List 21. Gospodarske stvari. 0 pridelovanji sladkorne pese. (Po Cinkelnovem „navodu".) Ni ga poljskega sadii, kateri bi rodil tako drag plod, kakor je sladkorna pesa. Sploh je dognana stvar, koliko pesa koristi kmečkemu gospodarstvu. To so pametni kmetovalci in učitelji umnega gospodarstva tako obširno dokazali ter razložili, da ni treba o tem več govoriti. Pesa posebno koristi na dve strani: L Zboljšuje zemljo. Zemlja se ne boljša samo z močnim gnojem, ampak tudi še posebno s tem, da se globoko in pridno obdeluje; da se jej odpravlja škodljivi plevčl, ter da se pametno na njej vrste" sadovi in setve. Sladkorna pesa posebno zahteva, da je treba paziti na vsa ta pravila umnega kmetovanja. Toraj vidimo, da po tistih krajih, koder se pametno sadi sladkorna pesa, kmetijstvo napreduje in cvete, ter da zemlja daje mnogo mnogo več pridelka. Sladkorna pesa toraj tudi II. množi bogastvo. Pridelovanje sladkorne pese novce naravnost in ne-naravnost množi; nenaravnost, kakor je bilo že rečeno, s tem, ker potlej obilnejše rodi zemlja, katera toraj dobi tudi večo vrednost, ker se njena cena sodi po tem, kolikor daje pridelka; naravnost s tem, da našim kmetovalcem daje nov sadež, iz katerega bode zmerom gotov denar. Cena, po kateri se pesa sploh prodaja in katero smo posebno mi trdno postavili, da bi se veselje do pridelovanja sladkorne pese tudi na Kranjskem zbudilo, mora gotovo imeti ta nasledek , da se sladkorna pesa po prvih poskušnjah začne pri nas redno in bolj pogo-stoma saditi, tako, kakor vsaka druga poljščina. Ako se to zgodi, potem bode tudi po Kranjskem kmetovanje v zvezi z obrtnijstvom. Neovržni dokazi potrjujejo in vednost priznava, da kmetijstvo nikoli ne pride do najviše stopinje, ako ni zvezano z obrtnijstvom. Menimo toraj , da je naše obrtnijsko podvzetje v Ljubljani samo ud velike verige, ki se bode naredila in objela vse misleče in pridne gospodarje. Sledeči spis uči, kar je mogoče na kratko, vse poglavitne stvari, katerih se je treba držati pri sladkorni pesi. Namen je samo ta, da bi ljudje vsaj poskusili, to peso saditi. Kdor želi kaj več izvedeti, najde nauk v obširnih knjigah , katere razlagajo, v kakem razmerji je pridelovanje sladkorne pese k obrtu in kmetijstvu. Zanašamo se, da ta spisek doseže svoj namen. Splošna pravila, po katerih se je ravnati pri pridelovanji sladkorne pese. Pri sladkorni pesi je poglavitno treba na tole paziti: a) Da se jej da pripravna in močna zemlja; b) da se zemlja globoko obdeluje; c) da se vsadi zanesljivo nemešano seme najboljše sladkorne pese; č) da se začne zgodaj saditi ; d) da se zemlja zgodaj skrbno očisti ter večkrat prerahljd. Zemlja, Da sladkorna pesa dobro rodi, temu je prva potreba : a) Pripravna zemlja. Izkušnje uče, da je za peso najboljša peščena apnena ilovica, toraj taka zemlja, katera se sploh imenuje, da je dobra, mehka, voljna in dobro obdelana; prsti mora biti vsaj 1 do iy2 črevlja na globoko; b) pripravna tla pod površno prstjo. Tla pod prstjo ne smejo biti nepremočljiva tolsta ilovica; ne smejo se prepozno ugreti, niti ne smejo preveč piti, ako je prst na njih tenka; c) zemlja se mora globoko izorati že za tisti sad, ki je bil pred peso na njivi, in prst se mora dovolj zrahljati. Ako za sad, kateri je bil pred peso, zemlja ni dovolj globoko udelana, takrat je dobro, če se dve leti zaporedoma pesa vsadi na isto njivo, katero je treba vsako leto, Če je mogoče jeseni, malo po-gnojiti z gnojem, ki je dobro udelan. (Dalje prihodnjič.) 