(jJlžžjom '/7AHP s~yit6uee-.. NO. 200 ton m a; j 1 AM€RICAN IN SPIRIT fOR€IGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan,. Duluth, Joliet, San FrancUco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN MORNING N6WSPAPGR CLEVELAKD OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 17, 1972 STEV. LXXIV — VOL. LXXIV Dopolnila»Social Securiiy so skromna Novi grobovi Marchello Lumpert V nedeljo je nenadno umrl 29 let stari Marchello Lumpert Kcnferenca zastopnikov 0-|s 1168 Norwood Road, mož Eli-beh zbornic Kongresa je^abeth, roj. Vernju, oče Mar-teme!jito obrezala pi'edlo- chella Roberta in Maria, sin V Čilu zopel morjenje Karibske države bodo ustanovile skupni trg FORT OF SPAIN, Trinidad. Vodniki držav na otokih Ka- žena izboljšanja v socialnem zavarovanju. WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom je lansko poletje izglasoval obsežna dopolnila in spremembe v zakonu za Socialno zavarovanje (Social Security), letos ga je Senat še veliko bolj razširil. Tako naj bi izboljšanja v okviru predloga Predstavniškega doma znašala 8.2 bilijonov, ona v Senatnem predlogu pa celo 18.5 bilijonov. Med tem je pred Kongresom nujen predlog predsednika Ni-. Xona za znižanje vseh izdatkov zvezne vlade v tekočem proračunskem letu na 250 bilijonov. Veliko povišanje izdatkov v o-kviru Social Security bi brez dvoma privedlo do odklonitve predsednikovega podpisa in s lem zavrnitve zakonskih dopol- Martina in Marije (v Slov.), brat Therese Gabriel (Jug.), Roberta, Josepha in Martina Jr. Pokojnik je bil rojen v Balzanu v Italiji in je prišel v ZDA 1. 1963. Bil je lastnik Lumpert Wood Products Co. Pogreb bo v četrtek ob 9.30 iz Zakrajško-vega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida ob 10., nato na Ali Souls pokopališče. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob sedmih. Theodore J. Steuer V Mt. Sinai bolnišnici je umrl včeraj zjutraj 68 let stari Theodore J. Steuer s 7718 Cornelia Avenue, rojen v Clevelandu, do svoje upokojitve zaposlen kot stražnik Ali State Detective Agency, mož Zelde, roj. Allen-der, umrle leta 1970, očim Gil-berta Haffner, brat Johna, pok. mm rede m opozicije Opozicija podpira štrajk av-'ribskega morja in njegovih oba-1 Predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz Tito je napovedal toprevoznikev, S katerimi , lab so se sporazumeli o ustano-drže tudi mali trgovci. j vit vi Skupnega trga, nekake ca-J rinske unije, ki bo nastopala proti ostalemu svetu kot celota. Do sporazuma je prišlo po 6 dneh trdih pogajanj, katerih so se udeležili zastopniki Barba- SANTIAGO, Čile. — Stranke opozicije so podprle štrajk avtoprevoznikov in njihovih podpornikov malih trgovcev, ki so _za- Ann Haupt, pok. Mildred Cun-hil. Tako so se predstavniki o-jningham in pok. Williama. Po-beh zbornic zedinili na znižanje' greb bo iz Želetovega pogreb-hovih izdatkov v okviru tega nega zavoda na St. Clair Avenue zakona na skupno nekako 6 bi- v sredo ob enih popoldne na bjonov letno. Seveda bodo ti iz- Highland park pokopališče. Tru- za jamstvo, da ne bo Čile spre-datki kriti tudi s povišanimi da- plo pokojnika bo na mrtvaškem J menjen v podložnika mednarod-jatvami za Social Security v odru danes popoldne od 3. do 5. nega komunizma,’5 je dejal Ser- prli svoie trgovine m zahtevah . „ T . m . . f ,. •* . , ..... . dov, Gvajane, jatmaice, Trini- tudi zaprtje vseh velikih trgo- vin. Te so po večini ostale odprte. Vlada marksista dr. Allendeja je prevzela nadzor nad vsemi radio postajami in grozi štraj-kujočim avtoprevoznikom, da jim bo zasegla njihove tovorne avtomobile, če ne bodo skoro štrajka končali. Prav tako skuša z grožnjami pripraviti male trgovce do tega, da bi odprli svoje trgovine. Na svarilo vojske včeraj so ti obljubili odpreti danes trgovine z živili. Predsednik krščanske demokratske stranke, najmočnejše stranke izven vlade, sen. Renan Fuentealba je vlado obdolžil, da krši ustavne pravice, ki jih je zavezana varovati. “Civilni odpor, organiziran in izvajan, je edino učinkovita pot dad-Tobaga, Antigue, Domini-ce, Grenade, St. Kitts, Nevis, Anguile, St. Lucie, Montserrata in St. Vincenta. sfeMiiiiMkesia davka in zvečer od 7. do 9. Črna tolpa obtožena moritve belcev v Chicagu CHICAGO, 111. — Preteklo Prihodnjem letu. V nov zakonski predlog je ^ sprejeto povišanje pokojnin vdov od 82.5% moževe pokojni-J ne na 100%', dovoljeno je povi- j Čanje letnega zaslužka od $1,680' na $2,MO ne da upokojenec i-i *“'*» in doIžn°st P°skrbeti gubi pri tem kak del svoje po- < J J ^ Guv. J. J. Gilliian in drugi zagovorniki državnega do-hodninekega davka v Ohiu upajo, da bo vrhovno državno sodišče odklonilo predložitev preklica tega davka volivcem. COLUMBUS, O. — Nasprotniki dohodninskega državnega davka v Ohiu so zbrali potrebno število podpisov volivcev za zahtevo, da se vprašanje državnega dohodnins kega davka predloži 7. novembra v odločitev volivcem. Prevladuje prepričanje, da bodo v tem slučaju volivci sedanji dohodninski davek, ki ga je sprejela državna glavna skupščina, odklonili. Lani vpeljani državni dobod- obsežno prenovo Zveze komunistov, ki bo obsegala temeljito čistko vseh oportunistov. Hoče zgraditi trdno Komunistično partijo, ki naj bo vezivo za socialistično Jugoslavijo, ko bo on odšel. CLEVELAND, O. — Razpelo- žili samo zaradi kariere,” je iz-ženje bližajočega se političnega javil Tito. viharja nastaja v Jugoslaviji, ko se 80 let stari Tito, ki se zaveda,! Partija preobširna da se mu čas izteka, žene za ob- I črncev umora 9 belcev na pod- kojnine Social Security. Pove-, v. . , j , • . .. . •, , . I rociu Chicago m okolice. Med '-ane bodo pokojnine tistih, ki i ... . , v , , . . todo delali preko 65. leta, za j “»»rj«1™1 je visokosolec, k, je . . . bil ustreljen 3. maja letos v vsako leto, ko ne gredo v pokoj,!. , A, . . v. t , v t, , . .v , o > Highland Parku m. družina sti- ■6ci 1 '/<:. Kdor je plačeval za So-t , Cai o ., . nh elanov umorjena v njiho- '-ai becuntv najmanj 30 let, bo , A . A.,, cJoL-a . . z* i n a - vem domu na Barrington Hills. aobil najmanj $170 mesečne po-| . . kojnine Social Security. Moški _ 0““‘> “ prijele 6 olanov tol- bodo deležni v bodoče enakih u-1 pa ltjL"A°' . 0 ]e or§a'| d-m ustanovitvi državnega av- goanosti kot zenske, ki imajo A , .. teprevoznega podjetja. v. vodnike, imamo glavne moril-i V ^ J J prehrano, ki je postala negotova. Vojaštvo čuva tovorne avto-I mobile, ki so bili začasno vzeti l prvatnim lastnikom za prevoz hrane. Unija avtomobilskih prevoznikov zahteva višje plače za prevažanje, protestira pa s svojim štrajkom tudi proti napove- SeJaj ob enakih pogojih večje Pokojnine, če gredo v pokoj z ^2. letom eni so mislili na nove nasilne zločine. Njihovo gibalo naj Črtano'je bilo znižanje za po ' bilo v glavnem rasno sovra-: kojnino določenih let cd 62 na štvo do belih,” je dejal šerif R. i V Južnem Vietnamu je že 34,600 ameriških vojakov SAIGON, J. Viet. — Pretekli *-0 in za vdove od 60 na 55. Prav ‘ , . 1 tako so bila opuščena plačila za , Se.je imenova- teden ^ odšl° iz Južnega Viet- Popravo zob in za očala v okviru £ Mau-Mau^ verjetno po oni nama 600 ameriških vojakov, s Medicare in še nekaj drugih na 7 afriskl Keniji pred ducatom čimer se je število teh tam J oblaščenci v ol i v c e v glasujejo: socializmom ali s komunizmom novo po reformah oslabljene komunistične organizacije v čvrsto, disciplinirano avtoriteto, ki naj obdrži deželo skupaj, ko bo on odšel z oblasti. Tako poroča Raymond H. Anderson The New York Timesu iz Beograda 13. oktobra 1972. Francoski in drugi evroski listi so med tem že objavili obsežna poročila, kako se Jugoslavija nahaja pred temeljito notranjo spremembo. Ta naj bi privedla k obnovi partijske discipline in avtoritete, pa vendar “ne vodila države v stalinizem”. Poudarek spet na delavskem razredu Stane Dolanc, poleg Tita trenutno najmočnejša osebnost v Zvezi komunistov Jugoslavije glavni tajnik izvršnega biroja ZKJ, je še pretekli mesec napovedoval vrnitev k strožji disciplini in zatrjeval, da mora partija kot najizrazitejši predstavnik delavskega razreda voditi Jugoslavijo in odločati jjl njej o vsem. R. Anderson poroča, kako poudarjajo znova vlogo delavskega razreda in razpravljajo o omejtivi pridobivanja “malomeščanske konzumne družbe”, kot imenujejo študentje družbeno plast, ki se gospodarsko okorišča z obstoječimi razmerami. Več tednov govorijo Tito in vodilni tovariši po vsej Jugoslaviji v pospešeni kampanji o nujni poživitvi Zveze komunistov j prav zaradi tega glasovati proti | Jugoslavije, sedaj pa je Tito v 'davku. Odgovorni vodniki jav-1 posebnem razgovoru s sodelavci ne uprave in člani državne j zagrebškega lista “Vjesnik” iz-skupščine, ki je davek odobrila,; javil, da je