Glasilo Jugoslovanske socialne demokracije. Uhaja v Ljubljani mk torek, Četrtek in soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto H K, za pol leta 7 K! za fetrt leta 3'50 K, mesef no 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7'90, za č«-trt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9'ftO K za četrt leta 4-80 K PaaatMMiin IS v. Reklamacije so poštnine prosite. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se nei vračajo Inseruti: Enostopna pett •vrstica* (iirina 88 mm) n enkrat 80 vin.-večkrat po dogovoru. 73. štev. V Ljubljani, v torek, dne 21. junija 1910. Leto XIII NASLOVA: Za dopise in rokopis« n Ust: Uredništvo »Bdečega Prapora>, Ljubljana. — Za denarne poiiljatve naročila na list, reklamacije, inserate I. t. d.: Upravnlfltvo iKieitia Prapora«, Lltibljana, Šelenburgova ulica 6/11. Papežev poraz. V večjo zadrego ne bi bil lahko kdo spravil naših klerikalcev kakor papež i svojo nesrečno encikliko. Naši Slovenčeve! so «katoliSki> in papažev-ski do kosti, obenem so pa tudi monarhistično lojalni, vsaj z jezikom, kakor star veteranec. Včasi se da to prav prijetno združevati, ker piha v Avstriji klerikalni veter tudi v najvišjih krogih. Sedaj pa je ta dvojna lastnost naših nadkatoličanov tako nadležna, da sami ne vedo, kako bi se rešili iz precepa. Znano je, kako je «Slovenec» zmerjal, ko so se na Nemškem pojavili protesti proti encikliki. Neki člankar klerikalnega lista je venomer kričal, da je enciklika zgolj »naboženski* čin glavarja ka-totiške cerkve in da se nima nihče vtikati v to. No, na svetu je bilo vendar mnogo ljudi, ki niso vprašali «Slovenca», pa so se vtikali In med onimi, ki so izrazili svoje obžalovanje, da se je izdala Boromejeva enciklika, so tudi nekateri katoliški vladarji, namreč: Saksonski kralj, bavarski princ-regent in pa — avstrijski cesar Franc Jo-žef. Kaj pravi na to vsekatoliški hiperlojalni »Slovenec* P In to »vtikanje*, ki je po katoliškem listu •nedopustno*, je imelo prav krepke posledice. •Sveti* oče je namreč iz «raz1ogov umnosti* storil potrebne korake, da se ni enciklika razglašala ne v cerkvah ne v škofijskih listih. Obračajte stvar kakorkoli je hočete i Papež je doživel poraz. )e že tako, ljubi Slovenčevcil Včasi ni bilo treba druzega, kakor da je Rim zaklel, pa le je ves krščanski svet valjal v praku. Včasi so romali cesarji čez Alpe in so v sami srajci stali za pokoro pred papeževimi vrati. Danes ne hodi nihče več v Kanoso in mogočni papež se ne upa več prekleti ne kraljev, ne narodov, ampak kakor šolar-ček, ki ga je oštel učitelj, jeclja, da ni tako mislil in da ne bo več. Polagoma bodo ljudje Že tudi ie pri nas izpo-znali, da so vaše strele kolofonija. Proces ruske policije. V Parizu se je v torek, kakor smo poročali v zadnji številki, začel proces proti RusuRipsu. Obtožen je poizknšanega umora. Toda pravi obtože* nec v tem procesu je ruska politična policija, Preden je Rips izvršil svo} atentat zoper pol« kovnika Kottena, je spisal svoje spomine, iz katerih podajamo najvažnejše momente, ker bodo po njih čitatelji laže umevali ves proces. Dne 19. februarja 1909 je bil Rips t Moskvi aretiran in izročen politični policiji. Polkovnik Kotten, ki ga je imel zaslišati, ga je takoj spoznal. Zasliševal ga je namreč že pred tremi leti; takrat je bil Rips odgnan v Sibirijo, odkoder je pa pobegnil. Kotten je dejal Ripsu, da dobi najprej tri mesece ječe, potem pa da bo odgnan v Irkutsk v Sibiriji. Nato je začel govoriti o revolucionarni stranki, dejal, da pozna policija vse njene načrte, la preden se izvrta in končno ga ja povabil, aaj vstopi k njemu v službo kot vohun, Rips je prebil grozne dulevae boje in nazadnje si je zmislil, sprejeti predlog, da bi aa ta način spoznal prave vohune in Ipide. Zahteval je nekaj časa za premišljanje in ga je dobil. Prej je pa le vprašali »Kdo vam jamči, da ne vstopim v Vašo službo le zato, da bi imel od tega koristi kot revolucionar?» Polkovnik je odgovoril: Izdaj- stva se ne bojimo. Kajti prejalislej morate na svojih potih srečati katerega svojih tajnih sotradaikov. Nikdar se nam še ni pripetilo, da bi nas bil izdal, kdor je bil v naši službi. To je prenevarno. Res je, da sta nam jo dva popihala. Eien je bil celo dobil denarja. Tu se ne da n>č napraviti. Ampak če se nam ponesrečita dva slučaja, se nam jih posreči deset.