec.  
 
Anglešcina in nemšcina 
ter zraven še slovenšcina,  
treba vse se je nauciti  
in samo znanje pridobiti.  
 
Potem pa še umetnost ta, 
glasbena ali likovna, 
pa to še ni vse, 
še naporna matematika je. 
 
Ostane nam še naravoslovje  
ter pretekla zgodovina,  
poleg vsega tega 
pa še kuhati je treba. 
 
Pouka je konec  
in spet zasliši se zvonec.  
 
Prijateljstvo  
Prijatelj je tisti, ki pomaga ti, 
ob strani stoji in te razveseli.  
Prijateljstva ne moreš kupiti,  
le s sreco ga je možno dobiti. 
To je beseda, ki vcasih boli,  
a velikokrat te nasmeji.  
Prijatelju lahko zaupaš se,  
tudi cesar strah te je.  
Prijatelj polepšal ti bo dan, 
zato od njega ne hodi dalec stran.  
Iskati pravo pot zaman se je truditi, 
le pravega prijatelja si je treba dobiti.  
Prijateljstvo je, cesar ne moreš prijeti,  
vendar je to, kar pravim prijateljem  
ne moreš odvzeti. 
Adriana Grcar, 6 a  
 
Tina Moharic, 6. a 
UGANKI 
Je barve zelene, 
ni dobra za mene. 
Ni dobra za prebavo, 
razen za kravo. 
Je lepa za okras, 
a ni užitna za nas. 
In ni prave zabave, 
ce na njej so krave. 
Le kaj je ta pojava? 
To ni zelenjava, 
to je navadna, zelena …. 
(trava)                      
  
 
 
 
 
Polna samote in lepote  
ter tiha, ko piha, 
 zelena in sprošcena, 
pa konec koncev skoraj zapušcena, 
vsa skrivnostna brez sledu  
se je lahko najde dalec ali blizu. 
 (narava) 
Tina Moharic, 6. a
                Tadej Jurancic, 5. c 
 
 
Mešanica živalskega prijateljstva 
Prijateljstvo je sestavljeno iz pik, 
kakršne so na vratu žirafe, 
prijateljstvo ima krila, 
s katerimi se dvigne kakor metulj 
in leti iz cveta na cvet. 
Prijateljstvo ima hitre noge, 
hitro lahko odide 
in se pred noji postavlja. 
Prijateljstvo ima šcipalke, 
ki te ušcipnejo mocneje kot rak, 
prijateljstvo ima dušo, 
ki te razveseli ali razžalosti. 
Tjaša Kac,  Monja Kobler, Nuša Nedeljko, 6. a 
 
Pikcasto življenje 
Življenje je rdece kakor kri, crno kakor noc 
in mi vliva upanje in moc. 
Življenje ima šest nog, na katerih se opoteka, 
vendar s sreco in z veseljem naprej poteka. 
Življenje v starosti dobi krila, dvigne se visoko v zrak, 
tja nad puhaste oblacke, vse tja v nebesni raj. 
Življenje je pikcasto kakor pikapolonica. 
Monja Kobler, Tjaša Kac in Nuša Nedeljko, 6. a 
 
 
 
Prijateljstvo 
Prijateljstvo je kot žarek, 
ki lahko zbledi,  
je kot led, ki se stopi,  
a upanja nikoli ne izgubi. 
 
Ko žalosten si, 
prijatelj vedno pomaga ti, 
je kot žarek, ki te razsvetli.  
Roža zacveti in prijateljstvo zažari.  
 
