QlŽ£)o>H //AND ^yuStcce NO. go Kanada h No last v ekonomiji ^lada je predložila zakon, po katerem bc nadzirala zvez-j*a vlada tuje nakupe v Kanadskem gospodarstvu. OTTAWA, Kan. - Po dolgih oK^raVa^ Ko razpravah je vlada Javila zakonski predlog, ki n .^ideva nadzor zvezne vlade ^iega lastništva 2v KanactsKini gospodarstvom. j5v.e2Ila vlada bo pregledala v o-Sc ru novega zakona, kadar bo j.odnji Podlog predložen, pre-^ tuje reke vsakega kanad- $25conrdjetja’ki je vredno ;]j' uu iu več in ima nad 3 mi-K)0 ^e^neSa dohodka. rav^J^2a k0<^0 tehtali na vladni "V' ,. v zvezi z vprašanjem: aadii0pbo. naku? koristen Ka-dej j "olitika vlade je, kot je tovjtj rrkrks*er Herb Gray, zago-voi L '^'anacK gospodarski raz-k0r j ar mogoče hitro in koli-sl^i 6 rn°goee v skladu s kanad-tudi1 Nctrebami in željami, pa stVe ■ sktadu z varovanjem bi-naro^nih koristi. d9 'raV j® dejal, da hoče vla-g0 az^TVejše nadzirati in voditi h ki raizvoj Kanade- V dUst 1- tetih je kanadska in-tuje f prehajala bolj in bolj v iderjv astrU3tvo, predvsem v a-letaSlQ0' Tako je bilo v Kanadi 30 le 4.66 bilijonov ame- Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, .New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg CLEVELAND OHIO, FRIDAY MORNING, MAY 5, 1972 SLOV€NIAN MORNING N€WSPAP€B ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV hsk 28.02^ kapitala’ leta 1967 pa že di]j; uijonov in lani celo že 35 VseJT1^: ZDA lastujejo 80'/, k} .j LUle§a kapitala v Kanadi, Vseh pledstavlja istočasno 30% Takamer^Skik v tujini, bik ameriški kapital last- V j^aa Polovice vseh rudnikov 119 1 in skoraj vse avtomo-,m_dustrije. Amerikanci so v Kanadi lastniv . ustrije' likšn^1 7300. družb odvisnost od tozda moti Prgpc v. —'J™ga Novi grobovi |Do Združene Evrope še dolga, naporna pot Louis Može Po krajši bolezni je v sredo zvečer umrl v Euclid General bolnici Louis Može, 24013 Glen-brook Blvd., Euclid, star 69 let. Blagi pokojnik je bil rojen v vasi Senožeče v Sloveniji, od koder je prišel v Ameriko leta 1921. Zaposlen je bil kot preddelavec pri Kirtland Pumping Station, Water Department mesta Clevelanda. Pred šestimi leti je stopil v pokoj. Bil je član Društva Naprej št. 5 SNPJ, Društva Carniola Tent st. 1288 T.M., Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu in Balincar-skih krožkov na Waterloo in Techer Avenue. Tukaj zapušča ženo Molly, roj. Eržen, hčerki Mrs. Paul (Laurie) Uitti in Mrs. Mathew (Mickey) Rehberger, tri vnuke in dva pravnuka ter brata Josepha Može, v Sloveniji pa sestri Antonijo Žitko in Johano Škapin ter brata Andreja Može. Brata Anton in Frank sta že preje umrla. Na mrtvaškem odru je v Želetovem pogrebnem zavodu na 458 E. 152 St., pd koder bo pogreb v soboto ob 10. dopoldne, čas obiskov je danes od 2-5 popoldne in od -9 zvečer. V počastitev njegovega spomina oodo hvaležno sprejeti darovi za Slovenski dom za ostarele na Neff Road. Mary Simončič Po dolgi bolezni je včeraj zjutraj preminula v Marymount bolnici, v starosti 77 let, Mary Simončič, roj. Gregorčič, stanujoča na 13815 Rybak Ave., Garfield Heights. Bila je vdova po možu Johnu, ki je umrl leta 1969. Pokojnica je bila rojena v fari Dobrnič pri Žužemberku, od koder je prišla s starši v Newburgh pred 70 leti, stara 7 let. Bila je članica Društva sv. I ..........—-a Lovrenca št. 63 KSKJ podruž-1 svojem domu na 24440 Miles nice št. 15 SŽZ in Društva Slava Avenue 73 let stara Marie Pil-št. 39 SNPJ. Tukaj zapušča ža-1 cher, roj. Vokas v Clevelandu, lujcče hčerke Jennie Kokotec,! Prvi mož Jack Verderber ji je Ihereso Celebucki, Marijo Kra-* umrl 1. 1940, drugi Albert Filmar, Mildred Rice, Bernice cher pa 1. 1962. Bila je mati Dankowski in Margaret, vnuke Johna Cliffforda Verderber-ja in pravnuke, sestri Antonijo! in pok. Mildred Verderber, 3-Rozman in Thereso Kelley, brat' krat stara mati, 2-krat prastara Ko Le pripravlja 10 evropskih držav na razgovore o Ev-j ropski gospodarski in poli-j tični skupnosti, je očitno, da je vsaj zadnja še daleč. BRUXELLES, Belg. — Za oktober so napovedani razgovori sedanjih 6 in 4 novih članic Evropske gospodarske. skupno-iti. Pri njih ne bo navzoč noben zastopnik ZDA in seveda tudi ne vzhodne Evrope. Razgovori )odo posvečeni v prvi vrsti gospodarskim vprašanjem, ne bti-lo pa zanemarjali tudi političnih, ker predvidevajo rimski dogovori, na temelju katerih je bila Evropska gospodarska skupnost ustanovljena, tudi politično povezavo. Za močno politično povezavo svobodne Evrope, ki naj bi govorila z enim glasom in se tako postavila kot enakovredna ob stran Amerike in Rusije, se posebna zavzemata nemški kancler W. Brandt in predsednik Francoske republike G. Pompidou. Oba sta bila prepričana, da bc skupni glas Evrope njun. Položaj se je spremenil, ko ljudsko glasovanje v Franciji ni dalo Pompidouju pričakovane podpore in ko je W. Brandt zašel v težavno vladno krizo. Britanci so previdni in se nočejo preveč pognati, Italijani pa imajo sami s seboj preveč opravka. Tako