* Nadalje pravi 'Kotten: »Kjerkoli se ustanovi revolucionarna skupina, je že špicel med njimi*. Po dolgem notranjem boju je Rps dne 20. februarja zvečer naznaoil Kottenu, da sprejme njegov predlog. Kotten ga je takoj izpustil in povabil za drugi večer v posebno sobo restavracije Testov. Na tem sestanku je Rips dejal, da ni član organizacije revolucionarjev. Kotten je aa to opomnil: »Skoda 1 Ampak to se lahko popravi. Rips je omenil, da revolucionarna stranka vsled desorga-nizacije po Azevovi aferi in radi pomanjkanja denarja ne bo storila nič večjega. Na to je odgovoril Kotten: »Za to le nič ne skrbite. Poučen sem, da je dal neki B. F. stranski stotisoč rnbljev. Ne pozabite, da glava kakor Savinjkeva ni ustvarjena za hladno premišlja vanje. Na srečo sera dobro poučen o vsem, kar dela in kar namerava. Pripravljeni moramo biti na atentate teroristične skupine. Glejte, da se približate revolucionarnim krogom*. Kotten je predlagal Ripiu, naj gre v Pariz, kjer bo našel nekdanje prijatelje. V tujini naj bi ostal najmanj šest mesecev in dobival povrh potnih stroškov po 500 rubljev na mesec. Drugi večer je bil zopet sestanek s Kottenom v restavraciji. Kotten je imej s seboj polkovnika Klimo vi^a, visokega funkcionarja peterburške policije. Klimovid jo dejal: »Zdaj življenje ni več zanimivo. Ne zgodi se aič več*. Rips je omenil, da poročajo časopisi neprenehoma o atentatih in ekspropriacijah. Na to pravi Ktimovič: »Te eknu sicer skrbeti v smislu § 133. Sol. in uč. reda za slogo med podrejenim učiteljntvom Ia c. kr. nadzornik je bil poleg, in vse to slišal, samo da dobi stvar ie ostudnejše lice javnega denuncianstva! — Dev gtoDte Schuft . . . Nemalo smo se pa čudili, da neki c. kr. nadzornik ni popravil in pojasnil vesti, ko so mu je očitalo, da je v k'erikalo-politiške namene zlorabil svojo uradno moč. lavno se mu je očitala ta zloraba njegove službe, in on bi bil že uradi podrejenega učiteljstva dolžan, doprinesti dokai resnice, 8 ga ni in je s tem priznal svoje dejanje. Korom-piranost režima ia Schwarzove vlade se nam vidi tudi v tem oziru, če se spominjamo na deželnega predsednika Heina, ki je v takih slučajih zakteva1 vedno uradni popravek 1 ln naša vlada drži pri vsem tem početju roke križem* da, ie več, ona direktno podpira to poa četje, kar je izpričal baron Scbvvarz a svojo izjavo: •Proti dr. Šušteršiču ne morem ničesar storiti*! Korumpirana vlada je sklenila pobratimstvo z nasiljem ! Skrajna demoralizacija pa odseva še iz tega, da vlada' podpira nemoralno početje, da *se pri nameščanju dosledno prezira kvalifikacija. To je edino pravo merilo, če bi hotela biti naša vlada pravična! In kaj je sedaj naša dolžnost? Naša dolžnost je, da zberemo vse slične protizakonite in nemoralne slučaje. Zatorej jih nam vpošiljajte natančno popisane! Dolžnost »Zveze* je, da najodločneje protestuje proti takemu početju na nančno ministrstvo in podpre svoj protest z golimi dejstvi! Istotako je pa tudi dolžnost »Zveze slovenskega učiteljstva*, da vloži protest na naučno ministrstvo in se najodločneje upre takemu nemoralnemu početju nad svojimi člani. Da, še več! Naša dolžnost je, da se organiziramo po avstrijskem časopisju vseh narodnosti in seznanimo najširšo javnost s korupcijo, ki vlada nad učiteljstvom nekje — v Avstriji! Zato bomo poskrbeli, da se potom časopisja razve po vsi monarhiji in tudi izven nje, kako lomijo na Kranjskem zakone, kako je klerikalni politik dr. Šušteršič pahnil deželnega predsednika Schwarza s stola pravičnosti in objektivnosti ter napravil iz zaščitnika zakonov in pravice — marioneto v svojih krutih rokah t Naj gre tako obsodba po vsem kulturnem — svetu! Komu v sramoto, pač ni težko reči. Prihajajo žalostni čas;. G. kr. nadzornik je politiški priganjač, v Dibrepoljali brusijo nože, na Grabnu v Ljubljani denuncirajo z anarhisti, službe oddajajo preko zakonitih določil pod roko, baron Schwarz — namestnik cesarjev — pa čepi pod mizo in brez moči in volje gleda, kako se s klerikalnimi politiki in duhovniki na čelu zgrinja čroa vojska, da z zakonolomstvom in krvjo uveljavljajo — moč nasilja! Anarhija v polnem cvetju! Zato pa še enkrat: Slabiči, omahljivci, vohuni, netnačajneži — stran od nas, stran takoj, da bodo čiste in pripravljene naše vrste, da ne bo omahljivca v našem številu, ko se nam je boriti za čast, resnico in pravico! Politični odsevi. * V locialno polltičnem odseku se je v četrtek razpravljalo o zakonu protipijančevanju. Nemško-nacionalnemu poslancu S t d 1 z I u se je pa zdelo umestno, nastopiti proti zakonu z obstrukcijo, ker je menda po njegovem mnenju pijančevanje nemška-nacioualen privileg. * Is krfečaniko-iacialsaga tabora. Verganijev »Deutschcs Volksblatt* nadaljuje napade na Ges-manna in njegove pristaše, katerim očita prav hude reči. Mladi Gessmann je hotel deloma utajiti svoj govor proti krščansko - socialnim delavcem; »Deutsches Volksblatt* pa odgovarja, da mu ga lahko dobesedno dokaže, ker sta ga za vrati dva stenografa — stenografirala. Dunajski gostilničarji, večinoma krščanski so-cialci, so na nekem shodu nenavadno ostro kritizirali politiko kršč. socialne stranke. Očitali so, da je le posameznim osebam pomagala do polnega korita. * Ogrske olje volitve nekoliko zboljšujejo položaj opozicije, toda vpričo velikanske vladne večine je vse to tako neznatno, da te ne prihaja več v poštev. V Duna Keckelu je bil voljen Košuto vec Pozsgay, v Kisfend Aadrašijevec grof Wenck-heim, v Kis-Kun-Jules vladinovec Hegedfls, v Dum« Vecse Košutovec grof Benyovszky, v Sar-Kereszturu neodvišnjaški divjak Josip Madara s/., v Somogyszill pa