socialistični razvoj bi morali v duhu demokracije j v Jugoslaviji dosegel “odločilno svojo odločitev volivcem pred-| točko”. “Mi potrebujemo avant-ložiti in obrazložiti. Če vidijo,1 gardno partijo. To pomeni, da v da so volivci proti predlogu,- je njej ne sme biti mesta za one, gotovo napačno, če oni kot po-j ki nimajo prav nič skupnega s j gio Jagpa, predsednik Narodne I konservativne stranke. Med tem je 16 od 25 pokrajin republike Čile v “izrednem stanju”, neke vrste vojnega zakona, ki daje vojaškim oblastem fmski davek Prinasa zda^ neka' ko eno četrtino vseh državnih davčnih dohodkov. Če bo torej davek odpadel, bo treba zmanjšati državne izdatke ali pa iskati nov vir dohodkov. Pri takem stanju je razum- ljivo, da zagovorniki davka, pa tudi sama državna uprava iščejo možnosti, da bi glasovanje o državnem dohodninskem davku cnemogočili. Volivci utegnejo n°vo predloženih ugodnosti. Prispevek za Social Security 0 s prihodnjim letom povišan °d 5.2% na 5.85% tako za upo-°-enca kot za delodajalca od za-j služka do $10,800. Sedaj so obo-! J1 Plačevali od največ $9,000 etrtega zaslužka. let. zmanjšalo na 34,000. za predlog. za tiste, ki so se partiji pridru- Rusi zmagali v šahovski olimpijadi J. SKOPJE, Jug. — Šahovska o-11TlPijada se je končala z zma-ko Z.SSR, ki je dobila zlato me-, aIJ°. srebrno medaljo je dobi-j a Madžarska, ki si je osvojila! rugo mesto, bronasto pa Jugo- ^ Navija. Delta reke Mississippi ob-J-ga okoli 12,300 kvadratnih Površine. bremenski prerok pravi; Ma Mačno, vetrovno in mrzlo. stie n0Č verJetnost naletevanja Tamperatura, ki je bila Pon 'vZiutrai 49 F., se bo znižala b0j °Ci na °koli 30 in morda še Tito je dejal, da je postala patrija, ki ima okoli milijon članov, preobsežna in da jo je mogoče zmanjšati za nekaj sto tisoč članov. Posebno odločno je nastopil proti “evforiji demokratizacije”, ki se je razvila v partiji po letu 1952, ko je bila partija preimenovana v Zvezo komunistov in ko so trdili, da je njena naloga “voditi s poukom in priporočanji” in ne več s silo in ukazovanjem. Tedaj je hotela partija pokazati čim bolj svoje nasprotje stalinističnemu nasilju, govorila je o človekoljubju, humanosti, demokraciji, ki so pravemu komunizmu popolnoma tuje. Tedaj se je Tito obračal na zahod po pomoč, ko mu je Stalin grozil, la ga bo pohodil... V “Vjesniku” pravi Tito, da je šla “demokratizacija predaleč in da je oslabila partijo v njenem boju proti razrednemu sovražniku”. Zagotavlja vendar, da se ne misli vrniti v stalinizem. Protisocialistična inteligenca Vodnik komunizma v Jugoslaviji je dejal, da je prva naloga “obnoviti avtoriteto partije in izsiliti edinost idej in akcij”. Opozoril je na “vrzel” med starimi partizani in novim mladim redom. Posebno ostro se je lotil inteligence, ki da je jedro odpora proti socializmu. Na koncu je Tito dejal, da bi rad počival po tolikih letih boja za socializem, da pa žal ne more, da “mora delati” za “pravilni socialistični razvoj” Jugoslavije. -----------------o------ r Iz Clevelanda in okolice Županu se vneli lasje— Ko je župan R. J. Perk včeraj odpiral “Metal Show and Materials Engineering Congress” in sekal z oksigensko-acitilinsko baklo jekleno verigo, so se mu od isker vneli lasje. Navzoči so mu jih naglo pogasili brez večje škode. V bolnišnici— Mrs. Dorothy Mlinar z E. 155 St. je v Vincent Charity bolnišnici, soba št. 220. Obiski so dovoljeni. En štrajk končan, drugi grozi— Delavci v tovarni GMC v Mansfieldu so končali štrajk in se danes vrnili na posel, med tem je bilo objavljeno, da bodo v nedeljo glasovali o štrajku delavci v GMC tovarni Fisher Body na Coit Rd. Zadušnica— Jutri, v sredo, bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Louiso Koželj ob 3. obletnici njene smrti. Zadnje vesti iaigovsri s Hašišem WASHINGTON, D.C. — Dr. H. Kissinger je v spremstvu državnega podtajnika za jugovzhodno Azijo Sullivana odletel v Pariz na razgovore z zastopniki Hanoia. Glavni zastopnik Le Due Tho je med tem preko Moskve in Hanoia dospel včeraj v Hanoi. V Parizu je Xuan Thuy, vodja delegacije pri javnih razgovorih. Ker je s Kissingerjem Sullivan, strokovnjak za Laos, sodijo, da bodo govorili o tem in o Kambodži, med tem ko so se doslej v glavnem razgo-varjali o Južnem Vietnamu. SEOUL, J. Kor. — Predsednik Park je proglasil izredno stanje, ne da bi prav pojasnil čemu. ¥ 5 1 i PREVIDNO IN PAZLJIVO V RAZLIČNI IGRI! — Predsednik Nixon pri kegljanju v Beli hiši, predsedniški kandidat sen. McGovern pri balina nju v Brooklynu, N.Y., tekom volivne kampanje. WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik W. P. Rogers je v svojem razgovoru na televiziji dejal, da so pogajanja s Ha-noiem v “občutljivem razdobju” in da “so pri tem očividno razlike, ker bi sicer že imeli sporazum”. Sodelavec McGoverna za vprašanja narodne varnosti, ki ga namesto McGoverna informirajo o vseh važnih mednarodnih dogodkih, je dejal, da “so izgledi za sporazum o Hanoiem pred volitvami temni”. Po njegovem je glavna ovira predsednik Južnega Vietnama, ki ga vlada predsednika Nixona podpira. W. P. Rogers je odklonil vsako pojasnilo in se ni pustil speljati v kako razpravo o tem, ali je položaj Van Thieuja predmet pogajanj ali ne. Pripomnil je le: "Mi bomo zagotovili, da Južni Vietnam ne bo vzet s silo. To je vse, v čemur je spor!” Svojci vojnih ujetnikov nočejo protivojnih aktivistov WASHINGTON, D.C. — Na tretji letni konvenciji Narodne zveze družin ameriških vojnih ujetnikov v jugovzhodni Aziji so udeleženci jasno pokazali, da ne marajo protivojnih aktivistov, kot sta Cora Weiss in David Delinger, ko so burno ploskali F. Turnerju, vietnamskemu veteranu, ki je dejal, da jejnike. ! JUNEAU, Aljaska. — Včeraj popoldne je izginilo privatno 1 letalo Cessna 310, v katerem sta bila na poti iz Anchorage v Juneau kong. Hale Boggs iz Louisiane, vodnik demokratske večine v Predstavniškem domu, in kong. Nick Bcgich. Letalske sile iščejo izgubljeno letalo, ne da bi doslej našle o njem kako sled. WASHINGTON, D.C. — Kongres, ki bi rad čim prej zaključil svoje zasedanje, ko se njegovim članom mudi v vo-livno kampanjo, je zadel na novo oviro, ko je Senat zmanjšal predlog pomoči tujini za preko 500 milijonov in grozi, da bo pri svoji odločitvi vstra-jal tudi, če se konferenca ne bo izjavila zanj. BELFAST, S. Ir. — Med nemiri in spopadi preteklo noč tu sta bili dve osebi mrtvi in zgorela je neka katoliška cerkev, ki naj bi jo bili zažgali protestanti. omenjenima aktivistoma več “za to, da bi Hanoi dosegel svoje cilje, kot pa za osvoboditev vojnih ujetnikov”. Ko se je neka stara žena dvignila, .da bi govorila v obrambo Mrs. Core Weiss in D. Delinger-ja, jo je večina prisilila k molku s klici, naj se vsede. Cora Weiss in D. Delinger sta bila z delegacijo v Hanoiu, kateri so tam izročili zadnjič tri izpuščene ameriške vojne ujet- Hmmšm Boumiim - \ t I t/t <2 /rtt 'V— 11 < » '\11 ■ ■4117 St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and international Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 200 Tuesday, Oct. 17, 1972 Arabska stvar na robu obupa Arabcev je preko 80 milijonov, po njih niso naseljene le prava Arabija, nekdanja Mezopotamija, Sirija in del Palestine, ampak tudi Egipt, večji del Sudana in Libija, z njim sorodna in z njimi pomešana plemena pa naseljujejo vso ostalo severno Afriko tja do Atlantskega oceana. Proti njim stoji dva in pol milijona Judov v Izraelu, ki predstavlja po površini komaj drobec obsežnega arabskega zemlja. Judje so se pred koncem preteklega stoletja začeli naseljevati v Palestini, od koder jih je pognal v svet še rimski cesar Hadrijan, da bi jo znova spremenil v svojo domovino, ki jim jo je “Bog obljubil po Abrahamu”. Judovski sionistični načrt so podprli Britanci v prvi svetovni vojni, po drugi pa je bil izveden z britansko in ameriško pomočjo ter v soglasju s Sovjetsko zvezo. V Palestini je nastala judovska država Izrael po sklepu Združenih narodov. Arabci so se sklepu ZN uprli in hoteli vso Palestino za sebe, ko so od tam odhajali Britanci. Judje, ki so se pripravili za tak slučaj, so Arabce naklestili na vseh frontah in zavzeli del ozemlja, ki bi ostal Arabcem, da niso skušali z orožjem uničiti nastajajočo judovsko državo Izrael. Sovraštvo med Judi in Arabci se je zaostrilo in raztegnilo na ves arabski svet. Pod vodstvom egiptskega Naserja se je ta pripravljali, da “obračuna” z Izraelom, ta je Egiptu leta 1956 pokazal, kaj zmore, ko je v naglem pohodu zavzel Sinajski polotok in prodrl do Sueškega prekopa. Na pritisk ZDA in ZSSR so se morali tedaj Izraelci umakniti z zasedenega arabskega ozemlja. Arabci so dalje snovali maščevanje in zagotavljali sebi in svetu, da bodo Izrael uničili. Egiptski Naser se je povezal z ZSSR, ki