38
V bližnji okolici rastejo še druge meliščne vrste kot so Thlaspi cepeaefolium subsp. 
rotundifolium, Papaver alpinum subp. rhaeticum, Valeriana supina, Cerastium carinthiacum, 
Pritzelago alpina idr., prav tako vrste blazinastega alpinskega rastja, npr. Minuartia sedoides, 
Saussurea pygmaea, Gentiana terglouensis, Sesleria sphaerocephala idr. 
Na dan fitocenološkega popisa smo našteli okoli 40 plodečih primerkov plazeče sretene 
(ob prvem obisku leta 1999 celo nekaj več) in drugod na in pod grebenom Kanjavec–Poprovec 
je nismo opazili. Ta greben je bolj ali manj brezpoten in ga najbrž gorniki redko obiskujejo, 
kljub temu je nahajališče plazeče sretene zaradi zelo majhne populacije potencialno ogroženo. 
Morda ta vrsta raste še kje pod Poprovcem, npr. na zelo strmih meliščnih pobočjih na osojni 
strani grebena, nad Jezerom pod Vršacem. 
Literatura
ae s c h i M a n n , d., K. la u B e r , d. M. Mo s e r & J.-P . t h e u r i l l a t , 2004: Flora alpina. Bd. 1: 
Lycopodiaceae−Apiaceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. 1159 pp.
Jo g a n , n., t. Ba č i č , B. Fr a J M a n , i. le s K o v a r , d. na g l i č , a. Po d o B n i K , B. ro z M a n , s. st r g u l c 
- K r a J š e K & B. t r č a K , 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo 
favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp. 
Ma r t i n č i č , a., 2007: Rosaceae – rožnice. In: A. Martinčič (ed.): Mala flora Slovenije. Ključ za 
določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. pp. 243–285.
s e l i š K a r , t., B. vr e š & a. s e l i š K a r , 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in 
analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana.
Wr a b e r , T., 2002: Henrik Freyer kot botanik. In: Š. Predin (ed.): Slovenski farmacevti v 
naravoslovju: zbornik referatov s simpozija ob 200 letnici rojstva Henrika Freyerja (1802–
1866), Mariborske lekarne, Maribor. pp. 105–140. 
Wr a b e r , T., 2006: 2 x Sto alpskih rastlin na Slovenskem. Prešernova družba, Ljubljana. 230 pp.
W r a B e r , t., 2007: Bodičnik in sinja penuša. Balkansko-apeninski rastlini v Kamniških 
Alpah. Planinski vestnik (Ljubljana) 107 (7): 30–34.
W r a B e r , t. & P. s K o B e r n e , 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. 
Varstvo narave (Ljubljana) 14–15: 1–429.
br a n k o Zu P a n & iG o r da k s k o b l e r
84. Hieracium alpinum L.
Prvo nahajališče alpske škržolice v Kamniških Alpah.
The first locality of Hieracium alpinum in the Kamniške Alpe.
9653/2 Slovenija: Kamniške Alpe, Korošica, vzhodni del [14°38‘38‘‘ E, 46°21‘20‘‘ N]; 1810 
m, lokalno zakisana tla, travišče. Leg. & det. B. Fr a J M a n & P. sc h ö n s W e t t e r , 01.07.2007 (LJU).
Alpska škržolica se od podobnih, v (sub)alpinskem pasu pogostejših vrst škržolic (npr. 
Hieracium villosum) razlikuje po prisotnosti žleznih dlak na listih, na steblu pa se razvije en 
Notulae ad floram Sloveniae

39
sam košek. Pomembna je tudi ekološka razlika, saj ta vrsta škržolice uspeva na zelo zakisanih, 
z apnencem revnih tleh. Na takšnem rastišču, ki je verjetno posledica lokalno neapnenčaste 
kamninske podlage, sva nanjo naletela na Korošici.
Pri pregledu poznavanja razširjenosti vrste v Sloveniji se je izkazalo, da je bila alpska 
škržolica doslej znana samo iz Julijskih Alp (Wr a b e r 2007), pa še tam je redka, znana le iz dveh 
kvadrantov (Jo g a n & al. 2001). V kvadrantu 9547/4 je znana iz Mangarta, v kvadrantu 9548/4 
pa iz Kriških podov (oboje dokumentirano s herbarijskimi primerki v herbariju LJU).
V Furlaniji- Julijski krajini (Po l d i n i 2002) in Avstriji je precej pogostejša, v slednji zlasti 
v Centralnih Alpah, raztreseno pa tudi drugje v subalpinskem in alpinskem pasu (f i S c h e r 
1994). V delu Kamniških Alp in Karavank, ki segajo na ozemlje Avstrije, še ni bila najdena 
(ha r t l & al. 1992). Tukaj navedeno nahajališče je tako prvo znano za Kamniške Alpe. 
Glede na maloštevilne populacije te vrste z malim številom primerkov v le treh kvadrantih 
(srednjeevropskega florističnega kartiranja) v Sloveniji, predlagamo uvrstitev alpske škržolice 
v kategorijo redkih vrst (R) v Rdeči seznam praprotnic in semenk Slovenije.
Literatura
F i s c h e r , M. a. (ed.), 1994: Exkursionsflora von Österreich. Verlag Eugen Ulmer, Wien.
ha r t l , h., g. K n i e l y , g. h. l e u t e , h. n i K l F e l d & M. P e r K o , 1992: Verbreitungsatlas der Farn- 
und Blütenpflanzen Kärntens. Naturwisenschaftlicher Verein für Kärnten, Klagenfurt.
Jo g a n , n. (ed.), t. Ba č i č , B. Fr a J M a n , i. le s K o v a r , d. na g l i č , a. Po d o B n i K , B. ro z M a n , 
s. st r g u l c K r a J š e K & B. t r č a K , 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za 
kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp.
Po l d i n i , L., 2002: Nuovo Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia. 
Regione FVG, Az. Parchi e Foreste Reg. Università degli Studi di Treste.
W r a B e r , t., 2007: Hieracium. In: Martinčič, A., T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, B. Turk, 
B. Vreš, V. Ravnik, B. Frajman, S. Strgulc Krajšek, B. Trčak, T. Bačič, M. A. Fischer, K. 
Eler & B. Surina: Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška 
založba Slovenije, Ljubljana. pp. 707-716.
bo ž o Fr a j M a n & Pe t e r sc h ö n s w e t t e r
85. Orobanche hederae Duby
Prvo nahajališče redke vrste (R) izven submediteranskega fitogeografskega 
območja (SM) v Sloveniji.
First locality of a rare species (R) outside of the submediterranean 
phytogeographic region (SM) in Slovenia.
9856/3 Slovenija: Štajerska, Zasavje, pri Mitovškem slapu zahodno od vasi Škofja Riža 
JV od Trbovelj [15°1‘49‘‘ E 46°7‘12‘‘ N]; 300 m, zajeda na bršljanu (Hedera helix). Leg.: B. 
Frajman & P. Schönswetter, 01.11.2006 (LJU).
Hladnikia 20: 27-40 (2007)