Košutovec Hegyi. * P:*fi volilni proteit na Ogrskem se je pri Kraljevski kuriji vložil proti poslancu Rakov-s z k e m u, ki je bil v Gsorni izvoljen proti vladnemu kandidatu Czirakyju. * Dopolnilna volitev in nemški državni Sber je bila v petek v volilnem okraju Ockermunde-Usedom-WolIin. Treba bo ožje volitve med socialnim demokratom in konservativcem. Dobil je konservativni kandidat Bdhlendorff 6065, kandidat napredne ljudske stranke Her -sndčrfer 4299, socialni demokrat Kuntze 7787 glasov. Čeprav je dvomljivo, kako bo pri ožji volitvi, so socialni demokratje z uspehom lahko zadovoljni. Leta 1907. je bil rezultat sledeči: Konservativci 8156, svobodomiselna združitev 6358, socialni demokratje 6113; pri ožji volitvi pa konaarvativci 9415, svobodomisleci 11.011. Torej so konservativci izgubili 2091, naprednjaki 1654 glasov, socialni demokratje so pa pridobili 1674 glasov. Vsekakor torej lep napredek. * Italija ln Avatrlja. V italijanskem parlamentu je poslanec Montresor interpeliral, zakaj so avstrijske oblasti zabranile, vsem trident-skim športnim društvom udeležbo pri veseličnih sestankih v Italiji. Državni podtajnik za zunanje fadeve odgovarja, da o taki splošni prepovedi vladi nič ni znano. — Posl. Montresor trdi, da se je tudi nekaterim športnim društvom z Italije prepovedal prestop avstrijske meje. Taki koraki da ne morejo učvrstiti prijateljskih razmer med Avstrijo in Italijo. — Državni podtajnik odgovarja, da kritizira to vprašanje odloke oblasti tuje države. — Ministrski predsednik San Giu-liano se pridružuje tej izjavi. Vsaka država ima pravico, izdajati take naredbe in nobena druga država nima pravice, posredovati v takih rečeh. * Augleil la avstrijski drsadnoughtl. V zbornici poslancev je lord Beresford vprašal prvega lorda admiralitete Max Kenna, če mora zbornici poročati, kaj je na tem, da se v Trstu oziroma v Pulju gradita dva dreadnoughta in če mu je uradno ali neuradno znano, da se pripravlja stavba še dveh takih ladij v Avstriji. Max Kenna odgovarja, da mu je le to znano, kar je čital v časopisih. * Angleži In papeževa enciklika. V zbornici poslancev je liberalec Gibson Bowles interpeliral, če se je angleški vladi dostavila papeževa enciklika, ki blati reformacijo in reformatorje; ako se je — vprašuje interpelant -- ali bo Grey predložil zbornici prevod latinskega teksta? Ali namerava vlada radi tega predmeta primerno nastopiti pri vatikanu. — Giey odgovarja, da se enciklika ni dostavila angleški vladi. * V srbski nkupitlnl je predsednik naznanil, da je ministrstvo demisioniralo in da po parlamentarnih načelih skupština ne more delati, dokler se ne reši kriza. Prihodnja seja se bo naznanila. * Francoska zbornica razpravlja o interpelacijah, ki se tičejo splošne politike vlade. Oglasilo se je okrog 20 govornikov; razprava bo torej trajala več dni. Socialist Tomas očita vladi, da ravna svojo politiko po zahtevah kapitalizma. Socialist Brisson pravi, da je agrarna politika vlade napačna. * Vatikan ln Španija sta si odpovedala prijateljstvo. Kaker smo že javili, je sedanja vlada izdala dekret, da uživajo zsnapmj tudi nekatoličani versko svobodo. Vatikan pa. ki sicer neprenehoma goie, da zahteva le svobodo in enake pravice za katoličane, je ves iz sebe, čim dosežejo tudi drugi kje košček pravice. Gvvori se, da hoče vatikan ra litega pri nekem pogajanju, ki ga ima s špansko vlado, delati težave. Nato izjavlja minister Ginalejas, kakor poroča »Agenzia Fabra*, da bo v tem slučaju enostavno prekinil pogajanje. Tudi ha Španskem se torej ne plašijo več rimskega žaganja. * Krečanike homatije V diplomatičnih krogih se govori, da je največja nevarnost radi Krete že minula. Ooravnave o. tem vprašanju se bode vršile v Londonu na podlagi protokola, ki ga bo predlagal angleški državni tajnik Grey. Domače vesti. Ljubljanske vesti. — Denunciranje je klerikalcem tako prirojeno, da ga ne morejo pustiti. Radi oddaje dela pri novi obrtni šoli so se pritožili deželnemu odboru. To je njihova pravica, katere jim ne more nihče braniti. A zaključili so svojo pritožbo s sledeč mi stavki: »Končno naznanjava vis. deželnemu odboru, da krožijo po mestu listki, s katerimi politično in prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo v Ljubljani naznanja, da ima svojo knjižnico nastanjeno v prostorih otroškega vrtca, Cerkvena ulica 21. Prosiva deželni odbor, da političnemu društvu za Trnovo in Krakovo prepove rabo šolskih prostorov, kakor tudi enostransko porabo šolskih telovadnic za razna telovadna in druga društva. Govori se, da dobe ta društva celo brezplačno električno razsvetljavo. Kot ljubljanska davkoplačevalca se čutiva tudi oškodovana, da daje ljubljanski magistrat brezplačno na razpolago prostore v bivšem vojaškem Ereskrbovališču »Narodni delavski organizaciji*, er bi se navedeni prostori lahko oddali proti Elačilu za kako skladišče. Visoki deželni odbor lagovoli odrediti, da mestni magistrat raznim strankarskim društvom ne bo dajal