Nuša Nedeljko in Monja Kobler, 6. a 
 
Rrradiator 
Rrradiator ni mašina, 
rrradiator je toplina. 
Ko zunaj mrrrazzz napade nas, 
rrradiator notri pogreje vas. 
Pozimi ponavadi vroc je zelo, 
poleti pa ni tako. 
Ko mi kopamo se, 
on na pocitnicah je. 
Leto za letom starrra se, 
ko prrride cas, on umrrre. 
Ce to se zgodi, 
ata po nov rrradiator hiti. 
Ko nov rrradiator prrrihiti, 
stari ljubosumni so vsi. 
Scasoma navadijo se ga, 
zato prepir se konca. 
Tjana in Lara, 6. b 
 
 
Trtrtelefon 
Nadležni trtrtelefon sploh nic ne govori, 
samo moje prijatelje k sebi drži, 
mladi gledajo samo v trtrtelefonski ekran, 
medtem pa se jim ruši njihov zdravi dan, 
a jaz raje s prijatelji se doživeto igram, 
kot pa s tabo dolgocasno cvekam. 
Ajda Romih, 6. b 
 
 
 
 
Padec 
Bilo je res grozno, 
ko s skiroja sem padel, 
a bilo je prepozno, 
saj bergle sem nadel. 
V bolnišnici sem pristal, 
tam en teden ostal 
z zlomljeno nogo, 
šibko in ubogo. 
Ampak zdaj sem že doma, 
brez vecjega problema. 
Filip Vrecl, 7. c 
 
                                                   Oci  
Živela je tam 
ogromna postava, 
dve majhni luknji 
imela je glava. 
Luknji sta dom 
za dva majhna škrata, 
levicar, desnicar, 
menda sta brata. 
Eden je moder, 
drugi rdec, 
kateri kateri je, 
sploh ne vem vec. 
Ne vem, 
morda sta enaka kot jajce jajcu, 
zašiljena brata 
kot pri Kitajcu. 
Cel dan sedita, 
tiho molcita, 
cakata noc, 
da trdno zaspita. 
Vinci Oblak, 6. b 
Haiku 
Haiku je pesniška oblika, ki obsega sedemnajst zlogov; prvi in tretji verz imata po pet zlogov, drugi sedem. 
 
Znanost je lepa, 
veliko te nauci 
in dela stvari. 
Tjaša in Monja, 6. a 
 
Modra, rumena 
in še bela zelena, 
to pisan je svet. 
Tia in Neža, 6. a 
 
Nisva pesnika, 
piševa rada zgodbe 
o prijateljstvu. 
Žan in Karin, 9. razred 
 
Rožice cveto 
na travniku cvetocem, 
ptice pojejo. 
Anej, 6. c 
 
Travnik zeleni, 
vse okoli spremeni, 
sreco poživi. 
Anej, 6. c 
 
Morje valovi, 
galeb pesem poje si, 
ptica odleti. 
Neja, 6. c 
 
Drevo se iskri, 
na njem pticek lep sedi, 
sova civka ti. 
Neja, 6. c 
 
Tulipan cveti, 
rdeca barva sveti, 
je zelo lepo. 
Neja, 6. c 
 
Cebela brenci, 
poglej si to rec zdaj ti, 
takoj odleti. 
Neja, 6. c 
 
D:\Users\Uporabnik\Downloads\20180605_200703.jpg
Živa Kuntic Kadic, 7. c – zmagovalni haiku v Unescovem projektu 
 
 
Žaba in muha  
Dve basni z istim zacetkom, potem pa … 
     Sredi gozda se je razprostirala jasa, na kateri se je lesketal majhen ribnik. Na kamnu sredi ribnika je sedela lacna žaba in si ogledovala mesnato muho.  
     Take muhe še ni videla, bila je polna in njena krila so se lesketala, žabi se je cedila slina. Muha je to videla in zacela razmišljati: »Starina me ne more pojesti, pa ce tudi strmoglavim v njena usta.« Bila je tako napihnjena, da je zletela pred žabo. Žaba je na muho že pozabila, saj je imela hudo demenco, vse do tega trenutka. Gledala jo je in muha je plesala. »Jaz … je, je, jedla,« je jecljala žaba. »Ti ne je, je, jedla … me, me, mene,« se je hvalila napihnjena muha, vse dokler ni od nekod priletel kamen - naravnost v muho. Z vso hitrostjo sta muha in kamen padla v žabina usta. Muha je bila splošcena, žaba pa se je s kamnom zadušila. Naslednji teden se je po vsej jasi zaslišana novica, zaslišali so se zvonci.  
     Da se z naukom ne bo treba muciti, so vašcani oznanjali: »Pricakujte nepricakovano.« In ta zgodba je navdihnila dovolj rodov, da jo zdaj berete vi. 
                                                                                                       Ema Rauter, 7. b 
 