mu je dobavila velike količine modernega orožja s tanki in letali vred. Svoje oborožene sile sta okrepila tudi Jordanija in Sirija. Vse tri so se dogovorile z o-stalimi arabskimi državami za skupen nastop proti Izraelu, ki naj končno pokaže, kaj arabski svet premore. Arabski vodniki so bili prepričani, da se bliža poslednja ura Izraela. Naser je odslovil čete ZN, ki so čuvale mejo med Egiptom in Izraelom, zaprl Akabski zaliv in zbral večji del svoje vojske na Sinajskem polotoku za vdor v Izrael. Ta je čakal in gledal v polni pripravljenosti. Ko je videl, da je vojni spopad neizbežen, je prehitel Arabce in udaril nenadno junija 1967 z vso silo na Egipt. Uničil je večino izraelskega letalstva na tleh, predno se je to sploh zavedlo, kaj se godi. Izraelske oklopne kolone so udarile na iznenadene e-giptske vojske na Sinajskem polotoku s tako silo in tako naglo, da Egipčani niso niti mislili na odpor in vojskovanje, ampak so bežali, kakor hitro so mogli. Za seboj so pustili vse orožje. Izraelske čete so v par dneh prodrle vse do Sueškega prekopa. Še predno je bila egiptska vojska čisto uničena, se je del izraelskih sil umaknil iz tega boja in hitel v boj proti jordanijskim silam, ki so se dotlej še kar uspešno bojevale. Jordanijski odpor je bil sedaj naglo strt in Izraelci so zasedli vse ozemlje do reke Jordan. Nato so se pognali še z vso silo proti Siriji in zasedli Golansko višavje. Pohod proti Damasku je ustavila resolucija ZN z zahtevo po takojšnji ustavitvi vseh sovražnosti. Arabci so upali, da bodo ZN zopet prisilili Izrael k u-miku z zasedenega ozemlja, pa so se varali. Izraelci so se tokrat odločno postavili po robu in vse zasedeno arabsko ozemlje obdržali z izjavo, da se bodo umaknili šele, ko bodo s posameznimi arabskimi sosedi sklenili pravomočen mir. Arabci se o tem doslej sploh niso marali pogajati in Izrael gospodari na zasedenem ozemlju kot na svojem. Arabce to strašno žali in jezi. Upali so, da bodo s Sovjetsko pomočjo prisilili Izrael k umiku, pa jim ni uspelo. Moskva je v letošnjem maju povedala jasno, da se nima namena zaradi Arabcev zaplesti v oborožen spor z ZDA. To je Egipt tako razočaralo in razjezilo, da je Sadat odslovil sovjetske vojaške svetovalce in strokovnjake iz Egipta. Poskus otežiti položaj Izraela v zasedenih predelih z gverilo v taki meri, da se bi sam umaknil, je popolnoma propadel. Za uspešno gverilo razmere niso v zasedenih a-rabskih predelih posebno ugodne, pa tudi tamkajšnje arabsko prebivalstvo po odločnem izraelskem nastopu ne mara gverilcev podpirati. Razočarani arabski gverilci so se lotili nato mednarodnega terorizma, ki ga podpira z denarjem posebno Libija, v manjši meri pa tudi Kuvajt in Sav-dija. Tudi to ne more voditi k nobenemu uspehu. Povzroča le razburjanje in nejevoljo po vsem svetu, ki bi rad na razmere na Srednjem vzhodu pozabil, kar se le da. Arabski vodniki spoznavajo polagoma, da je njihova stvar na “robu obupa”. Namesto sloge in skupnega cilja se arabski vodniki med seboj prepirajo in lasajo, da je grdo. V laseh sta si Sirija in Irak, nobeden od njiju ne more Jordanije. Pisano se gledata Egipt in Sudan, ki sta bila še lani prijatelja. Oba Jemena sta zapletena že par tednov v pravo vojskovanje. Tunizija se ozira na Zahod in je proti vsaki vojni proti Izraelu, Alžirija, ki je v sporu s Tunizijo in z Marokom, se je tudi ohladila in pozablja na svoje sovraštvo do Izraela. Najbolj goreč za boj je libijski predsednik Kadafi, ki priganja k temu tudi Egipt in Sirijo. Ta dva imata bridke skušnje in se zavedata, da za enkrat za to arabski svet ni zrel. Arabska liga, organizacija arabskih držav, je med tem pozvala zunanje in vojne ministre arabskih držav na razgovore v Kuvajt 15. novembra, kjer naj bi znova sestavili skupen načrt za političen, diplomatski in vojaški boj proti Izraelu. Na uspeh tega posveta ne da nihče dosti, brez tega pa bo “arabska stvar” ostala na “robu obupa”. BESEDA IZ NARODA Proslava narodnega praznika “28. oktobra 1918” Voščilo ožjega rojaka k 78-lefnici 1. Tekavca CLEVELAND, O. — Med prvo svetovno vojno smo se Slovenci našli “na usodnem razpotju”. Odločiti smo se morali namreč, ali bomo še naprej ubirali tradicionalno in uglajeno avstrijsko ali pa bolj ali manj znano revolucionarno hrapavo jugoslovansko pot v nadaljnjem svojem narodnem življenju. Spomladi 1918 so se namreč začele stvari razvijati hitreje. Na bojiščih in doma. Avstrijska ofenziva na Piavi, nemška na zapadu niša dosegli ciljev, ki sta si jih postavili. Sledila jima je takoj francoska, odnosno zavez-r ;ka ofenziva, ki je nato v mesecu juliju zlomila odpor Nemcev in jih prisilila k umiku. Bil je tu začetek konca. Doma? Avstrijska vlada in diplomacija sta skušali s parlamentom, s popuščanjem in obljubami avstrijskim narodom in s tajnimi mirovnimi ponudbami rešiti, kar bi še dalo rešiti. Toda nemško-nacionalna nestrpnost, ki je še malo prej delala načrte, kako bo prek našega trupla prodirala na Jadran, neuspehi na bojiščih, prisilna vojna posojila in rekvizicije vseh [botrovi —, nam vsem prožil ro- TORONTO, Ont. — Ob tolikih lepih člankih, ki jih je objavila zadnje tedne Ameriška Domovina ob Vaši 70-letnici življenja in javnega delovanja v službi za dobrobit svojega naroda hočem tudi jaz kot sosed Vaš in vaščan dodati k temu svoj skromen glas. Vem, da bo ta moj glas ter doprinos k osvetlitvi vsesplošnega Vašega dela in truda za blagor bližnjega dokaj skromen. Moje zmožnosti niso sposobne iznesti dovolj celoten prerez vsega tega, česar ste, dragi moj bivši sosed v svoji življenjski dobi podali nesebično na vseh področjih javnega delovanja. Svet Vam za vse to ne bo dal plačila, le sam ljubi Bog, ki poplača vse dobro in ne ostaja dolžan niti kozarca vode, ki smo jo potrebnemu kdaj podali. On Vam bo za vsa Vaša pota in delo bogat plačnik! Mlad sem še bil, komaj 6 let star, ko ste odhajali z doma v neznan, tuji svet Vi in Vaši bratje, ker za tako številno družino ni klilo tedaj kruha dovolj za vse pri hiši. Za brata Toneta se živo spomnim, ko je ob odhodu prišel k nam — bili smo si življenjskih potrebščin in neizmerna vojna stiska v zaledju so uničili vero v staro avstro-ogr-sko državo in zradikalizirali duhove. Za avstrijske polovičarske rešitve je bilo prepozno. Rušiti se je začela “starodavna graščina”, iz razpok pa je vsepovsod pognalo že novo življenje. (Po zapisu rajnega dr. Jos. Jeriča, ki je bil član predsedstva takratnega Narodnega sveta za Slovenijo.) ’ Vsega tega in še drugih velikih dogodkov iz tistih usodnih dni se bomo spominjali v nedeljo, 29. oktobra 1.1., popoldne ob pol treh na proslavi slovenskega narodnega praznika “29. oktobra”, katera bo v Baragovem domu na St. Clair ju. Razen govora, petja in drugega bo na sporedu kazanje barvnih slik vseh glavnih slovenskih kulturnih središč. Na proslavo so povabljeni vsi rojaki in rojakinje. Vstop je prost, s hvaležnostjo pa bodo sprejeti vsi prostovoljni prispevki za pokritje stroškov. Janez Sever Zahvala ko v slovo, rekoč: “Z Bogom! Pozdravljeni bodite! Jaz grem v Ameriko!” Nam vsem so se orosile oči, ko je ta postaven fant odhajal z doma v svet. Res ni bila tedaj prav lahka odločitev, kajti tedaj tudi Amerika še ni bila to, kar je danes. Veliko je torej bilo treba poguma za odločitev v neznano tujino. Doma pa so bile takrat tudi težke razmere za življenje. Zlasti je to veljalo za vse podeželje, posebno še za našo pasivno Notranjsko in za naše, za z mrzlo, hudo burjo in z obilico snega pozimi splošno poznane Bloke. Sem pa nekam vesel, skoro kar ponosen, ko so dale naše Bloke svetu kar čedno število in še bolj čedne zmožnosti javnih delavcev, kot so: pok. msgr. J. Ponikvar, č. g. dr. L. Tomc, č. g. župnika brat Viktor Tomc in še nekateri. Ob teh tudi Vaše obširno javno delovanje prikazuje kot svetla zvezda na temnem nončem nebu, da ste izvršili v svojem življenju več kot svojo dolžnost!” Znano je, koliko se je že izgubilo in se še izgublja tudi danes v tujini zlasti mladih ljudi. Po tej poti niso dali narodu prav ničesar, kvečjemu le sramoto, sebi pa pogubo za dušo in telo. Vam je lahko in upravičeno danes v ponos, ko ste ubrali pogumno in vztrajno pot pomagati nesebično tudi drugim, CLEVELAND, O. — Čutimo dolžnost, da se javno zahvalimo vsem, ki so omogočili, da je družabni večer, ki ga je priredilo naše društvo, tako lepo u- kar je bila in je še vedno dolž-spel. Težji so časi, kakor so bili nost pravega, zavednega kristja- pred leti in treba je večje žrtve, zato smo vsem še toliko bolj hvaležni. Zahvala posebno kvartetu iz Slovana za lepe pesmi, vsem kuharicam in vsem, ki so pomagali v bari, vsem ženam, ki so darovale pecivo, dekletom, ki so stregla in vsakemu posebej, na. In to ste Vi tudi bili vse