brezplačno Erostorov in blagovoli tudi preiskati, kako m pod akimi pogoji oddaja ljubljanski mestni magistrat dvorano »Mestnega doma ‘. Socialni demoaratje se ne morejo pritoževati, da uživajo pri ljubljanskem magistratu kakšno posebno protekcijo; to smo na pr. opazili, ko je ..Vzajemnost" prosila za telovadnico. Marsikaj v tem, kar navaja pritožba, je res graje vredno. Ampak kdor čita, se ne more iznebiti občutka, da je tak boj nelojalen in da nekateri stavki silno močno diše po de-nunciaciji. Kar se tiče oddajanja prostorov posameznim društvom, je na vsak način nekorektno, če se protežirajo društva ene, odklanjajo pa društva druge stranke. Nasprotno pa ne bi bilo prav nič napačnega, če bi ustrezala občina v tem oziru vsem strankam enako. Nelojalnost klerikalnega boja pa tiči poglavitno v tem, da jim ne bi bilo treba iskati takih potov, ker imajo vendar deželno gospodstvo popolnoma v svojih rokah. Toda svoje metode se menda ne bodo odvadili, dokler bodo živi. — Koagrci v Ljubljani. Te dni je imela tudi Ljubljana svoj kongres. Pa naj še kdo pravi, da •c ne moderniziramo! In nazadnje to zboro- vanje ni bila sama parada kakor marsikdaj veliki kongresi, ampak se je bavil z jako resnim vprašanjem velikega socialnega pomena. Pravzaprav je bil to občni zbor društva za prisilno vzgojo in mladinsko skrb, bili so pa na njem tudi udeleženci iz drugih krajev države, ki so povedali marsikaj zanimivega. Društvo samo zasluži mnogo priznanja, uajveč pa gotovo deželno-sodni svetnik gospod Milčinski, ki je duša vsega dela za zanemarjeno mladino, kateremu se je posvetil z vso vnemo in resnobo. Kolikortoli pa se je govorilo lepega in pametnega na kongresu, — z vsako besedo se seveda ne more soglašati — ostanejo vendar odprta še velika vprašanja, na katera zbor ni odgovoril in tudi ni mogel odgovoriti, ker presegajo njegovo kompetenco in moč. Prav ta nerešena vprašanja pa so najvažnejša in najbolj tragična. Najžalostnejše je, da mora sploh obstojati tako društvo. Zanemarjena mladina — kaj je to? Vsakdanje mnenje preklinja izprijene pobe in dekline, češ, že kot otroci so v nadlego ljudem, pozneje pa bodo iz njih berači in tolovaji. In država — zida ječe za berače in tolovaje, ki se rekrutirajo iz take pokvarjene mladine. Zida venomer nove ječe in vedno jih je še premalo. In nastavlja policijo, da lovi berače, in tolovaje in državne pravdnike, da jih tožijo, in sodnike, da jih obsojajo, in ravnatelje in paznike, da jih nadzorujejo v kaznilnicah , odkoder se večinoma vrača o še bolje poučeni, še bolje podkovani za nova hudodelstva. In vendar uče vsi sedanji poizkusi privatnih društev da ta zanemarjena mladina ni nikakor »šiba božja*, da tisti otroci niso rojeni in od nekakšne neizpremenljive usode določeni za berače in tolovaje, ampak da postanejo iz njih lahko prav tako delavni in pošteni ljudje kakor iz drugih otrok. Ampak izpridili so se, ker so »zanemarjeni*. Beseda je dobra. Pa vendar pove veliko premalo. Človek jo sliši, in odpre se mu tisoč novih vprašanj. Odkod zanemarjenost? Nekateri nimajo staršev. Nesreča. Drugi jih imajo, ampak starši so sami pokvarjeni. Nova vrsta vprašanj: Zakaj? Kako? Ali pa imajo poštene starše, toda revne. Oče in mati morata delati, otroci so pa prepuščeni sami sebi. Pridejo v slabo družbo, izpridijo se. Sčasoma dobe sami otroke, zakonske ali pa nezakonske in vrsta se nadaljuje. Brez konca in kraja. In država zida nove ječe. — Kaj so zanemarjeni otroci drugega kakor tragične žrtve naše družbe, obstojajoče na podlagi najkrutejšega egoizma. Kako naj se odpravi to poglavje s sveta, dokler se ne izpre-meni temelj te družbe. Radikalni boj proti zanemarjanju mladine se imenuje socialno - demokratično delo. A kaj stori predstaviteljica kapitalistične družbe, da bi vsaj omejila zanemarjenost in njene posledtce, ki jih že ne more popolnoma odpraviti s sveta ?... Ječe zida 1 Vso skrb pa prepušča pri v a t ni iniciativi. Polovico denarja, ki ga porabi za policijo, sodnije in ječe, bi zadostovala, da bi se rešilo tisoč in tisoč otrok, za katere ne bi bilo nikdar več treba ne policista, ne sodnika, ne jetničarjal Ampak to bi bilo zoper pravila krščanske kapitalistične družbe! Te prekrasne družbe, ki jo je že po njenem zatrjevanju ustanovil sam Bog v nebesih! Goriške vesti. — Izlet v Tret. Kakor imo že naznanili, priredi Socialistična mladinska zveza na Goriškem • V nedeljo, 24. jnllja (dan se je moral zaradi trzaikih prilik preložiti) izlet v Trst. Ako se oglasi najmanj 300 izletnikov, pojde tja in nazaj poiebea vlak in bodo vezne cene znatno znižane, Sodragll Ta dan napravijo tudi nafli ljubljanski sodrngi izlet v Trst. Imamo torej tem vež povoda, skrbeti, da bo tudi udeležba s Goriškega Častna. Naša dolžnost je, pridno agitirati, da se ne le en dan veselimo v družbi naših tržaških in ljubljanskih sodrugov, ampak da tudi Čimbolj impozantna manifestiramo delavsko solidarnost Tržaški sodrugi se že pripravljajo, da pripravijo ljubljanskim