172 O pridelovanji sladkorne pese. (Po Činkelnovem ,,navodu".) (Dalje.) Gnojenje j in za katerim sadom naj se pesa sadi. Dober gnoj dela, da zemlja obilniši in boljši sad rodi. Razen navadnega hlevnega gnoja je pripraven in tudi povsod lahko dobiti: pepel od drv in kostena moka. Kostena moka je posebno dobra, če se jej primeša žveplene in solne kisline. Hlevni gnoj ima v sebi manj ali več skoraj vseh reči, katerih potrebuje sladkorna pesa. Ker pa je v pesi največ kalija in fosforove kisline, pepel pa tudi ima jako dosti kalija, in kostena moka jako dosti fosforove kisline, lahko vidimo, da sta za sladkorno peso ta dva najboljše gnojilo. Posebno dobro služita, če se primešata navadnemu in tistemu gnoju, ki se zmešan na kupih pripravlja (kompostu). Se le zdaj po njivi potrošen in tudi tak gnoj, ki ima v sebi dosti amonijaka ali druzih reči, katere sadež naglo kviško ženo, kakoršen je na priliko konjski in ovčji gnoj, redi veliko nat (perje), toda pesa po njem ne dobi zadosti sladkorja, toraj se gaje zel6 ali popolnoma ogibati. Ne more se povedati nič gotovega, povsod in za vselej veljavnega, za katerim sadom bi pesa najbolje rodila; vendar kmetijske izkušnje vseh dežel za trdno uč6, da ima mnogo več sladkorja v sebi taka pesa, katera se sadi za enoletnim sadom, kakor taka, katera pride na sam gnoj. Pred peso je priporočati, da pride na njivo tak sadež, kateri zemljo zanjo najbolje pripravi, to je, kateri jo plevela najbolje osnaži ter prst najbolje zrahlja, da se potem lahko obdeluje. Taki sadeži so posebno: bob, grah, grašica, zmesno žito, zelena živinska piča; samo večna (lucernska) in turška detelja niste dobri. Tudi rž je koristna; za njo je pesa posebno dobra. Zelena živinska krma se navadno zgodaj kosi, kar je dobro, ker se plevel s tem pokonča, predno mu dozori seme. Ce se potlej zgodaj orje, plug poreže vse korenike plevelu, kateri potem več ne škoduje, ampak mora celo sam ostati njivi za gnoj. Ker sadeži, katere smo poprej imenovali, zemlji delajo senco in pokrov, kedar je suša ali moča (dež in rosa), zato ostaja prst zmirom lepo rahla, in na njej prihodnje leto rodi dobra pesa, pa tudi plevela dosti ne ostane. Priprava zemlje za peso. Sladkorna pesa ima to lastnost, da vso svojo korenino zasadi v zemljo. Ako se jej toraj njiva globoko prekoplje ali preorje, mora se boljše rediti in plenjati. Orje naj se vsaj po 12 palcev globoko; toda boljše je še globokejše orati, kajti vsak sadež lepše raste, obilnejše rodi, ako mu pametno obdelovanje in gnoj na- klonita več rodovitne prsti. Tega ni pozabiti; zatoraj naj bode plug dober, tak, da gioboko orje. Koder je kmetovanje že jako napredovalo, tam imajo samo take pluge. Zemlja naj se prvič globoko zorje pozno jeseni, in strnišče, ako ga je na njivi, naj se podorje; potem se od mraza tla razrahljajo in vleže, pa tudi jih po-krepča zrak, ki ima v sebi dosti reči, katere zemljo redž in razprhavajo. Spomladi se drugič orje; potem se njive precej skrbno vravnajo, in sicer z dobro brano ali z motikami, pa tudi z valom, najboljše je s takim, da ga človek lahko sam vlači. v Cas sajenja. Treba je peso zgodaj saditi, da se poprej zredi. Ko bi se počakalo gorkejšega časa, zemlja