življenje ter na “celi črti”! Vedoč, da izhajate po zelo skromni šolski izobrazbi v domovini tedanjih dni, se moram mečno čuditi, ko prebiram številne Vaše sestavke, ki jih za tisk objavljate. To mi je dokaz, je bil večer lep in prijeten. Lepa zahvala tudi mnogim članom Dad‘s Cluiba, ki so prišli in tako k uspehu sopomagali. Za DSPB: Vinko Rožman je kakorkoli pripomogel, da da ste s pridom izrabili talente, ki Vam jih je Bog dal. Pomnožili ste jih, nobenega ne “zakopa-; 11” in danes, ob Vaši pomenljivi 70-letnici se lahko ponosno ozirate nazaj na Vašo prehojeno življenjsko pot. Spomnim se Vas, ko sva se po dolgih letih prvič sešla — nekako pred 15 leti — tukaj v deželah svobode, pa se mi dozdeva, da sem Vas gledal ob zadnjem obisku tu v Torontu, kakor da ste se celo “pomladili” od tedaj! V tem oziru še lažje sprejemam in razumem Vašo “mladost”. Sami ste izjavili (zapisali), da ste Amerikanci na poti na obisk v Toronto tako navdušeno prepevali, da ste v tem navdušenju celo pravo pot k nam “zgrešili”! Čisto naravno: kdor nikamor ne gre, :kdor nič ne dela, ta ne more nič “pogrešiti” ali kaj pokvariti! Priznati moram, da živimo sedaj — po vsem prestanem hudem v preteklosti — dokaj u-dobno, toda se radi cesto še spomnimo na rodni dom ter nam misli pobite med naše domače. Radi se tudi spomnimo veselih in žalostnih let, ki smo jih preživljali, kot so nam pač to razmere prinašale. Huda in težka nam je bila zimska pot v šolo, uro daleč v globokem snegu, slabo oblečeni in obuti, kajti gospodarstva naših roditeljev onih dni so poznala — v glavnem — le eno “določilo”: varčevanje! Če ni bilo denarja, dohodkov, kot to poznamo vsi danes, ni bilo drugega izhoda. Kdo pa je tedaj poznal majice, tople nogavice, bleščeče škornje za v sneg, suknje in vse drugo, česar zdaj v obilju imamo? Iz tistih časov, ko pri nas ni bila trgovina povsem urejena ter še marsikaj ni potekalo tako, kakor je to danes, mi je v mislih, kako nam je Vaš oče v zimskih večerih na topli peči rad pripovedoval svoje zgodbe. Ena takih je bila naslednja: Prekupci so v okoliških vaseh pokupili krave za zakol ter jih je bilo treba goniti tja v daljno Sežano. Ob neki taki priliki je soseda-očeta sin Jurij takole zavrnil: “Oče, bodite že enkrat tiho od tiste vaše Čežane! Že celi dan poslušam te Vaše vestor-je! Saj ste, oče, že stokrat danes to povedali!” Da, v tisto “Čežano” so tedaj — ali vsaj leta poprej — z lastno vprego vozili naši kmetje svoje deske (žagance), ki so jih iz lastnih gozdov narezali na “partarskih” vodnih vaških žagah. Vsak četrtek je bil v Sežani semenj. Kadar so trgovci — “Trijestinarji” prišli, je kupčija stekla, seveda po njihovi volji! Večkrat se je zgodilo, da teh ni bilo in lastnik robe je moral to zložiti pod neko kap — mar naj jo pelje v tako daljo nazaj? — in se je vračal žalosten, suh kot cerkvesa miš, brez cvenka na svoj dom. O, to so bili res težki, žalostni časi! Družine so zato trpele pomanjkanje! Predragi nam rojak! Ko sem tako hotel ob uspehov ter dela polni 70-letnici Vašega življenja z Vami obujati nekaj mladostnih spominov, mi kot utrinek dobre volje prihaja Vaše zatrdilo, da ste svoj čas “delali za žive in mrtve”1. Pač pravilo Vašega življenja: delati vse in tako, kot je to v korist bližnjemu in v čast Bogu. Pridružujem se — z malo zamudo — vsem onim, ki so Vam za ta pomenljivi dan pripravili malo spomina, priznanja in veselja. Naj Vas ljubi Bog tudi v bodoče še blagoslavlja, vodi in podpira pri vseh Vaših prizadevanjih za vse dobro in blago! Prejmite tudi našo prisrčno zahvalo za vse, kar ste v življenju dobrega storili. Iskreno Vam zahvalo tudi izrekamo za Vaš cenjeni obisk k nam v Kanado z željo, da se še večkrat tukaj ali pri Vas v Clevelandu zdravi in veseli snidemo. Bog Vas živi in ohrani, g. Teka veo, še na mnoga leta! Polde Jakopin Kako dobro živijo v Sloveniji v Sloveniji v Avstriji v Sev. Italiji tudi so ceste asfaltirane, to je bilo do danes z izjemo Kranj-Ljubelj samo f likanj e stari cest, trasiranih pred 100 leti, ko še ni bilo avtomobilov. V Slo veni ji je avtomobilska vožnja samo mučenje živcev. Železniški promet: Delajo na elektrifikaciji, dočim druge i^' frastrukture, kot pragovi, tračnice, vozni park se bistveno m premaknil, tako danes še vedno vozi vlak 4 ure od Maribora do Ljubljane kot pred vojno. Le' tošnje leto bodo slovenske že leznice končale s skoraj 20 ®ili joni dolarjev primanjkljaja. Avtobusni park je zadovoljil se pa ubija s slabimi cestami-I N D U STRIJSKI IZDELKI: Avstrijske in italijanske cene so povprečno 10-30% nižje, dokaz je že več kot desetletno nakupo vanje naših ljudi v Trstu, Gori ci, Celovcu in Grazu. To bo o stalo tudi v bodočnosti, ker tu ne gre za kake specialne artikle* nego za široko polje predme tov, kar nazorno kaže nesposob nost jug. gospodarstva. Tu vse poveličevanje samoupravljanj3 ne pomaga nič, ker pač govoH jo kupci! Italijani kupujejo v Sloveniji nekaj hrane, bencin, v glavnem pa izkoriščajo sla plačano delovno silo v restavia cijah, prostitucijo in igralnice v Kopru in Ljubljani. HRANA je v Sloveniji cenej' ša, vendar ne toliko, kolikor so manjše plače! Razlika bo kaki 10-20%, vendar pri tem ne smemo pozabiti, da je kvaliteta ^ jl izbor v Avstriji in Italiji bolj51- Sev. ItTlJU na"osebo Letošnje poletje, recimo, je J Jugoslaviji bila kriza v na izbira zanič, po mast, olje so ho TORONTO, Ont. — Pri povratku naših turistov je seveda prvo vprašanje, kako doma živijo? Mnenja so deljena. Nobenega dvoma ni, da se danes boljše živi kot pred 20 leti ali kot v bivši Jugoslaviji. Seveda ta primerjava ne drži, ker tehnični napredek zadnjih 27 let ni mogel preskočiti Slovenije. Bolje, ako si stavimo vprašanje, kakšen bi mogel in moral biti materij alni napredek, ako bi vladal v Sloveniji politični sistem, ki bi dopuščal ne samo svobodni trg, nego tudi dopustil svobodo produkcijskih sredstev (trgovin, tovarn, kmetij) privatniku. Znano je dejstvo, da se je pred drugo svetovno vojno živelo enako dobro v Avstriji, Severni Italiji in Sloveniji. V prvih dveh deželah so bili industrijski izdelki nekaj cenejši, je pa bila hrana zato dražja, kar je življenjsko raven izravnalo. Poglejmo sedaj napredek v Sloveniji pod socialistično stvarnostjo sosedni Avstriji in Italiji v problem sistemu. Omejimo se na glavne faktorje, ki sestavljajo življenjsko raven. PLAČE: Povprečna plača v industriji v $ 95,-$145,-$225.- STANOVANJA: V Sloveniji silno pomanjkanje, dočim je v Avstriji in Severni Italiji stanovanj dovolj! Po zadnji statistiki je prišla v 1.1 soba, dočim za celo Italijo ena duša na soibo! Tudi je poznano dejstvo, da so slovenska stanovanja (grajena po 1945!) Prvi iz Slovenije, dili v Avstrijo! V Trbižu se ki ku- silno majhna, tako, da pride na prebivalca v Sloveniji vsaj 35% stanovanjske površine manj kot Avstriji in Italiji. Argument, češ da so stanovanja v Sloveniji cenejša, ne drži v celoti. Cenejša so stanovanja tam, ker so pod nadzorom, ki ga mislijo 1. jan. 1973 v veliki meri odpraviti, po drugi strani, ker so stanovanja manjša in manj kvalitetna, mo rajo biti cenejša. Pri Avstrijcih in Italijanih tudi ne smemo pozabiti, da so stanovanja že večinoma lastnina stanovalcev (horizontalna lastnina—condominiums), pa so tako stroški stanovanja skrčeni na skromno odplačevanje ( privil egirane o-brestne mere!) in mali oskrbovalni stroški. Kot poznano zadnje čase v Sloveniji podjetje le še omogoči nakup stanovanja ali se to nabavi na prostem trgu, za oba primera ista cena in sicer od 25 milijonov navzgor, to je dražje nego v Italiji ali Avstriji pri najmanj 40% manjših dohodkih! K stanovanju danes v mestu štejemo tudi telefon, v Avstriji in Sev. Italiji v mestih že težko najdemo stanovanje brez tega. v Sloveniji še niso dosegli 10%. Ker je napeljava telefonov silno draga, bo ob upoštevanju razmer treba še 30 let, da bo Slonja dosegla raven sosednjih pujejo sadje! Seveda je pribito dejstvo, v Sloveniji živijo boljše kot ^ deželah vzhodnega bloka. To J nekako tako, češ jaz serrl15: manj polomil kot drugi! 2a ^ ne gredo rajše korak napreJ poskušajo privatni sektor ra riti? Bilo bi boljše, kot da lju ' je odhajajo služit na tuje! ^ Slovenski narod je življ6^ sko raven, ki jo sedaj uživa, P čal in jo plačuje s preveli^11 ^ napori in žrtvami. Ako pusti na strani dajatve na politic*16.11^ kulturnem polju in naštejem samo stvarne žrtve: model-' 120,000 bodo star3 iČ — New Orleans je glavno pristanišče za banane na vsem svetu. TRANSPORT: Slovenija se duši v privatnih avtomobilih, to je resnica; toda to manj radi števila avtomobilov kot radi zaostanka v gradnji cest, parka-lišč, izgradnji mest; po statistikah za 1971 namreč pride avto: v Sloveniji na 10 oseb v Avstriji na 6 oseb v Italiji na 5 oseb Italija ima danes 5,000 km štiripasovnic, Avstrija 600 km, Slovenija pa šele gradi prve kilometre proti Trstu, ako izvzamemo cesto Ljubljana-Zagreb, ki ni prava avtocesta v današnjem smislu. Vendar avtoceste, štiripasovnice še ne bi bile tako nujna zadeva, ker gostota za tako cesto je zaenkrat podana samo poleti, kriza je v CELOT- zakone za NEM cestnem omrežju, ker če- rnere. 