in goričkim gostom dostojen sprejem. Kdor se hoče udeležiti izleta v Trst, naj se takoj oglasi pri tajništvu v Gorici, ulice Tre Re 16, ali pa pri syoji organizaciji. Gane in spored objavimo pravočasno. — Nadomestna volitev v Gorici. Kakor smo že javili, bo v nedeljo, dne 26. t. m. nadomestna volitev za državni sbor. Volitev se udeleže italijanski liberalci, klerikalci in socialni demokratje. Slovenski liberalci so razglasili abstinenco. Zakaj —• trga ne vemo. Najbrže zato, ker so preleni za delo. Nas seveda prav malo briga, katera stranka se udeleži, katera pa ne. Socialna demokracija grd v boj, da prešteje svoje volilce in spozna, koliko je napredovala od zadnje volitve. Za nacionalne stranke je v stvari nekaj drugega. Letos se namreč udeleži tudi klerikalna stranka, ki je lani glasovala za Mir* ni ja. In italijanski klerikalci imajo v Gorici okrog 500 glasov. Zato ni izključeno, če bi se Slovenci udeležili in dobili le tiste glasove, ki so jih imeli zadnjič, da bi priilo do olje volitve. In to bi, bil najhujši poraz italijanskih nacionalcev. Ali naši narodnjaki ne vidijo tega. Če bi ilo proti socialistom, bi bili n?£i narodnjaki prvi, ki bi nastopili. Ali proti aacionalcent — hm, roka roko umiva. Zato je tembolj dolžnost slovenskih delavcev, da složno glasujejo, kajti čim več glasov dobi naš kandidat, tem hujSi bo udarec ut italijansko kamoro. Ssdrcgi, agitirajte torej! Sodrugi na Goriikem! Širite „RJeči Prapor" In agitirajte zanj! „Rdeči Prapor" /0 edino slovensko glasilo! Nabrajte nove naročnika In prispevke za tiskovni sklad! Naša pa-o'a mora biti: Viak s'cialitt mora biti naročnik „Rdečjga Prapora". Tržaške vesti. Kdo bo triaikl ikolT Ker uiti prošt Fai-dutti, niti kanonik Mecihia, niti kakonik dr. Pe-derzolli baje nimajo upanja, da bi dobili tržaško škofijo, je najnovejša kombinacija s kandidaturo provincijala kapucinskega samostana na Reki patra Bernardina Škrivaniča. Štajerske vesti. — Zaradi ioioiatfeke nesreče v Krotten-dorfu pri Graden, ki se je zgodila 24. febr. t 1., sta stala dne 11. t m. pred senatom dež. sod. nije v Gradcu postajenačelnik Ignac Tomz in žel. delavec Anton Mare, prvi, ker je nezadostno pazil, če je zakret prestavljen na „ravno“ ali ne, drugi pa, ker je pozabil postaviti zakret na „ravno“./Tako je prišlo, da je vojaški vlak priletel na neke tam stoječe vagone, in le ravnodušnosti in občudovanja vredni hladnokrvnosti vlakovodja Leskošeka se je zahvaliti, da se ni zgodila kaka večja nesreča, ampak da je bilo razbitih le več vagonov, in da je bil težko ranjen le sprevodnik Krajčič. Vsled raznih olajšalnih okolnosti sta bila oba obtožena obsojena vsak na 3 tedne težke ječe. — Samomor 70letnega moža. V Ptuju seje ustrelil radi neozdravljive bolezni vpokojeni 70 let stari portir južne železnice Karol Stach. Dnevne vesti. X Profoaorja Maiaryka ima »Slovenec* tako na piki, da bi ga najrajši izročil »posvetni roki*, da ga kaznuje »brez prelivanja krvi». Z grmado je dandanes seveda križ; ta kazenska metoda ni več moderna in tudi kompetenca katoliško cerkve ne sega več tako daleč, da bi mogla dejansko soditi •krivoverce*. Ampak »moralno* je (Slovenec* že tolikokrat obglavil Masarjka, da je neumevno, kako more Se živeti. Masaryk sicer ne živi med nami; Mataryk ni brezverec, ampak močno pavdarja verstvo. Vendar se »Slovenec* neprenehoma zaganja vanj. Enkrat ga je »umoril* dr. Krek v državnem zboru; tako je 'trdil »Slovenec*. Te dni ga je uničil čeiki klerikalec dr. Myslivec v parlamentu; tako trdi »Slovenec*. V nedeljo je poginil na nekem shodu v Pragi; tako priča »Slovenec*. Kdor se upa sam Citati objektivna, obojestranska poročila, se pa prepričuje, da je Maiarjk vsem tem klerikalnim doktorjem poštena posvetil ob vsaki priliki. In to je tisto, kar boli »Slovenca*. Površen poslušalec lahko misli, da klerikalni list žuga; kdor natančneje posluša, se pa prepriča, da le tako glasno jeti. x Povodnji na Ogrikem. O strašnih povodnjih se poroča iz Ogrske. Reka Černa je 14. t. m., ko se je utrgal oblak, prestopila bregove in poplavila celo dolino 2 metra visoko. Prebivalci so morali bežati na strehe. Mostovi, brzojavni in telefonski drogi so poškodovani. Ves promet je ustavljen. Škoda se ceni na več milijonov kron. Najbolj so prizadeti komitati Orsova, Bosovics in Noldova. Živina je poginila. Nad 300 oseb se pogreša. Samo v okraju Noldovi je Donava odnesla 100 oseb. x Analfabeti — poalaacL Med novoizvoljenimi mohamedanskimi poslanci v bosanskem saboru je — 8 analfabetov. Sedaj poroča .Muslimanska sloga*, da je sekcijski šef baron Pittner predlagal predsestvu bosansko-hercegovskega deželnega zbora, naj se za te mohamedanske poslance otvori alfabetni tečaj, da se bodo za časa zasedanja naučili brati in pisati. Zadnje vesti. Parlament pod itraio. Dunaj, 20. junija. Nemško-nacionalne stranke, ki so bile dolgo tako zmedene, da na noben način niso vedele, kakšno stališče naj zavzemajo v vprašanju italijanskega vseučilišča, so