se zdi, da bo “evropski vrh” v oktobru sklenil le malo bistvenega na poti k tesnejši povezavi in k ustvaritvi v zunanji politiki do “enega glasu”. Jtaf@ f?o v 18 letih stal lastnika okoli $l3f§08 WASHINGTON, D.C. — Povprečni lastnik avtomobila let-tnika 1972 bo potrošil za svoj osebni avto v teku 10 let $13,-552.95, pravi račun ene. od ustanov zvezne vlade. Po računih Zvezne cestne administracije bo avto srednje /rednosti letnika 1972 stal njegovega lastnika skozi prihodnjih 10 let, če 'bo napravil z njim v tej dobi 100,000 milj, $13,552.95. Vsaka milja vožnje ga bo torej ;tala 13.5 centov. Prvo je cena avtomobila samega, ki so jo nastavili na 14,379. To je začetek, nato pa slede vsakovrstni stroški iz leta v leto. Samo gasolin, ki ga porabi povprečen avto za pot 100,000 milj okoli 7,350 galonov, so stal po omenjenem; računu 12,787. Vzdrževanje in popravila ;o cenili na $2,147, zavarovalnino na $1,350, kar pa je očitno premalo pri cenah v maju 1972! Garaža in parkiranje naj bi stalo skozi 10 let $1,800, kar je tudi sorazmerno nizek račun. Poleg tega predvideva račun še $1,319 izdatkov za vozaško dovoljenje, razne zvezne, državne davke in pristojbine. Sporočajte domače vesti! Joseph pa je že umrl. Pogreb bo iz Ferfolijevega pogrebnega za- mati, sestra pok. Josepha Vokas in Louisa Vokas. Bila je članica voda na 5386 Lee Rd., Maple Oltarnega društva pri Sv. Judi. Heights, v ponedeljek ob 8.15 v | Pogreb bo v ponedeljek zjutraj cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri, iz Grdinovega pogrebnega zavo-nato na pokopališče Kalvarija. Marie Pilcher da na Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Jeroma, nato na Kal- Nenadno je umrla včeraj na varijo. Osne mesi! Mo jeseni zopet naglo naraščalo CHICAGO, Ul.' — Gospodinje so se komaj nekaj pomirile, ko so se cene mesa ustalile in se nekatere celo nekaj znižale. Poznavalci razmer na, živinskih trgih pravijo, naj se gospodinje le vesele in uživajo, kajti že v začetku 'jeseni bodo cene začele zepet naraščati. ' Napovedujejo, da bodo cene tako visoke, kot so bile pfetekli mesec a!i pa celo višje. Napovedujejo namreč dvig cen prašičev in goveda. Po sedanjih napovedih bo ponudba prašičev jeseni padla za okoli 7%, kar bo avtomatično pognalo cene navzgor. Tudi penudba goveda na trgu bo nemara manjša ali jsa kvečjemu tolikšna, kot je seddj. Cene živine in deželnih pridelkov niso pod nadzorom. Farmarji trdijo, da cene teh niso niti primerno visoke v odnosu na vse ostalo. Če bo vlada skušala zadržavati cene mesa, bo morala trdo pritisniti na posredovalce in predajo na drobno. Umor Yablonskega plačan iz sredstev Unije premogarjev? ofenzivi. Pričakujejo obnovo letalskih napadov na področje Hanoi-Hajfong. Kljub pripravam za povečanje letalske vojne je zastopnik arzavnega tajništva W. Bray aejal v Wasbingtonu včeraj, da so ZDA ‘'pripravljene obnoviti pogajanja na vseh ravneh, če bo nasprotna stran pokazala voljo po resnih razpravah”. Privatne vesti iz vladnih krogov priznavajo med tem, da vsaj nekaj časa na pogajanja ni računati. RAZGOVORI V PARIZU SO ZOPET PREKINJENI Ko je bilo pri včerajšnji seji konference v Parizu jasno, da rdeči nimajo nobenega namena popuščati, so zastopniki ZDA in Južnega Vietnama izjavili, da se novih sej ne bodo udeleževali, dokler ne bodo rdeči spremenili svojega stališča. Prekinitev razgovorov je brez dvoma napoved novega, ostrejšega bojevanja. WASHINGTON. D.C. — Via- Južni Vietnam novi oddelki da ZDA je včeraj priznala, da so ameriškega letanstva. Na poti pogajanja v Parizu vsaj začasno tja je tudi šesta letalonosilka, propadla, z njimi pa tudi upanje Vse to kažei da se ZDA pripra-na “nagel napredek”, ki naj bi vljajo na poostritev letalske voj-se pokazal jasno že do 1. julija, lne> ki naJ zlomi Hrbtenico rdeči kot je to namignil dr. H. Kissinger pretekli teden. Razgovori so se vršili na različnih ravneh in na “vseh je bilo popolno pomanjkanje napredka”, kot je dejal včeraj v Parizu W. J. Porter, glavni predstavnik ZDA pri tamkajšnjih razgovorih. Rdeči so dobili pej zadnjih uspehih na bojiščih Južnega Vietnama upanje na vojaško zmago in jim zato trenutno ni do pogajanj. O-čitno bo moralo priti do novih ostrejših bojev in verjetno tudi do obsežnejših letalskih napadov na Severni Vietnam, predno bodo, v Hanoiu spremenili svoje sedanje stališče. Neuspeh pogajanj je vznejevoljil vlado predsednika Nixo-na, ki izgleda krivi Moskvo prevare. Za obnovo pogajanj v Parizu se je odločila po vsem sodeč na obljubo Moskve, da lahko pričakuje “nagel napredek” pri razgovorih^ Nixon je omejil letalske napade na Severni Vietnam, izločil iz njih Hanoi in Hajfong, pa v niti ne dveh tednih dognal, da v zameno ni dobil nič. Rdeči so le izrabili čaš za poostritev in povečanje svoje ofenzive, katere cilj je kohčna vojaška zmaga nad oboroženimi silami Južnega Viet-: nama in tudi poraz ameriških oboroženih sil, ki naj bi morale ! pred rdečimi “bežati” iz Južnega