1. emigracija (pardon -na razdelitev dela) ljudi od leta 1945, ki se ^ mogoče vrnili v minimaln6 ^ številu in v glavnem na leta! 2. brezposelnost: par deset ljudi brez redne zaposlitve dohodka; mlet, 3. brutalna revščina prvih 1 ^ ^ ko so sosedni narodi l^vS1 n. kupatorji) že dosegli lep 3 dar d, naš narod se je Pa 111 čil za “zlato dobo”; . ^ 4. prekomerno garanje pie 1 ^ stva, ko mož običajno ^rjU ur v samoupravnem se ^ in popoldne v Pr^vainelXl^ena je odstotek zaposlenih neprimerno večji kot Prl • dih, kjer se delavnik že m ša na 36 ur! A,- Pri zaključku moramo viti še najbolj žalostno dejstv°' da so ljudje pesimisti, ker ^ panja na zboljšanje v nem času. Zato je toliko čevanja, samomorov in ^e, sti. ZKJ si ne upa dati vec P ^ bi P1 ta privatni incijativi, ki ^ ^^ ko noči popravila to stanj ^ ^ se bojijo Moskve ali Pa ’^3- ibi postali samozavestnejši- ko zgleda, bo šlo stanje v doks, ko razlika med Vz in Zapadom namesto da , j^jer manjšala, še raste, vse ^ ne bo prišlo do mogoče r ^ nih premikov in spremen3 vzhodnem bloku. r Peter Urbanc --------------noseb170 — Večina držav ima P tne ’ - določanje <^s KANADSKA DOMOVINA iz slovenskega Toronta Za našo mladino Gospod, mladi ljudje potrebujejo nekoga, ki bi jih poslušal. Zato na široko odpri moja u-šesa, da bodo tisti, ki meni govorijo, bolj voljni poslušati Tebe! Podari jim mnogo zaupanja in bodi jim vodnik, po katerem težijo in ga po pravici pričakujejo. Jaz resnično hočem, da bi bil svet njihove bodočnosti boljši, kot je svet moje sedanj osti. (Christopher News) V predvolivni dobi Dne 30. oktobra bomo državljani Kanade imeli priložnost voliti in izvoliti svoje predstavnike, ki bodo nato 4 leta izdajali zakone, vladali državo, u-pravljali javno imovino in uravnavali življenje prebivalcev te velike svobodne dežele. Pravimo, Cerkev nas tako uči, da oblast izhaja od Boga; On jo daje ljudem, ti jo pa na svobodnih volitvah prenašajo na izvoljene predstavnike. Prav je, da na to v tej dobi, vsaj v predvolivni dobi, malo bolj mislimo. Tako bo prišla v nas zavest, od kod prav za prav izhaja mbč Ot blasti: Od Boga, preko ljudi je dana izvoljenim oblastnikom. postanejo voljna in bolj darežljiva, za tiste, ki nimajo in stradajo hrane in resnice. Baragov misijonski krožek pri Mariji Pomagaj v Torontu zopet pripravlja misijonsko prireditev, ki bo v nedeljo, 22. oktobra, popoldne v dvorani Marije Pomagaj na Manning Avenue. “Vstopnice” se že dogo časa prodajajo. Darovi prihajajo skupaj. Ko je imel krožek svoj zadnji redni sestanek v četrtek, 5. oktobra, je bilo zbranih že čez 50 darov velike vrednosti. Glavno darilo bo vredno čez $200. Kdor še nima “vstopnice”, nekateri jih bodo imeli tudi po 10 in več, naj si jo čim prej omisli pri članih misijonskega krožka ali pred slovensko cerkvijo po mašah. Tudi darovi so še vedno dobrodošli. Kdo, ki veruje in bi svojo vero želel deliti tudi s tistimi, ki ne verujejo, ne bi želel s kakim darilom pomagati tej misijonski prireditvi? Misijonska nedelja popoldne bo vsa posvečena slovenskim misijonarjem. Najprej bo v cer-kyi molitvena ura za misijone. Molitev je še večje važnosti kot kaj drugega. Molitev gane srca, da se odpro, da se odpro milosti, da se predajo darovanju in žrtvovanju. Ta je pa prav za prav misijonar j enje: Odpiranje src milosti vere, darovanju in Ce kdaj, je v volivni kampa- žrtvovanju, nji slišati polno pritožb in kriti-J p0 blagoslovu v cerkvi se bo ke. Ljudje povedo kandidatompa napolnila dvorana in vsi pro-vse, kar jih teži. Opozicija se stori okoli nje. Tako je vsaj bilo pritožuje nad stranko, ki je bila do sedaj vsako leto in upamo, ščanje za vse krivice, ki se jim vsako ceno prihraniti Kanadi delajo s kritikami. In so rekli: “Z naše strani sploh ni govora o vašem odhodu.” Tudi general Ramanantsoa je zelo moder in miren mož. On je celo trgovce in podjetnike vabil, naj ne oddidejo množično, ker se zaveda, da je trenutno še večina trgovine in dela v rokah tujcev. Vendar so nekateri že odšli in je precej delavcev na cesti. Sedanja vlada, predsednik Tsiranana je teoretično še vedno predsednik, a je vso oblast sam izročil generalu Ramanantsoa, ki je zbral zelo sposobne tehnike za ministre. Seveda komunisti ne bodo mirovali, pa tudi prejšnja stranka ne. Kaj se čez leta lahko zgodi (ali pa čez mesece), je težko predvideti. Mi delamo in gradimo, poučujemo in potrpimo, žalujemo in se veselimo. Te dni obžalujemo odhod našega Petra Opeke v Evropo, kjer bo v Parizu nadaljeval teološke študije; veselimo pa se prihoda gospoda Slabeta, mladega duhovnika, in pa Janeza Seljaka, izučen kolar, mehanik, mizar in še marsikaj drugega; tudi precej filozofije in drugih študij ima za seboj. Eno je gotovo: ne bo nam dolgčas, le DOBROTNIKOV NAJ NAM GOlSPOD NAMNOŽI, (podčrtal por.), da bomo vsaj del tega, kar bi radi, uresničili. Iskren pozdrav vsem vašim sodelavcem! Buh. Misijonski por. “blagoslove socializma”. Volitve 30. oktobra bodo taka prilika. Por. Koga BOMO VOLILI? Marsikdo sprašuje,- koga bo-v , _ mo Slovenci volili na dan fede- na vladi. Vladni pristaši tožijo da bo tudi letos. Tam se bo do- rajnih volitev. Pri preteklih vo-nad opozicijo. Končno je to jav-' bil prigrizek; sreča bo hodila no razpravljanje o javnih zade-j p0 dvorani in iskala nagrajen-vah. Predvolivna doba je kakor1 cev; zbiral se bo fond za misijo-rešeto, vse prerešeta. To je de- narje. Ti pa kličejo in vabijo, da mokracija na delu. Tej demo-; bi jim Gospod namnožil dobrot-kraciji na delu pa nečesa manj- j nikov.. Takole piše g. Buh, misi-ka. Vsaj verni ljudje bi morali jonar z Madagaskarja: od Časa do časa povzdigniti du-j “Presneta reč, da ne vem, ali ha k Bogu in ga poprositi za ci-j sem vam sporočil prejem ,čeka Vilne oblastnike. Kaj, ko bi se v vagem zadnjem pismu ali ne; kratka molitvica glasila takole: zelo je m0lžn0; da sem ge potuh_ Gospod, če se Tvoja moč sko-, njj_ Vsekakor je boljše dvakrat 2i nas, skozi ljudstvo pretaka v:se zahvaliti kot nobenkrat. To- oblastnike, potem naj nas naše|rej Bog povrni tiso,čkrat! bridke pritožbe privedejo do te- m v ,, v , . . , ,lu na našem “srečnem otoka, da si bomo temeluto spra- , „ n . šali vest in stopili v akcijo. A ■ ki*0r ™d. tmenujejo ^ J Malgachi, je mir, vsaj na zunaj. Veliko sestankov in shodov: men.’ Da bi se dobrotniki namnožili Zopet je tukaj tisti čas, čas je- študentje, delavci, starši, kmetje, sedaj pa še škofje z nekaj predstavniki iz vsake izmed 17 škofij. Nekateri so namreč za- Seni, ko pospravljamo pridelke čeli govoriti: “Naj vsi tujci porn se pripravljamo na zimo. Je- berejo šila in kopita, tudi misi-sen je čas zbiranja. Bliža se mi- jonarji, da se bo malgaška cer-sijonska nedelja, ki bo letos 22. kev lahko razvila v pravo Kri-^ktobra. Na to nedeljo je slo- stusovo cerkev, ki bo pa le no- Venska naselbina v Torontu vsa razgibana. Prevzame jo misijon-ska ideja. Misijonarji, zlasti tisti, ki so slovenske krvi, njiho-Ve potrebe, njihove naloge stopijo bolj živo pred oči. Verni se 2 njimi Do. “Učite vse narode,” postane §eslo misijonskega zaledja. K sila malgaški izraz in obraz. Saj so dobronamerni ti duhovniki, ker nekateri tujci so morda res zavirali ta razvoj “domače” cerkve in je tako Kristus bil mnogim najprej tujec. Niso u-v duhu tesneje poveže- poštevali tistega: “Postati vsem vse.” Pa so se na tem shodu škofje, domači duhovnik in la- B°gu odhajajo molitve, za miši-' iki tako postavili za misijonarje J°narje prihajajo darila. Srca j in jih naravnost prosili za odpu- r^==— ------------------------- SLOVENCEM V PARKOALE OKRAJU! Če želite imeti v kanadskem parlamentu predstavnika, ki bo z vso energijo branil in zastopal Vaše interese, potem pri naslednjih federalnih volitvah, ki bodo 30. oktobra 1972, glasujte za LUi®R j. ZINKA, kandidata Progresivne konservativne stranke za Park-dale okraj. Kot mednarodno znani žurnalist in politič-ni analist, z diplomami iz ekonomije in političnih ved ter kot češki protikomunistični begunec in emigrant itna LUBOR ZINK bogate izkušnje iz političnega in zasebnega življenja. Vaš glas zanj lahko pomeni jasen §las v kanadskem parlamentu v imenu vseh molčečih lrt k molku prisiljenih milijonov za železno in bambusovo zaveso. Za vse nadaljnje informacije se obrnite na: ^ink Campaign Centre, 2241 Bundas St., W. Toronto ^ Tel. 531-4653 ¥ Kanadi so si ustvarili nov dom TORONTO, Ont — Letos sem dopolnil 60 let, kako hitro so minila! Rojen sem bil v vasi Zilje pri Vinici v Beli krajini, hodil v šolo v Preloki in trdo delal na kmetiji. Oče Franc Čemaš je umrl star komaj 55 let, ostala nam je samo mama. Odrasli smo, odslužili vojaški rok in šli s trebuhom za kruhom vsak po svoje. Brat France se je priženil na kmetijo, pa odšel 1. 