po dolgem metanju sprejele Bi e-herthov kompromisni predlog, da se ustanovi italijanska fakulteta za pet let na Dunaju. To je baje tako razkačilo nemške študente, ki ne marajo drugo-narodnih dijakov na Dunaju, da so hoteli prirediti pred parlamentom demonstracije. To je izvedela policija, pa je postavila dopoldne močan kordon pred parlament. Radi Italijanskega vsenfiillifta. Dunaj, 20 junija »Slovanska Enota* ima v sredo dopoldne sejo da zavzame stališčo v vpraidnju italijanskega vseučilišča. Med Cehi in Jugoslovani so baje na-•pieiia. Suklje odložil mandat. Novo mesto, 20. junija. Deželni glavar Š u k 1 j e je odložil svoj državnozborski mandat, ker to kranjski klerikalci svoj čas sklenili, da mandat deželnega odbora in državnega ne sme biti v enih rokah. Namesto Sukljeta kandidirajo klerikalci sedanjega deželnega odbornika profesorja Jarca v državni zbor, ki ima, če bo izvoljen, opustiti deželno odbornistvo. Weliaklrchnor na avdienci. Dunaj, 20. junija. Cesar je včeraj v Scbdibrunou sprejel trgovinskega ministra Weisskirchnerja na avdienci. ■lnliter Madeyekl umrl. Veliki Lošinj, 20. junija. Bivši naučni minister, Poljak vitez Ma-deyski je tukaj umrl. Bil je član Windiscbgraet-zove vlade od leta 1893 do 1895, pozneje je bil, kakor večinoma vsak bivši minister, imenovan v gosposko zbornico. Po svojem mišljenju je bil reak-cionarec. Star je bil 69 let. Sarajevski atentat. Sarajevo, 20. junila. Policija se zopet postavlja na stališče, da je bil atentat na generala VareSanina političen. Policija namreč javlja, da je bil Srb Mihajlo Kori-tovljevič, s karerimjebil Zerajic v skupnem stanovanju, revolucionarec ter misli, da mu je ta dal sredstva za atentat. Stavbna neireSa. Lvov, 20. junija. Tukaj se je podrla dvonadstropna hiša in je zasula 30 oseb. Izpod razvalin so izvlekli osem mrtvih in 20 ranjenih. Bojč se, da je pod razvalinami še več mrličev. Kolera t Galiciji. Pod voločijska, 20. ju-nija. Iz Rostova je sem došla neka ženska, po imenu P u 1 s in je umrla. Dognalo se je, da je umrla za pravo kolero, ki sploh močno razsaja na Ruskem. Ogrike reči. Bud i m p e š t a, 20. junija. Včeraj se je tukaj konstituirala vladna stranka, ki se sama imenuje »Narodna stranka dela*. Govoril je ministrski predsednik grof K h u e n, ki je mlatil prazno slamo, pa fevdalec grof Štefan T i s z a. Dunaj, 20. junija. Znani pisatelj Scotus Viator, kateremu je KhuenHedervary grozil z izgonom in ga dolžil, da je podkupljen od Rumunov, je izjavil v dunajski „Sonn-und Mon-tags-Zeitung", da je navajen napadov od madžarskega šovinizma, kar je pa vedno preziral, ker tisti napadi ne dosežejo stališča, ki ga zavzema v literarnem svetu. Nemikt oeiar operiran. Bero lin, 20. junija. Nemškemu cesarju Viljemu, ki je pred kratkim zbolel na roki, se je napravila zopet oteklina na kolenu. Včeraj so javljali, da je bil zaradi tega operiran in da se je operacija posrečila. Danes se pa trdi, da ni bilo nikakršne operacije, ampak da je oteklina sama odprla. Dogodki 7 Albaniji. S o >u n, 20, junija. Dvanajst bataljonov pod Osman pašo in petnajst bataljonov pod Ševket pašo je zadelo v okrajih Malisija in Hasi na odpor Arnautov. Vojaki so pregnali vstaše in so začeli razorože-vati prebivalstvo. Na turški strani sta padla dva lajtnanta in 1$ mož. £ele»lika neitrača na Francoskem. Versailles, 19 junija. Sooči se je ekspresni vlak 477 iz Grenville na postaji Villeprenx zapeljal na stoječi osebni vlak štev. 467. Učinek je bil strašen. Lokomotiva, tender in trijo vagoni so se zarili v zadnjih pet vagonov osebnega vlaka. Nastal je požar in deset vagonov je zgorelo. Vode je manjkalo. Po peturnem delu so potegnil deset mrtvih in 25 ranjenih izpod razvalin. Do jutra sa dobili še osem mrtvih. Triato htfe zgorelo. Molu lev (Rusija), 20 junija. V čaraj jo v mestu nastal požar, ki je upepelil 300 hiš. Davi je še gorelo. Socialni pregled. ** Kolarakl pomočniki ▼ Graden so meseca maja predložili podjetnikom zahteve, ki se tičejo zvišanja minimalne plače in zboljšanja mezde za 15 odstotkov. Razprave, ki so se vršile doslej, so ostale brez uspeha. Ker hočejo podjetniki vpeljati akord, nočejo pa ničesar slišati o zboljšanju plače, se ni mogel doseči sporazum. Vsled tega so zastopniki pomočnikov sklenili, v pon-deljek stopiti v stavko. Kolarski delavci naj torej ne iščejo dela v Gradcu.