Vietnama. Državni tajnik W. Rogers, ki je na poti po Evropi, kjer obve-I šča zaveznike o ciljih Nixonove poti v Moskvo, je včeraj v Londonu ponovil izjavo vlade ZDA, * da te ne bodo dovolile poraza ! Južnega Vietnama in njegove zasedoe po rdečih. I V Wasbingtonu je zastopnik obrambnega tajništva Fried-jheim objavil, da so na poti v i Predsednik Van Thieu v Hue Rdeči tišče od treh strani proti mestu Hue, tretjemu naj-večjemu mestu Južnega Vietnama in nekdanji prestolnici anamskega cesarja. Sinoči so oili v eni smeri le še 5 milj oc mesta. Vladne sile, ki so 'dobile novega poveljnika v gen. Ngo Quang Truong, se pripravljajo na obrambo, xsovi poveijniK je preselil svoj glavni stan iz Da Aanga v Hue in s tem poudaril svojo odločnost v obrambi mesta Hue. Včeraj je priletel v Hue predsednik republike Van Tnieu in si v družbi generala Truonga ogledal položaj. Po nekaj urah se je vrnil z letalom v Saigon. ZDA so dostavile v Da a ang večje število M48 tankov iz Japonske, da nodomeste izgube ki so jih utrpeii Južni Vietnamci pri umiku iz Quang Tri-ja. Vojaške sile Južnega Vietnama so prešle v olenzivo na Osrednjem višavju in trdijo, da so odprle cesto st. 14 med mestoma Pleiku in Koritumom. Drugod ni vesti o kakih večjih bojih. Rdeči so v zasedeni pokrajini Quang Tri imenovali “začasni komitet” za njeno upravljanje. Slično so storili na drrugih osvojenih ozemljih. Vj;ajskem ozadju obiska v letošnjem feb- ^sdao 2ara’di bolezni vod?80 Vl°go pri vsakda- 6 Vedno tlLU L'vR- Kitajske. To r°kah a in obsežnejše ^ u Kn-laja. V remenski prerok pravi: ^Kja ^ S°nčno in toplo. emPeratura do 60. WASHINGTON, Pa. — Blagajna Unije premogarjev v Wasbingtonu, D.C., je bila vir $15,000, s katerimi je bil plačan naročeni umor Josepha A. Yablonskega koncem leta 1969 v njegovem domu v Clarks-villu. “Morilni sklad” je bil po besedah javnega tožilca R. 0. Sprague prenešeh iz First National Bank v Washingto-nu na račun “Odbora za raziskave in informacije” 19. o-krožja v Kentucky in Tennessee. Sklad je bil ustanovljen 1. 1969 na konferenci predsednika Unije W. A. Boyleja in Alberta E. Passa, enega izmed članov glavnega odbora Unije premogarjev in blagajnika okrožja 19. Vse to je razkril Silous Huddleston, 63 let stari predsednik upokojencev Unije v LaFollette, Tenn. Omenjenih $15,000 je bilo določenih za plačilo Paula Gillyja in drugih najetih morilcev. Huddleston je dejal, da ni dobil nobene nagrade, ampak' so mu plačali iz “merilnega sklada” samo stroške, ki jih je imel pri pripravi umora. Za umor se je odločil, da ne bi “Yablonski uničil unije”, je trdil Huddleston. Dodal je, da ne ve, koliko sta dobila za svoj delež pri umoru Bill Prater (unijski organizator pri okrožju 19) in Albert Pass. Annette Gilly, Huddlesto-nova hčerka, je dobila $1,000, njen mož Paul, ki ie umor dejansko izvedel, pa $5,200 in $800 za stroške, predno je FBI začela odkrivati sledi umora in je Huddleston preostalih $8,000 zakopal pod nekim poslopjem. Kasneje Je dal ta denar rev. D. E. Brandenburgu, pridigarju in tajniku-bla-gajniku krajevne organizacije, kateri je bil Huddleston predsednik. Ta denar je bil pozneje uporabljen za kritje odvetniških stroškov za obrambo Huddlestona in Annette Gilly. Huddleston je dejal, da je dobil najprej $5,000, ki naj bi bili plačilo za umor nekoga v Tennessee, da pa je bila vsota podvojena na $10,000, ko je bilo objavljeno, da bo Yablonski nastopil pri volitvah proti Boyleju in je bil postavljen na seznam “obsojenih” poleg moža iz države Tennessee. To vsoto so povečali na $15,000, ko je Paul Gilly obljubil, da bo z umorom J. Yablonskega počakal na čas po unijskih volitvah, pa tega vendar izvršil pred januarjem 1970, ko bi naj Yablonski pričal pred zvezno poroto, ki je preiskovala zlorabljanje pokojninskih skladov Unije premogarjev. Umor je bil izvršen 31. decembra 1969. Zanimivo je zagotovilo A. Passa, člana glavnega odbora Unije premogarjev, da bo ta žrtvovala tudi milijon dolarjev, če bo treba, za obrambo Huddlestona. Ta isti Pass je, kot trdi Huddleston v svojem priznanju, svetoval temu, naj pove Gilly ju, da ne bo rabil pri umoru dinamita ali arzenika, ker da je Yablonski izredno trden in odporen ter bi zato utegnil ostati živ, med tem ko bi njegova družina pomrla. Huddleston ima “črna pljuča”, znano rudarsko bolezen, in trdijo, da ima kvečjemu še eno leto življenja. Ljudje, ki gledajo smrti v oči, običajno ne lažejo, če vedo, da ji uiti ne morejo. Priznanje Huddlestona je strahota za Unijo premogarjev, pa tudi za vse ostale unije, ker kaže, kaj vse se lahko zgodi, če je vodstvo neke unije v stiski ali v nevarnosti za svoje položaje. A. Boyle je zanikal odločno vsako zvezo z umorom Yablonskega, to so storili tudi obtoženi unijski vodniki. Vse smatramo pa zakonih naše dežele za nedolžne, dokler ne bodo obsojeni, toda Huddle-stonovo pričanje meče težko, črno senco na vse. Golda Meir v Romuniji BUKAREŠTA, Rom. — Pred sednica izraelske vlade Golda Meir je