     Sredi gozda se je razprostirala jasa, na kateri se je lesketal majhen ribnik. Na kamnu sredi ribnika je sedela lacna žaba in si ogledovala mesnato muho.  
     »O, pozdravljena, madam muha, vidim, da ste pridobili na teži!« je žaba zaklicala muhi. Ta pa je odgovorila: »Gledate mojo cudovito mesnato postavo, madam žaba? Ja, res imam malo vec oblin, te mi olepšujejo postavo.« Zvita žaba pa je nadaljevala s prigovarjanjem muhi: »Pridite malo bližje, madam precudovita muha, rada bi si ogledala, iz katere tkanine je vaša obleka, ki se tako sveti na soncu.« In muha, kateri je prav prijalo, da jo nekdo hvali, je odletela dva zamaha s krili bolj proti žabi in je odvrnila: »To je najboljša svila na tržišcu, kupila sem jo na cebeljem trgu, stala je 80 rožnih prahcev.« »To pa je res veliko,« se je žaba narejeno cudila, da bi muho privabila k sebi.  
     Muha, ki je pozabila, da je žaba njena plenilka, je odletela do nje in še preden se je lahko muha znova pohvalila, je že bila v žabjem sapniku, žaba pa se je zadušila.  
                                                                                                         Nuša Ornik, 7. b 
 
 
Prizadelo me je  
     Lahko vam povem, da vsi dnevi niso srecni. Tako vam bom opisala konec življenja mešancka Zena.  
     Bil je  vesel, soncen dan, ko sem se za hišo igrala z botrinim mešanckom Zenom. Resnici na ljubo Zen sploh ni bil majhen, bil je velik in mocan. Njegova kot oglje crna dlaka se je svetila v soncu, iz ust mu je molel rožnat jezicek. Ko je pridrvel do mene, je skocil name, njegova teža pa me je veckrat podrla na tla. Za namecek je še legel name. Ce mu ne bi vrgla njegove žogice, bi me prav gotovo splošcil v palacinko. Veckrat je pritekel nazaj do mene, pri cemer je glasno sopel, legel pred mojimi nogami ter me gledal z velikimi 
ocmi. Veckrat sem ga popraskala po trebušcku, veselo me je polizal, nato pa sva se zacela ravsati.  
     Nekega jutra sem se umila ter se oblekla, po stopnicah sem pricapljala v kuhinjo. Na mizi me je cakal zajtrk, botra je stala ob hladilniku, s hrbtom obrnjena proc od mene. Pogledala sem proti Zenovi postelji. Mirno je pocival,  toda pocival je prevec mirno. V srcu sem zacutila zbodljaj strahu, nagonsko sem se obrnila k botri. Videla sem, da so se ji tresla ramena, oci je imela rdece in objokane. Ni bilo dvoma, Zena je vzela smrt. Še isti dan smo ga pokopali na vrtu. 
     Življenje brez živalskega prijatelja je povsem drugacno, še vedno pa ostaja spomin na najine igre. Ne bom ga pozabila. 
                                                                                                      Monja Kobler, 6. a  
 
Srce 
 
Srce je rdeca gmota, 
lahko je majhno, 
lahko je nadomestek za robota, 
lahko je rdece, a nikoli zeleno. 
 