________________________ Iz stranke. o Ceiko-nemik! nesporazum. Radi glasovanja o podržavljenju šole Komenskega na Dunaju je prišlo med češkimi in nemškimi socialno-demokratičnimi poslanci do malega nesporazuma. Češki sodrugi so glasovali za predlog, nemški proti njemu. Oboji so potem izdali tudi izjave o svojem stališču. Češki sodrugi menijo, dokler vzdržuje država nemške ljudske šole v Trstu in Pulju, da je na vsak način upravičeno, zahtevati tudi podržavljenje češke šole na Dunaju. Nemški sodrugi pa izjavljajo, da se jim zdi nevarno, reševati posamezne narodne zahteve, ne da bi se poprijelo narodno vprašanje v celoti, ter pravijo, da bi potem gotovo tudi nemški Schulverein zahteval podržavljenje svojih šol. Priznavajo pa Cehom pravico do lastnih šol tudi tam, kjer so v manjšini. Nasprotje je zgolj taktično, nikakor pa ne načelno in nasprotniki se prezgodaj vesele, če mislijo, da nastane raditega razdor v stranki. Strokovni pregled. Kongres strokovnih organizacij s Trsta. V nedeljo, dne 12., in v pondeljek, 13. t. m. se je v. šil v Delavskem domu v Trstu kongres primorskih in dalmatinskih strokovnih organizacij. Udeležba je bila nepričakovano velika. Izvršitev je bila sledeča: Kongres otvori sodr. Oliva v imenu strokovne komisije. Pozdravi delegate in izraža veselje nad dejstvom, da se je v naše organizacije povrnil zopet potrebni mir. Nato so bili izvoljeni v predsedništvo kongresa sodrugi: Oliva, Marchiolli in Dorigo. Po izvolitvi vseh potrebnih odsekov in komisij je sodr. jOliva pre-čital poročilo strokovne komisije, ki ga bomo zaradi velike važnosti, objavili v prihodnji številki. Za njim so poročali delegatje z dežele in iz drugih mest. Tudi ta poročila bomo objavili, da postavimo na laž tiste, ki govoričijo o umiranju naših organizacij. Samoposebi se razume, da je bil kongres zelo zanimiv in živahen. Prvi dan se je uporabilo za poročila in se je rešila tudi točka o politično-socialnih zavodih in strokovnih organizacijah, o kateri je obširno in krasno poročal sodr. Puecher. Tudi to poročilo bomo po možnosti objavili. Točka o zadružništvu in strokovnih organizacijah se ni mogla rešiti, ker je imel o njej poročati sodr. Valentin P i 11 o n i, ki se pa kongresa ni mogel udeležiti, ker je bil zadržan v parlamentu na Dunaju zaradi važnih političnih vprašanj. Poročila strokovne komisije in delegatov so bila vzeta enoglasno na znanje. Odobrilo se jo finančno poročilo strokovne komisije in ji je na predlog nadzorovalnega odseka podeljen abso-lutorij. Drugi dan so se na predlog komisije za pregledovanje predlogov enoglasno sprejele sledeče reaolncije: 1. Vsled podrobnih poročil o stanju strokovnih organizacij v Istri, Dalmaciji in na Goriškem je zbor prišel do prepričanja, da bi se dovedle strokovne organizacije v Istri s potrebnimi sredstvi do velikih uspehov; zbor k o n-stati ra, da je v Dalmaciji in na Goriškem strokovno gibanje šele v svojem začetku. Strokovnim skupinam v teh krajih se nalaga, da natančno poročajo svojim osrednjim zvezam o stanju in potrebah; zbor posebno priporoča sosednji komisiji na Dunaju, da nastavi v Pulju posebnega strokovnega tajnika za Istro in da z vsemi močmi pomaga plemenitemu in trudapolnemu delu za strokovno organizacijo v Dalmaciji in na Goriškem. II. Kongres nalaga vsaki izmed treh dežel (Istrski, Goriški in Dalmaciji), da si izvolijo po enega dopisovalca-zaupnika, ki naj bo v tesni stiki s strokovno komisijo v Trstu. III. Kongres nalaga bodoči strokovni komisiji, da izdela zase poseben poslovnik in si določi delokrog, po katerem naj se sedaj provizorično ravna in ki naj ga predloži v odobritev prihodnjemu kongresu. IV. Vsled razprav, ki so se vršile na tem kongresu in oziraje se na točke, o katerih ni bilo mogoče razpravljati, sklene zbor, sklicati v drugi polovici meseca septembra Izreden strokovni kongres. Večkrat odlikovane vinske kleti Domenico Malusa v Kantanaru so otvorile glede na ugodno novo vinsko letino 8—1 v Šelenburgovi ulici štev. 6 trgovino z rodbinskimi, namiznimi In desertnimi vini 1 po izredno znižanih cenah. .. 1' Dostavila se tudi v biio. Na ielje poizkuSnje zastonj, Kongres nalaga strokovnim organizacijam v Trstu, da pošiljajo strokovni komisiji mesečno statistiko o svoji moči in napredku. Statistično poročilo naj obsega dohodke in izdatke, vstop in izstop članov, delo odborov i. t d. To zaradi tega, da bo mogoče strokovni komisiji sestaviti splošno statistiko, da bo vedno na jasnem o položaju strokovnih organizacij in da se ji tako omogoči lažja obramba in varovanje koristi organizacij. VI. Oziraje se na razne sklepe zvezinih kongresov in zlasti na sklep zadnjega kongresa osrednje strokovne komisije na Dunaju, sklene zbor, da se morajo nekvalificirani delavci posameznih tovarn in industrijskih podjetij organizirati v tistih strokovnih organizacijah, po katerih so označene tovarne in podjetja. To zaradi tega, da se olajšajo delavska gibanja. VII. Kongres vzame na znanje poročilo o kulturnih in strokovnih organizacijah in nalaga bodoči strokovni komisiji, da odgovorno s prizadetimi faktorji uresniči sklepe tega poročila. Pri tem je šlo za to, da se omogoči slovenskim in italijanskim organiziranim delavcem, uporabljati bogate knjižnice in biti deležni vseh drugih izobraževalnih sredstev ,Ljudskega odra*, in »Circola di studi sociali.