že zgubi zimsko mokroto, katera je zelo potrebna, da seme povsod enako kali. Seme, katero se sadi v suha tla, slabo raste. Držati se je toraj teh pravil: Ako se zemlja obdeluje, ko je že gorkejše vreme, ali ko je suh veter, takrat naj se takoj tisti dan seme vsadi,Jia gotovo kali. Ce seme dobro kali in vzide, nadejati se je tudi, da potem lepo obrodi. Ne sadi se pesa povsod ob enem času, ampak kakor v tem ali onem kraji prej ali pozneje spomladi nastane gorkota, ter kakor leže in kakoršne so njive, kamor ima priti seme. Koder je spomladanska gorkota hitra ter zemlja in njena lega dobra, tam naj se začne saditi v prvih dneh malega travna (aprila), in v tem meseci naj se to delo tudi zvrši. Po mrzlejših in globokejše ležečih krajih se sadi h koncu malega travna (aprila). (Dalje prihodnjič.) 180 O pridelovanji sladkorne pese. (Po Činkelnovem ,,navodu".) (Dalje.) Kako se pesa sadi. Zrnje mora priti v jamice, katere so po 14 Dunajskih palcev na dolgo in široko druga od druge. Znamenje , kam ima priti jamica; delajo tako imenovani vrstilci, široke, nalašč za to narejene grablje, na ka- terih so zobje po 14 palcev na dvoje. Te grablje naj se najprvo vlačijo po dolzem ia potlej po vprek njive. Kjer se črte križajo, tam se narede jamice. Seme navadno sade veči dečki in dekleta. Toda treba je dobro paziti nanje, ker se lahko pripeti, da se po neskrbnosti preskoči kako mesto, kamor bi imela priti jamica, ali da se pozabi seme z zemljo pokriti. Vsak, kdor sadi, ima po nekoliko semena v pripa-sanem prtiČi ali v ruti, od koder z levico jemlje po 5 do 8 zrn, da jih poklada v jamice, katere mora zvesto pokrivati s prstjo. Jamice, po 2 do poltretji čevelj globoke, naj se delajo ali z desnico, ali pa, kar je mnogo boljše in pripravnejše, z motičico, katero ima sadilec v desnici. Da bi se ne preskočilo nobeno zaznamovano mesto, naj sadilec najprvo vsadi ter pokrije zrnje, in potem naj z nogo stopi na pokrito seme, predno ide dalje. To ima tudi to korist, da se mokrotna zemlja takoj prime semena, kar nekoliko dela odvzame valu, s katerim se mora njiva povsod enako povaliti precej, ko je obsajena. Ker se pri nas na Kranjskem debeljača (turšica) enako sadi, ne bode nikakorsne težave s peso, ako se tudi mora pri njenem sajenji paziti na več posebnosti. Prva jpletev in zrahljanje pesnega polja. Ako se hoče pridelati dosti lepe pese, naj se njive osnažijo od plevela in prst naj se prerahlja. To se dela z motikami, ki so po 5 palcev široke. Da začne seme takoj lepo rasti ter da se korenine potem zgodaj zrede, mora kmetovalec ta posel pridno in čisto opraviti. Dostikrat je samo v njegovi moči, da, ako se on ne vstraši ne truda ne stroškov, če je tudi letina slabšega vremena, pesa vendar lepo rodi, in da mu obilo odvrne delo in stroške. Toraj naj se pesa okoplje ter z okopom osnaži in oplevi, kar je mogoče hitro, to je , kedar je do dva palca visoko zra3tla. Naj gre na njivo delavcev, kolikor more, da je posel hitreje zvrsen. Okopavanje pokonča pesi nevarni plevel, ter jej pomaga, da se poprej in bolje zredi. Prepuljenje in osipanje pese. Ce kmetovalec pesi pridno straže, brzo vidi, kako si potem lepo pomaga. Pesa iz dobrega semena dela precej obilne šopke. Ko bi pa ti šopki dalje časa ostali vkupaj, tako, kakor so bili vsajeni, bi po nepotrebnem pili zemljo in branili bi