1926 v Kanado, Matija je ostal v očetovi hiši, Peter je odšel leta 1929 v Francijo, jaz, naj mlajši, Stanko, pa sem se priženil na kmetijo Matije Žuglja. Z ženo Barbaro sva imela štiri otroke in pridno delala, da sva preživljala družino. Eden od otrok nama je umrl star komaj dve leti. Sin Jože se je po odsluženi vojaščini oženil in naj bi ostal na domu. Po drugi svetovni vojni je šla mladina iz pasivnih krajev na tuje, komur je bila kam odprta pot. Šli so v Ameriko, v Kanado, v Avstralijo, pa tudi v razne države svobodne Evrope. Tudi naš sin se je odločil, da pojde iskat boljšega življenja. L. 1960 je prišel v Kanado in si s trdim delom, pridnostjo in vztrajnostjo ustvaril v 12 letih nov dom z zidano novo nadstropno hišo. Jaz sam sem odšel na Švedsko in se zaposlil v tekstilni tovarni. Leta 1965 sem prišel v litvah je verjetno večina Slo-'^ SV0Rm 0^rob°m in se-vencev oddala svoje glasove za ^ai živimo- vsi zadovoljni sku-liberalno stranko. Njeni vodite- Pai v -^oiontu. Življenje je tu Iji so bili slov. krščanskemu! holjše, pa napi vendar prepričanju še najbližji. Do na- misli često tja preko v Brown’s Line v New Torontu. Sledil bo ples. Igrali bodo Veseli Pomurci in za ostale človeške potrebe bo poskrbljeno. Zdi se mi, da je dolžnost, da mi Slovenci dokažemo vsaj našo prisotnostjo, da požrtvovalno delo naših narodnih delavcev cenimo. T.S. ¥ sanatoriji! v Calgary CALGARY, Alta. — Oh, danes je res prav čuden dan. Ves dan sem moral ostati znotraj, ker je snežilo. Moje misli so hitele v Lethbridge, ker me je zanimalo, kaj je tam novega. Počitnice so šle h kraju in bi bil rad vedel, kaj počne naša mladina. Mislil sem na naš list AD. Dobil sem št. 180 od 19. sept., pa v njej ni bilo nič iz Lethbrid-gea. Ali res ni tam nič novega, nič zanimivega, da bi sporočili v naš list? Je šlo vse mimo, dobro in slabo, ne da bi .se kdo spomnil in kaj sporočil. O slabem radi molčimo, toda kaj dobrega bi pa že lahko omenili. Za konec počitnic se je zbralo več družin s svojo mladino na veselo zabavo. Bila je za slovo pred odhodom v šolo. Tam je.bilo dovolj veselja. Vsaj tako so mi pravili. Zahvalim se za vse obiske, pa tudi za vse pozdrave. Hvala do- rodnostnih skupin so bili bolj strpni. -Glede kanadskega patriotizma so bili boljši kot anglofilski konservativci. Ustvarjati so začeli bolj samostojno Kanado in dosledno opuščajo besedo “dominion”. V stranki je bilo in je še mnogo katoličanov. Toda pod sedanjim vodstvom je stranka začela lezti temeljito proti levici, tako v zunanji politiki, kakor v socialni zakonodaji. Do kriminalcev in do raznih sumljivih skupin je preveč popustljiva, zato so resni ljudje začeli bolj kritično presojati liberalno stranko. Mnogi jo puščajo. Pridružujejo se konservativcem. V Torontu je to storil bivši minister liberalne vlade Paul Hellyer, ki je že dolga leta federalni poslanec v torontskem okraju Trinity. On je zapustil liberalno stranko, ker ta prehi- na obisk iz starega kraja. Nekaj časa smo imeli precej mrzlo in je kar 4 dni po malem snežilo. Danes je spet prijeten, sončen dan. V sanatoriju smo ugotovili, da nam ne bo treba odpirati oken za sveži zrak, ta -bo prišel notri tudi kar ob zaprtih oknih. Ko je zadnjič ponoči bil hud veter, so okna kar šklepetala. Zadnjič sem zapisal, da tudi precej igrajo karte. Pri tem pride večkrat do -prepira in treba je miriti razburjene duhove. Zadnjič se je nekaj takega zgodilo ob 11. ponoči. Premalo snage je tudi po straniščih in umivalnicah. Povsod ležijo čiki od cigaret in človek mora umivalnik najprej pomiti, predno se lahko sam umije v njem. Je hudo, če je preveč svobode in lahko vsak dela, kar sam hoče, kot je to tu pri nas v navadi, časom. To je brez dvoma ena Upam, da se bo skoro zopet najbolj razgibanih letnih dob, kdo oglasil iz Lethbridgea, da mačim, ki me kar redno obiskujejo, pa tudi gospe, ki je prišla bo mogoče iztirjati. Med temi je Še vedno dolgujejo ZN Ko ZN manjka denarja za redna izplačila uradniških plač, jim 23 držav-članic za letošnji proračun še ni plačalo prav nič, skupni dolg pa znaša okoli 100 milijonov. NEW YORK, N.Y. - Ko so Združeni narodi v stiski za denar in glavni tajnik ni še gotov, če bo imel na razpolago dovolj denarja za plače uradnikov prihodnji mesec, je 23 držav, članic ZN, ki še vedno niso plačale svojega prispevka za leto 1972. Letošnji proračun je znašal 213 milijonov dolarjev. Na seznamu dolžnikov, ki niso za leto 1972 še prav nič plačali, so sledeče države: Albanija, Centralna Afrika, Čile, Kolumbija, Kongo, Egipt, Ekvatorialna Gvineja, Gabon, Jordanija, Kenija, Laos, Mali, Filipini, Portugalska, Rvanda, Senegal, Južna Afrika, Svazija, Sirija, Togo, Venezuela, Zaire in Zambija. Nekatere od teh držav so res v slabem finančnem stanju, toda med njimi je nekaj takih, ki bi svoj delež že davno lahko brez težave -plačale. Taki sta brez dvoma Južna Afrika in Venezuela. Poleg teh držav-članic, ki niso plačale še prav nič, je še več takih, ki so plačale samo en del svojega prispevka. Med temi so tudi ZDA in ZSSR. Na 1. oktobra so znašali skupni dolgovi ZN okoli 100 milijonov dolarjev, od tega sodijo, da je 43 milijonov takih, ki jih ne medcelinskimi raketami z dometom 6,000 milj in več, za nujno potrebno v neposredni bodočnosti. To bo postala šele, če bo ZSSR uspelo izdelati uporabne večbombne glave za njene medcelinske rakete. Tako utegne biti atomska podmornica Trident stvar pogajanj v drugem delu razgovorov o o-mejitvi strateškega atomskega orožja med ZDA in ZSSR, ki se bodo začeli, kot je bilo zdaj objavljeno, v švicarski Ženevi sredi prihodnjega meseca. Japonski muzej za viski Vinskemu in pivskemu muzeju se bo v Tokiu pridružil še tretji, v katerem bo prikazano vse o whiskyju, na Japonskem čedalje bolj priljubljeni alkoholni pijači. Lani so Japonci popili 133 milijonov litrov whisky j a, proizvodnja pa je bila nekoliko večja. Izvozili so ga za 600.000 dolarjev. CLEVELAND, O. MALI OGLASI Chardon Hill Area Solid brick bungalow. 2 bedrooms down unfinished second. WB fireplace nice lot. By appointment. 481-6140 —(200) rodni kraj v našo lepo domovino, kjer počivajo naši dragi pokojni, kjer žive naši sorodniki, prijatelji in znanci, sosedje, kjer smo preživeli večji del svojega življenja.. . Pozdrave vsem prijateljem in znancem! Stanislav Čemaš Slovenska doživetja TORONTO, Ont. — Sedaj, ko se bliža zima, človek premišljuje, kako hitro je minilo poletje in kaj vse je doživel med tem V najem Oddamo 5 sob, garažo, na Ida Ave., blizu St. Clair Ave., zanesljivi dvojici ali z enim otrokom. Kličite 361-7553 po 4. uri. _______ -(201) V najem Oddamo 4 sobe zgoraj na 6013 na primer okoli 15 milijonov dolga nacionalne Kitajske, ki ga 'Bonna Ave. Vprašajte zadaj, ta brez dvoma ne bo plačala, ko , zgoraj, na 6011 Bonna Ave., ali so jo ZN pognali iz svoje srede, i kiičite 881-7122. plačilo pa je odklonila tudi L.R. Kitajska. tro leze v socializem. On gotovo ravan” mladina nima šole, često vzamemo počitnice v tej dobi, toplo je in narava vabi ven. Eden najvidnejših dogodkov v Torontu prav v začetku poletja so bile prireditve, ki nosijo skupno ime “International Car- ve, kaj govori. Brez dvoma zasluži, da ga Slovenci, živeči v volivnem okraju Trinity, podpremo s svojimi glasovi. On je svojo politično kariero, svoje ministrsko mesto postavil na kocko, ker ni hotel zatajiti svojih načel. Treba je, da ga podpremo, Kanada ga še potrebuje. V sosednjem okraju Spadina je bil do sedaj Slovencem tudi dobro znani liberalni poslanec Perry Ryan, ki je tudi zapustil liberalno stranko zaradi njenega nagibanja k socializmu. Tudi on je prestopil h konservativcem. Perry Ryan je katoličan in v njegovem kraju — sedaj kandidira na konservativni listi, je slovensko središče na Manning Ave. Naj bi ga slovenski volivci ne prezrli. Brez dvoma zasluži, da znova zastopa svoj okraj v zveznem parlamentu. To naj bi bilo samo nekaj namigov, kako bi se odločali na dan volitev. Slovenci smo si že na jasnem, kaj je socializem in kakšen “raj” je prinesel ljudem doma v Sloveniji. Zato dajmo vso pomoč tistim, ki hočejo za Ob tej priliki je bila slovenska župnijska dvorana prav mično in originalno okrašena. Že bolj prijetni so pa bili razni nastopi slovenske mladine. Petje, muzika, narodni plesi in še vse pri lepo pogrnjeni in oskrbovani mizi — res prijetni in nepozabni večeri. Ljudje, ki