* Na predlog volilnega odbora so bili izvoljeni soglasno v novo strokovno komisijo sledeči sodrugi: J. Balighini, F. Pittoni, J. J. Suber, V. Kermolj, I. Facchini, J. Mi-gris, I. Vitiello, F. Novak, I. Regent, J. Merk, I. Oosetti, I. Oliva. Poleg tega imajo sedež in glas v strokovni komisiji še sodrugi Kopač, Chiussi in Remisek kotstro-kovni tajniki in Todeschini kot tajnik strokovne komisije. V nadzorovalni odbor so pa bili izvoljeni sodrugi: E. Viezzoli, V. Ravasini in C. Kovic. Ob zaključku se je sprejela Še sledeča re-sulucija: Kongres obsoja najstrožje izivajoče postopanje društva malih železnic (tramvajska proga Trst—Občine), izraža solidarnost z odpuščenimi delavci in njihovo organizacijo in nalaga organizaciji železničarjev in prometnih delavcev, da sprejmejo organizacijo teh tramvajskih uslužbencev v svoje področje. To se je sklenilo, zaradi tega, ker je bilo več delavcev, uslužbenih pri tramvaju Trst—Opčine, odpuščenih iz dela samo zaradi tega, ker so bili organizirani. Sedaj hočejo odpustiti še druge. Nato zaključi sodr. Oliva ta velevažnikongres z ognjevitim nagovorom na delegate in z željo, da bi donesel kongres najboljših uspehov. pismena ali kaka druga poiiljatev, da bi ne bilo na njej delavskega kolka. Dtlje se lahko naleplja na vstopnice pri raznih delavskih priredbah, na dopisnice in zalepke pri Šaljivi posti ter tudi na dobitke pri srefiolovu, tomboli itd. Noben sodrug naj ne gre na volišče, ne da bi poleg imena kandidatovega ne nalepil vsaj en delavski kolek. Vsaka delavska veselica ali druga priredba služi tudi v to, da se razpeča Cim več delavskega kolka. Prosijo se Se posebno vse strokovne in gospodarske organizacije, naj sklenejo, da se vsa pisma opremijo z j delavskim kolkom. Naročbe iz Kranjske, Štajerske in Koroške je pošiljati edino na naslov: Ivan Koc- f m ur, Ljubljana, Gosposka ulica št. 12. Gena kolku ; e v Ljubljani ista, kakor v Gorici. Posamezen izvod stane 2 vinarja. Manj kakor 50 kolkov je po poiti ne pošlje, izvzemši če se obenem vpoklje tudi denar. Da ni preveč nepotrebnih troš-kov (za naknadno pošiljanje denarja in eventualne opomine), se priporoča, da se obenem z naročbo vpošlje tudi denar (lahko tudi v poštnih znamkah). — Sodrugi in organizacije, sezite po delavskem kolku 1 KO o Delavski kolek sa Kranjske, Štajersko In Koroiko. Založništvo tega koleka, ki je slično onemu za Goriško, Istro in Primorsko, je po nalogu izvr-Sevalnega odbora stranke prevzel sodr. Ivan Kocmur, pri katerem imajo organizacije in zaupniki na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem odslej napravljati svoje naročbe. Organizacije na Goriškem, Primorskem in v Istri naročajo kolek slejkakor-prej pri sodrugu J os. Pet e j snu v Gorici. Sodrugi in organizacije, tako strokovne kakor gospodarske, so naprošene, da se pridne poslužujejo delavskega kolka, ki utegne donašati stranki čedne dohodke. Babi se lahko kot pečatna znamka pri poštnih po-šiljatvah, kakor: pismih, zalepkah, dopisnicah, razglednicah, zavojih itd. Naj se ne odda nobena Gostilna ,Pri panju' ESE Vegova ulloa št. 10 EES se priporoča za mnogobrojen obisk lastnik tsonardo fiatante ima najboljše pijače t dobiva se izboren «pelinkovac>, goriška, istrska, dalmatinska vina in dolenjski cviček po najnižji ceni. 26—13 .Partiji polagalcev podov 8 do 10 mož ali tudi posamezno Jo oddati 18.000 ms poda. — Delo se prične dne 15. julija 1910. — Pismene in ustmene ponudbe najkasneje do 1. julija na Bammternehmimg' Karl Pogatsohnigr & Komp., Isinz, Pfarrplata 12. 50 % prihranite stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju in kavi; kri, moč, *dravje dosežete in ohranite, ako pijete Sladln Kdor se hoče o tem prepričati, dobi vsak knjižico brezplačno. 62-48 v lekaroi Irnkoczj zrarenrotoža fUjaii ali po pošti, vsak, kdor po njo piše. Hstrop lila z velikim vrtom na lepem prostoru 8 je naprodaj cesta v Ružno dolino st. 216 pri Ljubljani. Več se poizve v vili «Minki», Rožna dolina št. 237. I Franjo Parkejj | lastnik reklamnega in plakaterakega j podjetja, snalenje stanovanj in okenj I Ljubljana Šelenburgova ulloa & 52—4 izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela točno in po zmernih cenab. Cjubljana Donaska cola Sl 17 priporoča svojo bogato zalogo šivalnih strojev za rodbino In obrt. Pisalni stroji „Adler“. Vozna kolesa. Ceniki zastonj in franko. z n Častiti gospod Gabrijel Plccoli lekarnar v Ljubljani. Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 14 steklehičic Vaše tinkture za želodec. Z odličnim spoštovanjem Josip Sterle posestnik In premlrnnl oisdvsdjl levso v Koritnicah, poftts Knsftnk pri St. Patru nn Krnsu. I1 I 1*1 1:1 I I H || I I l j: I l-i I | | Kavarna ,Uniona* v Trstn ulica Oaserma ln Torre Blanca ie priporoča. M II t I I .1 i I ( | i j i '( i i i i Stopnice, balkoni spomeniki stavbeni okraski i i d. Kranjska betonska tvornica Tribuč & Komp. 10-4 v Ljubljani. Cementne cevi v vseh dimenzijah barvaste ploiče l.Ld. Bolniška dražba združenih pivo varen Žalec ln Laški trg ESIJfc. Cjubljani Talalan Stav. lOtš. Tnlnlon itsir. 168. priparaBa svajt Izborno pivo v sodcih In steklenicah. ZALOGA V SPODNJI SlSKI. •mm 62—14 iMSjčitl) t« odgovofti aredaik fus Buli, Tilki Iv. Pl, (iiapvet v Kisajo,