Tista najbolj hitra srca 
so športnikov ponos, 
od tistih, ki jim uide kaka brca, 
do tistih, ki rabijo drag prevoz. 
 
Kadar glava pušca, 
srce joce, 
takrat je solz potok 
in poplavlja Hoce. 
 
Ko srce joce, 
takrat se para 
in noce in noce 
zapustiti dom nemara. 
 
Marsela Supe Vide, 6. b 
 
 
Igrajmo se 
 
 
D:\Users\Uporabnik\Documents\Dokumenti\glasilo\Tara Recnik, 7. b (2).jpg
Tara Recnik, 7. b 
 
Izštevanke 
Peci, peci, pec, 
lepinja gre v pec, 
ko iz peci se skadi, 
lepinja že na krožniku leži. 
Blaž Jug, 7. c 
 
Jaz sem deteljica, 
ti si vetrnica, 
ce me najdeš, uloviš sreco, 
ce pa ne, pa nesreco. 
 
Pihaj, vetrnica ti, 
naj igra se zacne. 
Ce je ne dokoncaš, 
pac prazno pest imaš. 
 
Una Vrpcic in Eva Recnik, 7. c 
 
 
Am, bam, miš ti dam, 
sonce sije, srce bije, 
miška pije. 
1, 2, 3 pa pritece kri. 
Maja Frangež, Marica Bartol, 7. c 
 
Maribor nogometni klub, 
naš najvecji up, 
gremo na tribune mi, 
zmago priborimo si. 
Rok Knaflic, 7. c 
  
 
 
Ucenci 6. a razreda so napisali navodila za igre 
 
Podivjani konj  
Igra se igra na prostem, natancneje na trampolinu. Sodelujeta lahko le dva igralca, eden je konj, drugi pa jahac. Stara morata biti vec kot 9 let. Pred zacetkom igre morata dolociti, kdo je konj in kdo jahac ter kje je hlev in kje je paša. Pri igri potrebujeta vrbovo šibo ali kakšno drugo upogljivo palico, trampolin, jopico in pas. Igra se igra tako, da konja postavimo na dolocen prostor – hlev, jahac konja s pasom in z jopico poveže tako, da ima sedlo, nato ga zajaha ter ga s šibo udari po zadnji plati. Konjeva naloga pa je, da jahaca na vse možne nacine poskuša vreci s sebe. Ce mu to uspe, se mora z vso mocjo vreci na jahaca. Ko se konj postavi na dve nogi, vlogi zamenjata. Igra se igra, dokler konj in igralec nista prevec utrujena.  
Opozorilo: igra je lahko nevarna. 
                                                                                                           Monja in Tjaša 
 
Pazi, žoga! 
Igra se igra na prostem. Igrajo jo lahko otroci vseh starosti. Na zacetku igre igralci pripravijo žogo in dolocijo tistega, ki bo lovil. Med igro igralci tekajo naokoli in bežijo pred tistim z žogo. Cilj tega igralca je, da zadene drugega igralca. Tako mora igralec, ki je bil zadet, loviti ostale. Igra se konca po želji igralcev. 
                                                                                                                 Tia in Zoja 
 
Judoodbojka  
Igra se lahko igra v zaprtem prostoru ali na prostem. Tla morajo biti obložena z blazinami, lahko se igrajo otroci od 7 let naprej. Igro vodi odrasla oseba, ki mora biti polnoletna, zato da pri tem varuje otroke in jim daje nasvete za igro. Potrebujemo žogo za odbojko ter športna oblacila. Igra se igra tako, da sodnik oziroma odrasla oseba naredi oziroma doloci polje, doloci dve skupini, ki se borita in medtem igrajo odbojko. Odrasla oseba pokaže nekaj postopkov in metov za judo in odbojko. Na zacetku igre se igralci razporedijo v polja. Igra se konca tako, da zmaga tista ekipa, ki ima vec tock. Igra traja 20 minut. 
                                                                                                              Klara in Neža  
 