prišla včeraj sem na razgovore s predsednikom N Ceausescu-jem o položaju na Srednjem vzhodu. Predsednik Romunije je bil nedavno na o-bisku v Egiptu in se je ponudil za posredovalca med Egiptom in Izraelom. Golda Meir je povabilo v Romunijo sprejela, ker je Romunija edina od držav sovjetskega bloka, ki junija 1967 ni prelo mila z Izraelom diplomatskih stikov in jih še vedno v redu vzdržuje. Poplava v Mexico Cityju MEXICO CITY, Meh. — V sredo zvečer je pridrla voda, podirala drevje, odnašala avtomobile in segla vse do prvega nadstropja hiš v južnem delu mesta. Vode so pridrle nenadno s tako silo, ker se je utrgal v višjih predelih oblak. Utonilo je najmanj 20 oseb. Trdijo, da je to v zadnjih 50 letih največja povodenj, ki je zadela mesto. Iz Clevelanda : in okolice jubilejni koncert Triglava— Pevski zbtu>''TTiglav proslavi to nedeljo 7. maja, ob pol štirih popoldne 25-letnico svojega obstoja in delovanja z jubilejnim Koncertom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Spored koncerta je za to priliko še prav posebno skrbno izbran. Po koncertu bo zabava m p.es ob zvokih Pecon-Tre-oaijevega orkestra. Vsi vabljeni! Zboru Triglav k 25-lctnici iskrene čestitke z iskreno željo, da bi tudi v bodoče s tako vnemo gojil slovensko pesem in jo predstavljal in posredoval slo-/enskim ljudem! Zlata poroka— To nedeljo, 7. maja, bosta praznovala zlato poroko poznana in spoštovana zakonca Charles in Mary Hočevar, 15916 Raymond Ave., Maple Heights. Zahvalna sv. maša bo ob pol dvanajstih dopoldne v cerkvi sv. Lovrenca, ob pol dveh popoldne pa bo v Slovenskem narodnem domu na 5050 Stanley Ave. prisrčno zlatoporočno slavje za ožje sorodnike. Sreča in ves božji blagoslov naj spremlja zlatoporočenca na njuni na-daljni živi jenski poti. Iskrene čestitke! Poroka— Jutri ob desetih dopoldne si oosta v cerkvi sv. Vida oblju-oila večno zvestobo gdč. Fanika Kristanc in g. Rajmond Gruber. Mlada nevesta je najstarejša nčerka poznanih in uglednih zakoncev g. Jožeta in ge. Franc-xe Kristanc, 6711 Schaefer Avenue, ženin pa sin ugledne družine Gruber iz Geneve. Svatba oo ob pol osmih zvečer v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. Mlademu paru iskrene čestitke in ,vse blagoslove na skupno življenjsko pot! Lepo starost je učakala— Dolgoletna naročnica našega lista, poznana Mrs. Frances Champa, 1961 Haverhill Rd., preje s 63. ceste, praznue dapes 39-letnico rojstva. Rojena je bila v Sodražici na Dolenjskem, od koder je prišla v Ameriko leta 1906. Zal ni več pri trdnem zdravju in je največ v postelji. Mrs. Champa iskrene čestitKe za rojstni dan in božji blagoslov v bodoče. Skupno sv. obhajilo— V nedeljo, 7. maja, ima Oltarno društvo Sv. Vida pri osmi sv. maši skupno sv. obhajilo, popoldne ob dveh pa sejo. Vesel dogodek— Družini Ante Bevanda, 1152 E. 63 St., sta se pretekli teden rodila dvojčka prvorojenca. Srečnim staršem iskrene čestitke! Seja— Podružnica št. 15 SŽZ ima sejo prihodnji torek, 9. maja, ob ”dveh popoldne v Slovensitem narodnem domu na 80 St. Peta obletnica— V nedeljo ob osmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojno Frances Zigmund s 76 St., v spomin pete obletnice njene smrti. Posebne volitve— Prihodnji torek bodo imeli volivci v 16 presinktih, kjer zadnji torek niso mogli voliti, priložnost, da to store. Okrajni volivni urad je predložil posebne volitve prihodnji torek v 28 presinktih. Sodišče je včeraj odobrilo te v 16 presinktih, računajo pa, da jih bo odobrilo tudi v še ostalih 12. /. - a.. e* a L^icj^Ul/iniA 8117 St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 90 Friday, May 5, 1972 J. Edgar Hoover, direktor FBI, njegovo delo in njegova doba Mirno in nepričakovano se je poslovil od tega sveta v starosti 77 let direktor FBI J. Edgar Hoover. V FBI je bil nekaj manj kot 51 let, njen direktor pa 48 let. Predsednik Nixon mu je izrekel visoko priznanje in ga označil za izrednega moža, ki je vedno in povsod dajal prednost koristim svoje dežele pred vsem drugim. V dolgi dobi se mu je posrečilo FBI. ki je bila, ko je on prevzel njeno vodstvo leta 1924, notranje razrvana, njeni člani pa pod vplivom korupcije in politike, dvigniti na višino, ki jo ni dosegla slična ustanova nikjer drugod na svetu in je zato vsem služila in še vedno služi za vzor. Pokojni J. Edgar Hoover je bil velik domoljub, bister in razgledan mož, ki je naglo spoznal, kje tiči nevarnost za notranji red v deželi. Ko so se še vsi odgovorni vodniki dežele bratili s Sovjetsko zvezo, njenimi prijatelji in pristaši njenega^ sistema v naši deželi, ko so imeli ti prost dostop v Belo hišo, je J. E. Hoover pripadnike in podpornike komunizma že strogo nadziral v njihovem tajnem zarotniškem delovanju. Prav načrtnemu in zglednemu naporu direktorja FBI se imajo ZDA zahvaliti, da so spoznale nevarnost komunističnega podtalnega delovanja in jo zavrle. Razumljivo je zato, da so vsi nasprotniki komunizma umrlega J. E. Hooverja visoko cenili, med tem ko so ga