rasti, debeiiti in sladkor delati tisti korenini, katera je odločena, da ima ostati na starem prostoru. Zato je treba nagle pomoči. Jako škodljivo je, zavoljo živine čakati, ca pesa veča zraste, predno se presadi, kajti korenina tiste pese, katera ostane tam, kjer je bila, potem navadno boleha ter ne doraste, ker se je prepozno iznebila nepotrebne družbe. Kakor hitro se pesa lahko dobro s prstjo prijeti more — navadno, kedar je po 3 palce visoka — naj se precej presadi. Delavec naj z levico trdno prime največo peso, ter vse druge, kar jih je pognalo iz tiste jamice, naj populi z desnico , ter potlej zemljo zopet potlači nazaj k pesi, katera ostane na starem prostoru. Kedar se presaja v suši, naj presajevalec s kratkem, na koncu suličastim (špicastim) lesom, predno peso puli, zemljo ob koreninah nekoliko razrahlja, ker drugače bi se potrgalo samo perje, korenina bi pa ostala in spet ozelenela. Ce ni pesa povsod izkalila, naj se posadi drugo seme, koder je treba, ali pa, kar je še boljše in koristnejše, naj se tjekaj posade najmočnejše izpuljene pese. Nekoliko dni potem, ko je pesa presajena, treba je zopet okopavati z motikami, s kakoršdmi prvič, 181 namreč po 5 palcev širokimi. To delo naj se po dvakrat ponavlja, tudi po trikrat, če je treba, dokler perje ne zakrije njive. Ker je zdaj pesa debelejša, kakor je bila prvič, naj se tudi globe čje okopava. To koristi, da boljše raste. Če tudi je plevel že zatrt, vendar okopavaj, dokler je njivo videti iz pesnega perja, zlasti kedar suša dalje časa pritiska. Dokazano je, da okopanje redi peso. Star pregovor uči, da pesi motika daje rast in sladkor. Okopavanje zemljo tako prerahlja, da je kakor goba, in da z lahka v-se pije mokroto, posebno jutrano roso, katero mnoge, tanke pesne koreninice v slast po-srkavajo. Rahljanje zemlji tudi pomaga, da v prsti, kamor lahko zahaja mokrota in solnčna gorkota, razpadejo ter potem gnoje peso tudi tiste stvari, katere do zdaj še niso bile do dobrega razperele. Kdor ne verjame, kakošno korist pesi daje okopavanje, ta naj sam poskuša, in gotovo bode preverjen. (Konec prihodnjič.) 188 O pridelovanji sladkorne pese. (Po Činkelnovem ,,navodil".) (Konec.) Ruvanje pese. Navadno se začne sredi kimovca (septembra) pesa ruvati. Poprej se tega dela ni lotiti, ker pesa največ sladkorja zredi velicega srpana (avgusta) in v začetku kimovca meseca. Najboljše se ruje z loparji, kateri morajo biti železni , ter vsi podobni navadnim žitarskim loparjem, tedaj ne smejo na konci biti jezičasti. Izruvano peso naj otroci snažijo prsti, in tesno pri koži naj jej z nožem odrezavajo perje. Perje je dobro za živino. Tudi ne škoduje, ako ga pustiš na njivi, da se podorje in takisto zemlji precej vrne nekoliko izgubljene moči. Po Kranjskem je slaba navada, peso, dokler še raste, obirati, da se perje živini daje. Veče nespameti je ni od te; kajti nobena reč pese bolj ne ustavlja, kakor če se jej perje obere. Premodri stvarnik ni nobene reči vstvaril, ne vede zakaj, vse ima svoje velike in važne vzroke. Vsi umni gospodarji, kateri sade peso, povsod ostro skrbe in pazijo, da se jej ne vzame zavetje, katero ima od narave. Ce izkopane pe3e ne moreš precej z njive domu vzeti, pa če se je bati mraza, spravi jo na kupe, ki so zdolaj na štiri vogle narejeni in zgoraj špicasti, pa jo nekoliko palcev na debelo pokrij s