Pojdi na …  
Igra se igra na igralih. Igro lahko igra najvec pet igralcev in vodja. Igralci morajo biti stari vsaj šest let ali vec. Igralci dolocijo vodjo, ki govori ukaze. Pripomockov za igranje ni, ker je igra zelo preprosta. Poteka tako, da igralci tecejo po igrišcu, ko naenkrat vodja zaklice, na katero igralo morajo splezati igralci. Na igrala morajo priti v dolocenem casu, ki ga doloci vodja. Izpadejo tisti, ki na igrala ne pridejo v pravem casu, zmaga pa tisti, ki zadnji ostane v igri.  
                                                                                                           Adriana in Nejc 
 
D:\Users\Uporabnik\Documents\Dokumenti\glasilo\Danaja Lorencic, 7.b.jpg
                                                Danaja Lorencic, 7. b 
                              
D:\Users\Uporabnik\Documents\Dokumenti\glasilo\Amanda Brglez, 7.b.jpg
D:\Users\Uporabnik\Documents\Dokumenti\glasilo\Brina Vrbanic, 8.c.jpg
            Amanda Brglez, 7. b                                        Brina Vrbanic, 8. c 
                                 
D:\Users\Uporabnik\Documents\Dokumenti\glasilo\Tara Perdija, 6.c (3).jpg
D:\Users\Uporabnik\Documents\Dokumenti\glasilo\Lucija Adam, 8.a.jpg
            Tara Perdija, 6.c                                             Lucija Adam, 8. a 
 
Tisk glasila Sedmo cudo 2017/18 so omogocili: 
 
 
                   
D:\Users\Uporabnik\Downloads\HUDIN.jpg
Demšič Matjaž s.p.
 
 
 
           
D:\Users\Uporabnik\AppData\Local\Temp\Temp1_ledinek-logotipi.zip\ledinek logotipi\ledinek_beli_crna.jpg

































 
 
 
 
           
D:\Users\Uporabnik\Downloads\PRAVA VIZITKA DANILO.bmp
Rezultat iskanja slik za frešer siničev mlin
 
 
 
 
 