te prireditve obiskujemo, se moramo zavedati, da se ti lepi dogodki ne rode sami iz sebe. Te prireditve in ti dogodki so plod trdega dela in dolgih priprav. Za tistimi minutami, ki jih vidimo, ko nam pleše folklorna skupina “Biser”, so ure in ure dela in neskočne potrpežljivosti s plesalci in drugimi organizatorji. Zato je treba tem ljudem dati priznanje za njihov trud. Naj lepše priznanje jim damo s tem, da se udeležujemo njihovih prireditev. V soboto, 11. novembra t. L, ob 8h zvečer bo imela folklorna skupina “Biser” pod spretnim vodstvom ge. Nežke Škulj svoj celovečerni nastop v slovenski župnijski dvorani na 739 ne bomo ravno prav ta zadnji v našem listu AD! Saj smo še živi in še kar vedno nas nekaj je. Jože Dimnik st. Vojna mornarica morda ne bo dobila Tridenla WASHINGTON, D.C. - V o-brabnem proračunu so odobrena sredstva za pripravo gradnje novih podmornic vrste Trident, ki bodo oborožene z močnejšimi in točnejšimi medcelinskimi raketami. Vojna mornarica želi to podmornico čim preje, ker jo smatra za najboljše strateško o-rožje, ki mu sovražnik zlepa ne bo mogel blizu. Te podmornice, velikanke, bodo lahko skrite kjerkoli v oceanih, ali lahko tudi v domačih o-balnih vodah, pa bodo vendar sposobne zadeti katerikoli strateški cilj kjerkoli na svetu. Sovražnik njihovega položaja ne bo mogel nikdar točno vedeti. Vrhovni vojaški vodniki ne smatrajo novo podmornico z njenimi novimi, res pravimi (203) THE INSEPARABLES—The layered look goes crisp and schoolgirl-fresh in pure cotton components. A white full-sleeved blouse with big pointed collar is topped off with a neat vest in red and white pindots, while the full skirt and matching tie are done in a bright strawberry print! The outfit’s by Bow Age in Springs Mills cottons. East 70th—St. Clair Four suites, 2-garages. Gas furnaces. Large lot. $11,500. East 49th — St. Clair 3-Family for only $9,000.00. Make offer. East 76th — St. Clair Seven room single. Only $750 down. East 75th — St. Clair AA-1 5/5 Two family. Garage. Copper plumblig $1,200 down. East 67th — Bliss Avenue Single and 5/5 two family. Gas furnaces. Good condition. $1,400.00 down. MAINLINE REALTY 1191 E. 79th Street 431-8182 221-9381 (200) NAPRODAJ “'Colonial” hiša, severno od Lake Shore Blvd. 2 spalnici, 2 kopalnici, formalna jedilna soba, dodelana klet, dvojna garaža z gorkoto, zaprta veranda. V odličnem stanju. V bližini St. Joseph in Villa Angela višji šoli. Kličite 481-1325 (203) V najem Oddamo 5 sob, na novo deko-rirane, javne naprave na razpolago, blizu fare Immaculate Conception na Superior. Kličite 381 4535 —(203) V najem Oddam odraslim 5 sob in kopalnico, spodaj, plinski furnez, na novo dekorirano, v fari sv. Vida. Kličite 361-5426. ((11,13,17 okt) V najem 4 lepe, na novo dekorirane sobe in kopalnica, samo odraslim, v okolici sv. Vida. Kličite 361-5887 (17,19,20 okt.) V Euclidu Bungalow, 2 spalnici, dodelano drugo nadstropje, dnevna soba z ognjiščem, jedilna soba, kuhinja z jedilnim prostorom, polna klet, IVa garaža, na lepem lotu. V odličnem stanju. $22,000. PERME REALTY 731-4300 ČRNA ZENA ZGODOVINSKA POVHI Praznik predsednik Albin Orehek, podpredsednik Anton Oblak, slov. podpredsednik John Skrabec, zapisnikar John Hočevar ml. slov. zapisnikar Janez Vidmar, tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison lid., blagajnik Stanley Hribar. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. gramov: Henry Skarbec. gajnik France Lovšin, nadzornika Skupna sv. maša s svetim obha- Ivan Jakomin in Rudi Leksan, od- Ko sta tako šla naprej, je pri- zdaj zopet padal — bil je glas povedoval možek o varnostnih roga, in temu je sledilo več kot naredbah, katere so za slučaj deset človeških glasov kakor v kakega hujšega spopada napra- koru se menjavajoč: vili za žene in otroke; povedal: “Sovražnik na Špiku — na mu je, kako so jih varno spra-1 špiku — sovražnik — sovražnik ! — na Špiku.” Na Špiku je vladala grozna vili v jamo pri “Slepem Bogu” in jih zastražili. Povedal mu je tudi, da je poprej v gozdu govoril z voditelji kmetov, ki so zmešnjava, vsi so kričali zmedeno, da ni bilo mogoče razu- mu naznanili, da se upor zače- meti nobene besede; izmed nja, da ravnokar odhaja četa' splošnega krika se je pa zdajin-bojevnikov na grad, zahtevat | zdaj začulo v srce segajoče jadi-svojih pravic. — Bregar ga je kovanje in zdihovanje obupanih pazljivo poslušal, a ga še bolj žena in pretresljivo jokanje mrzlično priganjal, naj hitita, i prestrašenih otrok. Nekaj straš-Že sta se bližala cilju. Fran- nega je bilo poslušati te glaso-cetu je začelo srce hitreje biti ve, ki so pričali, kako strašno in v glavi mu je domišljija vsi- • trpe žene boječ se za svoje, kako Ijevala strašno, zagonetno vpra- Se jim trga srce.-------------Ker šanje: kaj bo? — Tudi v možko- je bila že tema, se je dobro razvem srcu je bilo mnogo skrbi. I ločil ogenj, katerega je zaku-Le še nizek grič ju je ločil rila straža kmetiških bojevnikov od Brd. Tedaj je pa naenkrat v Bodešičah, ki je pa že poje-oba popotnika zasčegetalo v mal. Na Brdih se je ogenj še nosu, začutila sta čuden vzduh enkrat škodoželjno ovil Brega-in zdaj je švignil izza grička rjeve hiše in jo popolnoma vpe-ognjeni jezik. ! pelil. “Bog se nas usmili, tu zadaj; “Jezus, Marija, Jožef, nekaj gori,” je zakričal France, “to je! strašnega se godi! Vse je izgu-na Brdih! na Brdih gori —!” | bljeno! Bog se nas usmili!” je Tedaj sta drvila kar naj hitre-1 vz dihnil kroparski možek. je mogoče na grič, kjer sta lah-, Bregar je stal kakor okame_ ko videla na Brda. - Obstala nel; veg bled in prestrašen. sre_ sta kakor okamnela. - Nova po je zrl predse in se ni d Bregarjeva hiša je bila vsa v g£miti 2 mesta _ Tedaj se je pa ognju. Ognjeni plameni so rav- posvetilo na gpikovih vrhovih: no že škodoželjno oblizavali DRUŠTVO NAJSV. IMENA PE1 MARIJI VNEBOVZET1 Duhovni vodja župnik Rev. Viktor Tomc; predsednik John Buchanan; prvi podpredsednik Frank Hudak; drugi - slovenski 1 podpredsednik Rudi Knez; tajnik Steve Bolčevič, 650 £. 160 St., Tel. 681-2792; zapisnikar Louis Koenig; blagajnik: Mike Turpack, 2351 Green Road, C., O. 44121; načelnik za bol. oskrbo Frank Sluga, 1192 E. 176 St. C., O. 44119. Tel. 531-8622; njegova pomočnika Art Eberman in John Petrič; dopisnik Frank Žnidar; slovenski dopisnik Zdravko Novak; maršali: Jože Sajevec, Rocco La Penta, Allan Spilar; vodja mladine Allan Spilar; duhovne vaje Art Eberman; načelnik pro- j Horn vsako 2. nedeljo v mesecu ob osmih zjutraj, po maši sestanek v šolski dvorani. Pevska društva GLASBENA MATICA Predsednik Mrs. June Price, prva podpreds. Olga Klancher, druga podpreds. Mrs. Marie Shaver, tajnica Miss Linda Shaver, 1288 E. 167 Street, 481-7763, blagajničarka borniki: Joe Habjan .France Kovačič, Peter Dragar, Mira Kosem, Nenca Hočevar, Mary Ann Malovrh. Pevovodja: inž. Franček Gorenšek. j Vaje so ob sobotah ob 6.30 zvečer, v zimskem času pa ob nedeljah ob 1.30 popoldne v S.N.D. na St. Clair Ave., soba št. 2. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1033 E. 67 St, Cleveland, Ohio 44103. PEVSKI ZBOR JADRAN Predsednik Louis Smrdel, pod- \lVss~'j o A'n'n" 'Štlvan; nadzorniki: | Preds- Jennie Primc, tajnik-btagaj-Mrs. Josephine Bradach, Marie 1 Fl’ar>k Bittenc, 2004 Nelawood Skorich, Mrs. Mollie Frank, namest- | Bd- E- Cleveland, O. tel. 541-2102, nik Robert Klancher. Garderoba: I zaPisnikarica Angie Potočnik, Arhi-Mary Batis, Marie shaver. Glasbeni ! varki; Mary Pečjak, Jennie Primc, arhiv: Mollie Frank, Mrs. • M a r i e j Nadzorni odbor: Cecelia Wolf, Flor-Babbitt, Mojstri odra: Frank Ivan- I ence Slaby, Mary Dolšak,^ Glasbeni cic, William Mehaffey, Joe Novak, iodbor: Tony Primc- Pe„te. Tomšič, Poročevalci: Miss Josephine Mišic, i libjash, Veselični odbor. Mollie Frank, R. Klancher. — Sophie Bayok, Jeff Tolar, in Ann Pevske vaje se vrše vsak četrtek Dekleva, Poročevalci: Mr. Raferle, ob 8. uri zvečer. V SND. soba št. 2. Wilma Tibjash, Betty Rotar, Pevo----------------------------------vodja, Reginald Resnik. PEVSKI ZBOR SLOVAN Pevske vaje vsako sredo ob 8. Častni predsednik Joseph Durja-j uri v SDD na Waterloo Rd. va, predsednik Joseph Penico Jr. I-- podpredsednik Frank Ivančič, taj-1 “SLOVENSKI FANTJE” nik in blagajnik Joseph F. Petrič! Dirigent: Dr. Jerko Gržinčič, Jr., 21071 North Vine Ave., Euclid, I Pevovodja: Martin. Košnik, O. 44119, tel: 481-4357, zapisnikar Predsednik: Franček _ Kolarič Rudolph Ivančič, knjižničar John Poznik. Nadzorni , odbor: Al Hribar, J. Hrovat, R. Kozan. Pevovodja Frank Vauter. Podpredsednik: Joseph Penko, Jr. Tajnik: Daniel Postotnik, 6926 Hec-ker Ave., Telefon 431-7341. j Blagajnik: Joseph Marinko Vaje so vsak torek ob 8. uri zve- j Gospodar: Vinko Rožman čer v Slovenskem društvenem domu ! Glasbeni odbor: Janez Rigler, Frank na Recher Ave., Euclid, Ohio. PEVSKI ZBOR KOROTAN Predsednik Ivan Hauptman, podpredsednica Zofi Malovrh, tajnica Roži Dolinar, 1146 E. 60 St., Cleveland, Ohio 44103, tel. 391-4042, bla- streho. Slišala sta, kako je prasketalo in pokalo, ko so se lomili goreči tramovi, in vse to je strašno odmevalo v Bregarjevem srcu; človeka nista opazila nobenega pri ognju. “To je Niganino delo,--------- prepozna sva,” je skoro nezavestno šepetal France; — nato je pa divje zakričal: “O Zalka! Zalka! O moje dej;e! Franček!... Štefan, pojdi, pojdi! Nemara se da še kaj rešiti.” “Zalka in otrok sta že zdav-nej na varnem v votlini na Špiku,” je kričal možek in obenem prijel Franceta za roko ter ga zadrževal. , “Hočem gotovosti, prepričati en ogenj, dva — pet — in še več — in še strašne j še se je oglasil glas roga in še groznejše je odmeval od sten in brzel tuleče po dobravah in gozdih. Na Špiku, tam kjer je pač moral biti vhod v votlino “pri slepem Bogu”, se je nekaj zasvetilo — kmalu je zopet ugasnilo, a potem zopet nekoliko močneje vzplamtelo.