komunisti in njihovi podporniki sovražili. Vsem, ki so na kakršenkoli način delovali proti koristim ZDA doma in v tujipi, prav posebno pa seveda doma. je bil umrli direktor FBI trn v peti. Ni nastopal samo proti komunizmu in njegovim agentom, prav tako je pazljivo sledil delovanju vseh ostalih skupin, katerih cilj je bil in je s silo spremeniti državni in družabni red v naši deželi. Priznati je treba, da je imel J. E. Floover v teh naporih lep uspeh vse do zadnjih let. Prav uspešnost dela je rodila J. E. Hooverju vrsto javnih nasprotnikov. Ponovno so se oglasili proti njemu, ponovno ga napadali in zahtevali njegovo upokojitev, ker da je postal “prestar”, da se preveč “briga za svojo lastno čast”, da “ni več dovolj prožen” in da “ga je razvoj že potisnil ob stran”. Kritiki so postajali iz leta v leto glasnejši. Vse to ni preprečilo predsednikov ZDA, da so J. E. Hooverja držali skozi 48 let na čelu FBI, ga pustili na tem mestu še davno preko njegove zakonite starostne dobe. Predsednik R. M. Nixon je dejal ob smrti J. E. Hooverja, da sta si bila s pokojnim dobra osebna prijatelja vse od časa, ko je Nion prišel kot mlad kongresnik pred več kot 23 leti v Washington, D.C. V tem in brez dvoma tudi v spoštovanju uspehov in naporov umrlega direktorja FBI je bil vzrok, da ga je predsednik Nixon obdržal na vodstvenem mestu, četudi je bil tako v liberalnih političnih krogih in v delu politične javnosti močan pritisk, da ga zamenja s kom “mlajšim in prožnješim”. J. Edgar Hoover je svoje delo dobro opravil, vsa dežela mu je zato lahko hvaležna in mu prizna velike zasluge za svoj dobrobit. Istočasno upa in žeji, da bi našel pokojni vrednega, enako sposobnega in enako predanega naslednika. ZDA so v težavni dobi notranjega razvoja. Politični nemir še ni izginil, razne skupine se še vedno prizadevajo, da bi s silo spremenile obstoječi red, da bi s silo u-veljavile svoje nazore in zahteve. Zločinstvo raste, ko “nova morala” išče samo uživanje, noče pa slišati o dolžnostih. Pridnost, podjetnost in delavnost so komaj še priznane za človeške kreposti, ko živi preko 14 milijonov ljudi od javne podpore ter smatra to za čisto naravno in pravično. Vsi poudarjajo pravice, pravice do življenja, ni jim pa mar do pravice in — dolžnosti do dela. Od družbe zahtevajo vse ugodnosti, vse udobje, niti na misel jim ne hodi, da so oni sami del družbe, da so torej tudi oni dolžni skrbeti za sredstvo, s katerimi naj ta družba vzdržuje vse potrebne. Živimo res v času vrenja, ko izgubljajo nekdanje vrednote svojo veljavo, ko red in disciplina predstavlja jarem, ko se otroci malo menijo za ukaze staršev, pa jih ti ne marajo ali pa ne upajo trdo prijeti. To ni več moderno, to ni več v skladu z novim duhom in novim časom! J. Edgar Hoover, človek starega reda, discipline, ljubezni do domovine, mož dolžnosti in odgovornosti, je odšel. Kdo ve, če mu ta čas že ni presedal, saj je brez dvoma spoznal, da smo na prelomu dobe, ko je dober del ljudi izgubil smoter izpred opi in tava za cilji, za katere niti ne ve: ko ;Loc!i kot slePec> Pa govori o visokih idealih, ki so vsi bleščeči... Zvestoba krščanskim idealom, zvestoba domovinj, zvestoba prijateljem, ki jo je umrli ne le spoštoval, visoko^ dvigal, ampak v prvi vrsti živel, je nekaterim “vodnikom”, ki jih srečavamo, gledamo in poslušamo v sedanji volivni borbi, skoraj v breme, ne omenjajo jo v upa- nju, da bodo tudi drugi na njo pozabili, da jih nihče ne bo 0 njej povprašal! J. Edgar Hoover je odšel, odšel verjetno brez obžalovanja, ker je postajal ob vsem tem tujec v lastni deželi. 1 BESEDA IZ NARODA I MISIJONSKA SREČANJA IN POMENKI 103. “Prilagam ček za petsto zelencev za misijone, (župnik Jože Cvelbar.) Tako začenja pionir, župni/ zborov in plačal z veseljem Jože Cvelbar, 26. aprila svoje $4.50, ker je šlo v dobre name-kratko pismo. Obljublja, da bo ne. To točko kaže dobro raz-v kratkem, ko najde čas in pri- misij ati, naš idealizem poglab-de do sape po nedeljski prirej Ijati. Vsak naj si sam izpraša ditVi, ‘‘napisal par vrstic” za svojo vest. Ob zgledih veliko-AD. Mnogi jih komaj čakamo, i dušnih je lažje priti do večje .saj on sam bo najlažje objektiv- jasnosti. Smo li velikodušni, ko no presodil celoten vtis prvega gre za naše misijonarje, njiho-cbiska “Mladih harmonikarjev1*, ve uboge? pri Sv. Barbari v Bridgevillu,; Večina med nami že tudi ve, Pennsylvania. Vem, da mi pri-1 kako MH po g. Knezu vsakemu misijonarju, ki pride skozi Cleveland, in marsikomu 'drugemu, ki je v potrebi, daruje $50 v pomoč. Sestra Pirčeva, oo. Cukale in Kokalj in drugi bi nam to lahko potrdili. Primerilo se je — v Clevelandu je to zaradi mnoštva organizacij stalna težava —, da je Slomškov krožek jatelja in dolgoletna zvesta misijonska sodelavca, župnik Jože in dirigent Rudi, ne bosta prav nič zamerila, če iz daljave vsem sodelujočim povem, kaj o. tem novem podvigu mislim sam. Pred nekaj leti sem na povabilo župnika Cvelbarja pomagal za Veliki teden na njegovi fari. Slovencev v njej_ že skoraj več imel na 29. aprila svojo priredi-ni. Da, nekaj jih je še, a vsi sojtev in sam sem ponovno slišal, stari nad 80 let in nekateri nad, kako je škoda, da gredo MH 10. AD in slovenski tisk ima v j ravno za tisti dan v Bridgeville. 