 
Navodila za priloženo igro Gremo v mesto! 
Igro lahko igrata najmanj 2 igralca. Za igro igralci potrebujejo priloženo igralno podlago, igralno kocko, vsak svojo figuro, list papirja in pisalo. 
Na zacetku igre imajo vsi igralci svoje figure na polju START. Najmlajši igralec zacne igro tako, da vrže kocko in se pomakne za toliko rumenih polj naprej, kolikor pik pokaže igralna kocka. Nato drugi igralci nadaljujejo z igro, vsak igralec samo enkrat mece kocko, nato je na vrsti naslednji. Ce figuri dveh igralcev stojita na istem polju, oba igralca meceta kocko, v igri ostane igralec, ki je imel na kocki najvec pik, drugi igralec se pomakne na zacetek igre. Zmaga igralec, ki prvi pride do cilja, torej od doma v mesto, vendar komaj takrat, ko mu met kocke pokaže toliko pik, kot je potrebnih rumenih polj do polja CILJ. 
Ce igralec s svojo figuro stoji na polju, ki je oznaceno s crko, mora upoštevati naslednja navodila: 
A – za odhod v mesto moraš izbrati ustrezna oblacila, zato dekleta 2-krat ne mecejo kocke, fantje pa 1-krat. 
B – mudi se ti, zato pojdi 4 polja naprej, 
C – doma si pozabil denarnico, zato se vrni na START, 
C – najstarejši igralec ti mora postaviti matematicni racun; ce ga pravilno rešiš, greš 6 polj naprej; ce je rezultat nepravilen, greš 9 polj nazaj, 
D – utrujen si, zato boš pod smreko pocival, 1-krat ne meceš kocke, 
E – ker si žejen, greš v gostilno na limonado, zato 2-krat ne meceš kocke, 
F – pohiteti moraš, zato greš 3 polja naprej, 
G – v parku si srecal prijatelje, zato 2-krat ne meceš kocke, 
H – poškodoval si se, zato pokliceš enega igralca na pomoc, skupaj gresta na naslednje polje 
I – popraviti moraš gugalnico, 1-krat ne meceš, 
J – opazuješ ptice, 1-krat ne meceš, 
K – na list nariši rastlino; ce kdo od igralcev ugotovi, katera rastlina je to, greš 5 polj naprej, 
L – spoznal si nove prijatelje, vrni se 4 polja nazaj, 
M – rad bi utrgal jabolko z drevesa, zato 1-krat ne meceš, 
N – skocil boš visoko do koša, zato pojdi 3 polja naprej, 
O – pohiteti moraš v muzej, ker ga bodo kmalu zaprli, pojdi 5 polj naprej, 
P – doživeti želiš noc v muzeju, zato 3-krat ne meceš, 
R – ce poveš 5 znacilnosti dinozavrov, greš 5 polj naprej, 
S – srecal si prijateljico; ce ji zapoješ lepo pesem, greš 5 polj naprej,  
Š – v muzeju si pozabil telefon, zato se vrni 13 polj nazaj, 
T – izgubil si se, v angleškem jeziku povej, kam bi rad prišel ali pa se vrni 10 polj nazaj, 
U – v mestu boš poiskal kino, naštej 5 naslovov filmov ali knjig ali pa se vrni 5 polj nazaj, 
V – izberi soigralca, s katerim boš na listu papirja igral vislice; naprej greš toliko polj, kolikor napacnih crk je povedal soigralec, 
Z – rad bi odšel nazaj v park, zato se vrni na crko L, tokrat ne upoštevaj navodil za L, 
Ž – ne veš, ce si v pravi ulici, zato 1-krat ne meceš. 
Kazalo 
Uvodnik ………………………………………………………………………………………………………2 
Pogovarjali smo se……………………………………………………………………………………..3  
Eko koticek………………………………………………………………………………………………….7  
Dogodki, zanimivosti….……………………………………………………………………………….9 
Tekmovanja……………………………………………………………………………………………….19 
Pouk malo drugace………….…………………………………………………………………………26 
Mladi ustvarjalci…………………………………………………………………………………………40 
Igrajmo se…………………………………………………………………………………………………………..60 
 
 
Sedmo cudo 
glasilo ucencev OŠ Dušana Flisa Hoce 
junij 2018 
 
Sedmo cudo s priloženo igro Gremo v mesto! je izdal uredniški odbor glasila OŠ Dušana Flisa Hoce,  
Šolska ulica 10, 2311 Hoce 
 
Odgovorna urednica in mentorica: Sanja Obaha 
 
Uredniški odbor:  
- uciteljici: Vlasta Smrdel, Lidija Šoštaric, 

- ucenki: Lucija Adam, Sara Sobocan. 


 
Mentor likovnim ustvarjalcem: Albin Lorber  
 
Tisk: Evrografis Maribor 
 
Naklada: 700 izvodov 
 
 


 
Avtorica izdelka na naslovnici: Lucija Adam 
Avtorji izdelkov na barvnih straneh glasila: Lenart Potocnik, Lucija Adam, Vid Gomaz, Rene Potocnik, Tara Recnik, Blaž Jug, Zala Meglic, Melanie Jurko, Maja Frangež, Anej Tominc Voh, Domen Novak, Daša Bejat Krajnc, Nika Škorjanc in ucenci 3. c 
Glasilu je priložena tudi igra Gremo v mesto!, na kateri so ilustracije, avtorji so: Ana Roškar, Jan Pušnik, Melanie Jurko, Nika Bedenik, Nika Lajmsner, Nuša Ornik, Tara Perdija, Tilen Franc, Zala Meglic.