----------Te- daj pa nagloma kakor blisk — ves Špik je bi v ognju; — bilo je, kakor bi se odprlo ognjeni-kovo žrelo in kakor bi hotel ves pekel naenkrat privreti na dan z vso svojo sovražno močjo in silo; strašno je žarela goreča gora---------zdaj so se potresla1 tla — nemudoma je sledil gro-1 se moram, se moram!” je jokaje ^oten pok — in gromenje in po-j tarnal Bregar. i kanje in bobnenje, kakor bi se j V istem trenotku sta pa za- gore prevračevale druga na dru-1 slišala z najskrajnejšega Špiko- go in kakor bi se podirala zem-vega robu dolgo zategnjen, za- Ija. molkel glas, ki se je razlegal “Bog jim bodi milostljiv in kakor tuljenje močnega bivola, usmiljen!” je molil možek kleče in razločila sta pretrgane bese- poleg Bregarja; ta je stal tre-de: j soč se po vsem životu in kakor “Hoooo — sovražnik na Spi- j zamaknjen upiral pogled tja na ku------na Špiku--------na Spi-1 Špik, odkoder se je dvigal proti ku — sovražnik — sovražnik!” : nebu temnordečkast oblak, med-Grozni glasovi so še vedno i tem ko so se s Špikovih vrhov zamolklo odmevali od Špikovih j valili nizdol debeli kamni, od-sten in se polagoma tajno poiz-1 skakovali čez peči in stene, se gubljali v gozdu ob Savi, tedaj razdrabljali in kakor sovražna pa je naenkrat zadonel od nas-| vojska brzeli v nižino.-----Bob- protne strani, prihajajoč od nenje in gromenje je polagoma ponehavalo in vmes so se že razločevali obupni kriki in klici. (Dalje prihodnjič) V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBEGA SINA IN BRATA Andrew S. Cipo ki je preminul 16. oktobra 1971 V miru božjem zdaj počivaj, dragi, nepozabni nam, v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj. Žalujoči: starši: MICHAEL in MARY, roj. Medveš bratje: MICHAEL CIPO, HERBERT WILSON, ALBERT CIPO sestre: ELIZABETH CIPO, ELIZABETH KENDZIERSKI, ETHEL DeBOW stara mati: ANNA MEDVEŠ Cleveland, Ohio 17. oktobra, 1972. Ivančič, Matt Dolenc Pevske vaje se vršijo v cerkveni dvorani pri sv. Vidu. PEVSKI ZBOR TRIGLAV Predsednik John Culkar, 4. podpreds. Frank Culkar, tajnica in bla- ==30 ŽENIN! SN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UN1JSKA TISKARNA . VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina Bit 7 St. Clair Avenue k. Bodešič sem, močan in pretre-sujoč glas, ki je šel skozi mozeg in kosti, zdaj ogromno naraščal, .. .-.v:, -.I-- - - ---v:;:- :: NEVARNA BLIŽINA? — Velikokrat slišimo in beremo o gneči v zraku, ki postaja bolj in bolj nevarna nad nekaterimi velemesti sveta. Tile dve letali sta se srečali med letalskim nastopom v Farnborough na Angleškem. Obe se lahko dvigneta in pristaneta brez vzletne steze slično kot helikopterji. S Imenik raznih društev I deljo v mesecu pri 8. maši, isti dan I popoldne ob 1:30 uri molitvena ura, I po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik; predsednica Mary Marinko podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St, tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; redi-teljica Ivanka Pretnar. Nadzornici: Dorothy Strniša, Jennie Femec. — Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1:30 popoldne v šoli sv. Vida. OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Pavla Adamic, podpreds. Frances Raischel; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, 681-0813; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Ana Nemec, Ana Tomšič.— Zastavonošiiija Mary Kokal . — Skupno sv. obhajilo vsako prvo ne- DR. SV. REŠNJEGA » EL* •*<* Duh. vodja Rev. Joseph Varga, predsednica Mrs. Frances Lindič, 3544 E. 80 St. 441-0941, podpredsednica Agnes Russ tajnica u> blagajničarka Mrs. Mary Grden, 3554 E. 81 St., 341-6744; zapisnikarica Mrs. Helen Mirtel; nadzornice: Mrs. Helen Mirtel in Mrs. Angela Stražar; banderonošinja Mrs. An-1 gela Stražar. Skupno obhajilo je | vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 8:00, popoldne ob 2:00 isti dan, pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi. Društva Najsv. Imena DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duhovni vodja Reverend Rudolph V BLAG SPOMIN ob deveti obletnici odkar je v Gospodu preminul naš ljubi brat, stric in svak, velečastiti gospod mestni župnik in dekan v Kranju Msgr. Matija Škerbec Umrl je dne 17. oktobra 1963. V ljubezni se spominjamo in molimo tudi za duše njegovih pokojnih bratov: Janeza, Jožeta, Franceta, Stanka in Toneta, ki so vsi že pred njim odšli v večno Življenje. Ponižno in prisrčno Te prosimo, o Gospod, daj dušam Tvojega služabnika, duhovnika in njegovih bratov blaženost večne luči. Žalujoči: sestre: ROZI TURK, NEŽA PRIMOŽIČ ANGELA MARTINČIČ in MALKA PAVLIN; svak JOŽE TURK; nečaka JOSEPH in EDMUND; nečakinje ZOFI, ROZI, MIMI, ELVIRA in dr. Danica Škerbec ter drugi sorodniki Cleveland, Ohio, 17. oktobra 1972 gajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St„ WO 1-5222; zapisnikarica 1 in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Ella Samarieh in Joe Pultz, Posebni odbor: Sabina Bericic, Ella Samanich, Marie Pivik, Margie Peresutte, Frank Culkar, Joe Pultz. Pevske vaje so vsak četrtek zvečer od 7:30 do 9:30 v Slovenskem domu, 6818 Denison, Ave. Pevovodja Frank Vauter Koncertni pianist Charles Loucka. Dramatska društva DRAM ATS KO DRUŠTVO lilija Predsednik Avgust Dragar, podpredsednik Lojze Mohar, tajnik France Zalar mlajši, 682 E. 159 St., telefon 681-7279, blagajničarka Urška Štepec, zapisnikarica Nenca Hočevar, programski odbor: Ivan Jakomin, Ivan Hauptman, Zdenka Zakrajšek, France Hren, Julka Zalar, Stane Gerdin, Srečko Gaser, I Ohio. oderski mojstri: Matija Hočevar, France Jenko, Polde Omahen, ar 1 var Srečko Gaser, točilnica: France Kastigar, Tone Štepec, France De jak, reditelja: France Stanonik * Peter Terpin, knjižničar Franc_ Jenko, športni referent Peter Dra' gar, nadzorni odbor: Milan Zajec, Ivan Hauptman in Jaka Mejač. Seje vsak prvi ponedelj6^ v mesecu ob osmih zvečer v Sloven skem domu na Holmes Ave. DRAMATSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA” . Predsednica Christine Kovatc > podpredsednik Louis Modic, taiaica in blagajničarka Josie Mihalič > 768 E. 222 St., Euclid, Ohio, 44123, tel. 731-6332, zapisnikarica Frances Modic, nadzorni odbor: Ed Lesko vec, John Mihalich, Milan Ulyan-Seje se vrše vsak drugi mesec ra drugi četrtek v mesecu ob 7. u zvečer v Slovenskem društvenen1 domu, 20713 Recher Ave., Euclid, BRDIN0VA POBiUM ZmDA 1053 East G2 St. 17010 Lake Shore Slvd. 431-2088 531-6300 BRDRiOVA TISOVIMA S POHIŠTVO!! 531-1235 SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: Moj novi naslov; MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO liMMII PO0REBM ZAVOD Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Bird. 365 E. 15«th at. K E 1-9 D1 A Vse predpriprave v naši posebni pidvatni som. ■fr Vera. narodnost in privatni običaji upo£‘evani rtr Parkirni prostor. Zračevalni sistem. 24 urna ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika- i 'V. ,:.,- vi. J.. ' A' A;.,--*:: i ■ ? iaktiii * k K S K J AMERIŠKA SLOVEMSKA KATOLIŠKA JEDM0TA (K.S.K.J.) NAJSTAREJSA SLOVENSKA FATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke p« takoj po rojstvu. • Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladi110 • posmrtnine za neomejeno vsoto « za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote 5600.00 • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolni izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. * v AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S-K.J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Ulinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. IME ... NASLOV MESTO DRŽAVA CODE