'ari samo par naročnikov. V na-: Pionir Knez je poslal vodstvu jbrh razgovorih sem silno čutil prireditve dar $50 od MH, dodal (, oko hrepenenje in trajno: svoje želje za popoln uspeh nji-' kcnje župnikovo, da bi faro in j hove prireditve v pomoč beati-miajši rod tudi misijonsko malo fikacijski zadevi velikega škofa prebudil. Tudi najina pisma se: Antona Martina Slomška iz Ma-vedno po vračaj o na to vprašanje. Tako je dozorela misel, da povabi MH za koncert v svojo župnijo in daruje vse, kar bi notri prišlo za to priliko, v pomoč slovenskim misijonarjem. Dogovarjanje in priprave so bile temeljite in po uspehu župnik Cvelbar takole piše: “V nedeljo je bilo lepo; za naše razmere-zeTo 'lepo. Ljudje niso bili vajeni na take prireditve.. . Celoten vtis HARMONIKARJEV JE BIL ZELO, ZELO, ZELO VELIK IN VESEL IN ZA NAŠE LJUDI POPOLNOMA NEPRIČAKOVAN. Kako more g. Rudi držati vso mladino pod tako kontrolo in popolno pokorščino, je za mnoge nerazumljivo ... Ima pač svoj velik talent. Bog ga ohrani in drži, da ho drugo leto spet prišel z vso svojo mlado ‘armado’ sem dol. Mislim, da so bili tudi Clevelandčani veseli. Bog s Teboj, Tvoj Jože.” Pismo razglablja še to in ono v zvezi s prireditvijo. Povzel sem samo to, kar zadeva DUHA PRIREDITVE in neposredne njene UČINKE. V telefonskem razgovoru 24. t. m. mi je g. Knez podal svoje vtise o prireditvi sami in bili so zelo pozitivni. Udeležba sama: nad 400 gotovo in vrsta slovenskih duhovnikov povrhu in sestra Antonija Rozmanova iz Pittsburgha. Upam, da nam bo g. Cvelbar sam v svojem članku povedal o udeležencih kaj več in dodal imena duhovnikov, ki so bili med njimi. Mladi harmonikarji so iz svoje blagajne krili potne stroške za prevoz z 2 avtobusi in potrošili za to priliko nekaj nad $350. To je bil, poleg koncerta in žrtve dneva in potovanja, doprinos MH samih za vse slovenske misijonarje preko MZA, Denar je šel za njihovo pot, a brez te žrtve bi koncert ribora in prosil vse navzoče, naj skušajo razumeti, da ni nič napačno, če so MH morali isti dan v Bridgeville z lepim namenom, DA POMAGAJO VSEM SLOVENSKIM MISIJ ONARJEM. Ko je bilo to pismo na prireditvi prebrano, je večina prisotnih v dvorani začela navdušeno ploskati. Rudi, hvala tudi za ta zgled! Tako se misijonari, tako se v življenju podirajo stene sebične ozkosrčnosti in gradi boljši svet! Slomšek, Rožman, Baraga bi po vsej verjetnosti storili prav tako. Bili so katoliški pionirji, silno širokogrudni in vesoljni v iskanju slehernega človeškega bitja, ki so ga mogli doseči. Zato tako želimo, da bi postali vsi — svetniki. Tudi javno razglašeni od Cerkve, pred celim svetom. Hvala Vam; iskrena in globoka zahvala, g. Jože in g. Rudi, za nov podvig in dragocen misijonski uspeh! Bog povrni vsakemu posebej, ki je kakorkoli sodeloval, z vsem, kar sam najbolj potrebuje! Na misel mi prihajajo zdrave ideje pionirke šubljeve, ki je 30. okt. 1970 zapisala: “Biti pionir je težko. Ne imeti pred očmi lika, ki bi ga človek lahko posnemal. Zato prosim molitve. Ne prosim, naj mi Gospod odvzame težko odgovornost, toda prosim za LUČ, za pravo pamet, za modrost, previdnost in ponižnost. Meje delokroga so vsa dežela in odmevi se čujejo iz drugih dežel, ko pravijo ‘naprej sestra!’ Sem pravi romar, iz škofije v škofijo. Vsa svoja pota vpletam v pota Velikega Misijonarja, sem Njegovo malo orodje. Včasih se zbojim, saj sem bolj neustrašna kot moški, pa grem spet naprej po poti poslanstva.” Ista usmiljenka Marija-Andre-ja je 17. aprila, po odletu iz A- z odgovornim za Združeno Pastoralno sodelovanje, na CLAR (Konferenca J u ž n o ameriških Redovnikov) in na Inštitutu za Pastoracij o Mladine. Pozdravite vse v MZA.” Sr. Šubelj je istočasno poslala razglednice za vse odbornike in odbornice celotne MZA po svetu, ki so bile že vsem razposlane, z dodatnimi mojimi pozdravi v imenu vseh sodelujočih v misijonih in v zaledju. “Vesoljnost” je bil dale-ko bolj pomembni predmet razgovorov ob najinem srečanju v Princetonu. Smer, ki mora postati vedno bolj značilna za gibanje celotne MZA, je katoliška’ vesoljna, vse obetajoča — VSI ZA VSE. Vsi v celotnem zaledju, za vse v vsakem misijonskem področju, kjer slovenski misijonar pioniri. 