prstjo, in tako se ti lepo ohrani čez vso zimo. Kopica ne sme biti na tleh nad 5 črevljev široka, ne nad 4 čevlje visoka, a dolga naj bode, kolikor hoče. Pesa se večkrat vname, ako je kopica predolga in preširoka. Kedar pesa ostane vso zimo na kupu, treba je večkrat pogledati, Če morda ni začela kje gnjiti. Ako je bila mokra letina, posebno rada gnjije. Sovražniki pese in njenega semena. Sladko pesno seme radi jed6 ali objedajo nekaki mali črviči, ki imajo veliko nog; nekatero letino, če je vreme za-nje, jih je mnogo v zemlji. Včasi jedo peso tudi črvi navadnega hrošča (kebra); ti so še cel6 velicega travna (maja), rožnika (junija) nevarni koreninam. Tudi nekak rjav črv, ves podoben tistemu, ki se nahaja v moki, rad je" seme. Da se pride tem sovražnikom v okom, kolikor je mogoče, ne smeš nikoli semena hraniti, kedar ga sadiš, da potlej ni treba toliko dosajati; izpod 5 do 8 zrn naj nikdar ne pride v eno jamico. To je na eden oral (1600 štirj. sežnjev) po 12 do 15 funtov. Stroški. Po Kranjskem se navadno plačuje delavcu po 30 do 40 krajcarjev na dan. Po tej ceni pri de za kopanje ali oranje, za poravnavanje prsti ali za vlako z brano, za valjenje z valom, za prekrižavanje z grabljami , za sajenje , za drugo valjenje z valom, za okopavanje in snaženje na en oral po 24 do 26 gold. stroškov. Pridelku Kdor pesi streže, kakor smo mu tukaj razložili, tak je pridela, če je kolikaj letina, na enem orali (na 1600 štirjaških sežnjih) po 300 do 400 centov. Nekatera leta se je pridela tudi več, ali to je samo včasi, pa malokdaj. K sklepu. Zdaj še opominjamo, da mi kupujemo cent pesnega pridelka, kakor je že, po 50 do 55 krajcarjev; po taki ceni se nikjer pod našim cesarjem ne plačuje. Kakor je bilo že v v vodu rečeno, nam je samo do tega, da bi se 189 kmetovalci pese poprijeli, in da bi jo saditi vsaj poskušati začeli. Kedar se to zgodi, potem se pesa tudi pri nas povsod vdomači, kajti že po prvih poskušnjah se mora preveriti vsak umen kmetovalec, da tudi v najboljši letini nobena druga poljščina ne obrodi toliko čistega dobička, kakor pesa, pa ko bi njene korenine tudi prodajal samo po 35 do^45 krajcarjev cent, kakor ima ceno po Ogerskem in Ceskem. Tudi bode videl, da pesi slabo vreme manje škoduje, kakor kateremu koli druzemu poljskemu sadu , in da je dobiček od nje vselej zagotovljen. Ako ta ali oni kmetovalec, kateri se misli poprijeti pese, morda želi kako reč še bolje ter natanko zvedeti, prosimo ga, naj se naravnost k nam obrne. Tudi vselej lahko vsak sam pogleda, kako mi s peso delamo jia svoji kmetiji pri Ljubljani in na Grosupljem pri Smariji. Najboljše seme prodajamo za ta kup, kolikor imamo sami stroškov z njim (po 30 krajcarjev funt), samo da se nam potlej mora pridelana pesa dajati po tej ceni, kakor smo jo zgorej imenovali. O tej priliki opominjamo, da prodajamo posebno dobro seme sladkornega korenja. Korenje, kakoršno se prideluje po Kranjskem, ni dobro. Preverjeni smo, da bode že po prvi izkušnji prihodnjič zmerom naše seme sejal vsak kmetovalec. Korenje iz našega semena je zelo prijetno in dobro za prikuho, pa tudi za živinsko piČo je dosti redilnejše, ker je boljšega plemena. Mi kupujemo zmerom korenje iz našega semena, ko nam bi ga kdo še toliko pripeljal, in plačujemo ga skoraj še enkrat dražje, kakor tukajšnje navadno korenje, ki ni za našo rabo.