27. aprila je g. Knez odločil iz blagajne MH $50 za prepotreben avto za usmiljenke v Čile, kjer je predstojnica sestra Lidija Krekova. Gradimo most ljubezni med kontinenti! Z Bogom in Marijo! Hvaležni za vse. Rev. Charles A. Wolbang, CM. St. Joseph’s College Box 351 Princeton, N.J. 08540 ne mogel biti izveden. G. Knez merike, zapisala: “Enkrat na le- talu sem sklenila GRADITI MOST LJUBEZNI MED KONTINENTI. Danes obljubim 5. de-setko veselega dela rožnega venca za vse, katere povezuje MZA, in za tiste, ki naj jih doseže, 4. žalostnega pa za fante in Vas.” Iz ^glavnega mesta Kolumbije v je bil to žrtev pripravljen sprejeti — za cilj. G. župnik Cvelbar je kril vse stioške za tiskan spored koncerta, postregel MH z domačo hrano in pijačo, dal na razpolago moškim brezplačno pivo in pripravil res vsakemu, ki je prišel y faro za to priliko — presenečenje, ki ga ni pričakoval. Vstopnina je bila za koncert samo en dolar. Lani sem, v pomoč United Fund v Princetonu, &i larja faserfa BUENOS AIRES, 28. aprila 1972. — Bliskovito so minuli trije tedni bivanja pisatelja Karla Mauserja med nami. Prišel je na počitnice, pa od počitnic seveda ni bilo ne duha ne sluha. Želel je obiskati argentinsko Švico — Bariloče, želel si je o-biskati mesto Mendozo in ta-rnošnje Slo renče, želel si je tudi ogledati obmorsko letoviško mesto Miramar, kjer živi tudi precej Slovencev, pa se mu te želje niso izpolnile spričo velikega dela, ki smo mu ga naložili Slovenci v Velikem Buenos Airesu. Kakor prejšnja dva tedna, tako je .bal tudi zadnji teden poln sestankov, obiskov in predavanj. Naj jih na kratko omenim. V • ponedeljek, 24. aprila, je imel Mauser predavanje fantom in dekletom na Pristavi v Caste-larju. Na to predavanje je prišla vsa odrasla mladina iz tega področja. Po govoru se je^ razvila izredno živahna debata in sestanka kar ni bilo mogoče skleniti. Mladina mu je tudi zapela in izročila darilo. Nato se je vsa mladina prijela za roke in tako spremljala avto do bližnje glavne ceste. V torek, 25. aprila, se je v cen- tralni Slovenski hiši zbral Med-organizacijski svet, ki ga sestavljajo: Zedinjena Slovenija, za- stopniki vseh slovenskih domov, Slovensko dušno pastirstvo, mladinske organizacije in Zveza slovenskih žena. Zastopniki o-menjenih organizacij so napol nili dvorano v Slovenski hiši. Po uvodnih besedah predsednika Zedinjene Slovenije g. Starihe je Mauser predaval o odnosu med starimi in mladimi. Jasne, izklesane misli so napravile na vse navzoče močan vtis. Po debati, ki je sledila, se je g. Starina toplo zahvalil Mauserju za letošnji cbisk in za ogromno de-1°, ki ga je opravil med Slovenci in zlasti še med mladino. Nato je razglasil sklep odbora Zedinjene Slovenije, ki ga je imenoval za svojega častnega člana. Tajnik Z. S. je prebral zadevni sklep. Po sprejemu pergamentnega zvitka se je Mauser zahvalil za to imenovanje in povedal, da je v tem kratkem bivanju v Argentini užil mnogo veselja in sreče in da je prepričan, da pri taki mladini, kot jo je tu našel, slovenstvo ne more propasti. V sredo se je Mauser sestal z uiedniškim zborom Svobodne Slovenije, v četrtek pa se je u- Ena se tebi je želja spolnila, v zemlji domači da truplo leži.» ,OŠt0' se (Profesorju dr. Otonu Muhru v spomin.) CLEVELAND, O. — Prejšnjo ( venske družine Saksida. V ^ rici in pozneje v Trstu j JP°Te ljubljenec slovenske študira] ^ mladine. Ljubili so ga, kakor ^ ga nekoč ljubili tovariši na Ju^ Ijanski univerzi, in spoštoval ga tako, kot je on nekoč spr val svoje profesorje. Radi zbirali na njegovem doma, . so pozno v noč debatirali i sevali probleme, ki jim ni vedel odgovora, razen pr° e J3, TVqtje Ob vrnitvi Italijanov v t ^ to morda najsrečnejše raz ^ prisl0 koncu. Tedaj se je odločil za soboto so v Gorici položili k večnemu počitku dr. Otona Muhra, najboljšega vzgojitelja slovenske mladine in zvestega prijatelja vsem, ki so ga poznali. Najino prijateljstvo se je začelo pred mnogimi leti, ko sva se pri vpisovanju prvič srečala na ljubljanski univerzi. Poklic profesorja klasičnih jezikov si je izbral v prvi vrsti s srcem, kajti ljubil je vse, kar je. bilo lepo. V knjigah in. življenju je iskal pred vsem lepoto in staro modrost, ki je navzlic vsem spremembam časa, za čuda moderna. Dan mu je bil oster razum, bil je prijeten družabnik in zvest prijatelj. Verjetno ni bilo v tistih časih na ljubljanski univerzi -nobenega študenta, ki bi imel toliko prijateljev, kot jih je imel Oton Muhr. Na univerzi, v klasičnem seminarju, v akadamskem domu in študentovskih organizacijah je bil središče pozornosti, njegove domislice, komentarji in pripombe so bili duševna hrana mladine, ki se je zbirala okoli veselega študenta, ki mu je zibel tekla prav na severni meji slovenske domovine. Leta 1937 je maturiral na klasični gimnaziji v Mariboru, na ljubljanski univerzi je diplomiral iz klasičnih jezikov, kmalu po izbruhu druge svetovne vojne, doktorat pa je položil na graški univerzi. Bil je med pionirji slovenskega šolstva v Gorici in Trstu. Za slovensko mladino je napisal vrsto učbenikov iz svoje stroke. Vse do odhoda v Ameriko je poučeval na gimnaziji v Gorici in pozneje v Trstu. V Gorici si je izbral tudi svcjo izvoljenko iz odlične slo- Ameriko. S seboj ne bo odnesel samo daril in pergamentov, ki jih je tu dobil, ampak bo lahko odnesel tudi zavest, da je opravil veliko in važno delo, za katero smo mu Slovenci v Argentini globoko hvaležni. Tri tedne je vse vrelo in kipelo v slovenski skupnosti in ta obisk bo še dolgo odmeval v naših srcih. R. Smersu Seja iOaiba slovenskih lipefeojgnggv la Waterloo Road okrožje Bogota pa dodaja 20. aprila: j deležil sestanka Slovenske”žen-“Pri -delu sem imela srečo ‘Gra-jske zveze, kjer je imel svoj zad-diti most ljubezni med kontinenj nji govor v teh “počitnicah” Klub v njegovem življenju P-j se je od migracijo v Ameriko. Ne'3^ e- let Col' je poučeval na Katoliškeij ^ legu v Grand Rapids. Tu 1 ^ kaj si je našel številne Pr^0t Ije, saj je njegov dom velp hiša, kjer je vedno vsalj ° ^ brodošel. Poučeval je tolik0 da bi imel pravico do s^a^0je. Toda stalnosti si ni pridobi prav je bil nedvomno e^en bolj sposobnih profesorjev- nje leto so poslali v njegoV ^ red neko nuno, da se jo naU s0 malo sklanjati latinsko, mu odrekli pravico do sta 0 na njegovo mesto pa ve^tino, postavili njegovo učenko ^ katere ni bilo treba Pa ^ Prof. Muhr se je za nekaj i nad ati vrnil v Evropo svoje študije. Ko je drugič odhajal v A< „ sebi riko, je verjetno že nosil ^ kal smrtne bolezni. Poslav ^ je od zidov hiše, v kateri J ^ noval v Gorici, in od vse$ay je mu je bilo drago. Pred!1°1jenje mogel ponovno urediti z1 ^ v Ameriki, ga je zadel $ rec, težka bolezen. Podvrg' rep1 ol- je operaciji, toba bilo je P ^ je no. Pred odhodom v bo n ^ izrazil željo, da bi bil P° v- slovenski zemlji. vrjii! Ko se je neozdravljeJ_trnil par le sjvlj611 njegovem in njenem ^ pt Ob njeni strani pa se je ^elj} ti’ je že dejstvo. Govorila sem o tem na CEL AM (Škofijska Kon- sel na krajevni koncert pevskih ferenca Južnoameriških škofov) Danes, v petek, 28. aprila, ko rišem tele pismo, bo odletel Mauser na svoj. dom v Severno Vse članstvo je 'vljudno vabljeno. Naša prireditev 18. marca je še kar uspela, kot pravijo. Da je vsaj nekaj desetakov ostalo, pa bo za silo. Ni prijetno, če je blagajna čisto prazna. No, veliko itak ne potrebujemo in bogati nikdar nismo bili. Članstvo naj se potrudi pridobiti kakega novega člana za pomoč pri prireditvah, pri p*o-daji vstopnic, pa tudi pri postrežbi gostov. Prav bi bilo, da bi obiskovali bolj načrtno bolne člane in članice. Bolnik najbolj čuti svojo osamljenost in v pomoč mu bo, če ga bo od časa do časa kdo obiskal. Na seji v torek se bomo pogovorili tudi o pikniku tekom po let j a in o kraju prireditve, na kateri farmi. V glavnem se bomo sešli v večjem številu in se pomenili o stvareh, ki nas zanimajo. Lahko bomo tudi katero zapeli, saj smo vsi radi veseli. Po seji bo na razpolago okusen prigrizek, da nam kdo ne omaga. Na svidenje v torek, 9. maja, -ob dveh popoldne v SDD na Waterloo Road! M. Penko, zapis. nu Muhru izpolnila zadn|jj, počivati v slovenski zehi ^ ^ Prof. dr. Oton Muhr 1® jitj lik Slovenec, odličen v Jjiib in nadvse zvest prija*-6 j je ljudi in lepoto, ori^1 . 0 j 7. , . . -lovens* j- maci kraj m vso ^ - btna ^ van- jji mo vino. Bil je mark3 ^ nost, ljubljen in spošt°v' ^ gov spomin bo ŽiVei slovenske mladine v ^ Trstu in v vseh, ki srn°eSeiil’ ' prijatelji v njegovih ve žalostnih dneh. r? Dr. Jože Fen Premetenec 0ir V trgovino z gramofon1^^/ leganten gospod in Pr0 gj-aij jalko, naj mu zaigra j13 10$J fon nekaj najnovejšin W Prodajalka mu jih zal”r0jl> J ker se pa kupec še zn>^ more odločiti, ga vlju ša: “Ali naj vam mo. igram kakšno melodij0 re?” , več,’’ ;; “Ne, hvala, ni treba ^ j “vidi1*1’ zahvali gospod, nehalo deževati.” rda V* Nazarensko lepo je postalo zatv omari v moji sobi. Mama me mojo šendico. Hijacinte in tuli-j nedno uči, da je treba obleko pani se svetijo v barvah, trava vedno pospraviti in-obesiti na o- le tako lepo zelena, forsitija c vele in drevje je v popju. Pomlad je v polnem zamahu. Dolgo sem jo čakal in sem jo le pričakal. Hvala Bogu. Nekaj pisemc, ki jih še imam, je zimskih. S tistimi skoraj ne upam več na dan. Porabim zdaj tista, ki jih lahko prikrojim. :k Dragi Kotičkov stric! Velikonočne počitnice sem prav lepo preživela. Čeprav ni bilo preveč toplo, sem vseeno zadovoljna. En dan se opazovala ptičke. Bile so luže in ptički s° se kopali v tisti vodi. Nekateri so vlekli deževnike iz zemlje in jih požirali. Zdelo se mi Je tako zanimivo, da sem še brata poklicala k opazovanju. Ali Ti tudi kdaj opazuješ to življenje okrog Tvoje šendice? Prav lep pozdrav od Rezke Lavriča Hraga Rezka! Pes ni bila velika noč poseb-no topla, toda zdaj je prijetno. Ho koleštram po vrtiču, mi je marsikdaj vroče, čeprav imam zavoljo starosti precej mrzlo H- Vprašuješ me, če kdaj ta-0 gledam okrog sebe kakor Ti. 'Seveda, saj je opazovanje nara-lep del našega življenja. Ta-• vzjutraj, ko odprem duri moje šende, pogledam nebo in o-ake, da precenim vreme. Po-, e] se mi oči podrsajo po travi J a do gredice z rožami. In od 102 _§rem k vrabčkom, ki se pre-§a'njajo sem in tja. Tako lepo Je gledati življenje, ki se preprosto odvija, brez hitrice, v mzjem miru. Lahko se učimo njega. Mi tega več ne znamo. Hvala Ti za pisemce in lepo Pozdravljam. * ra9\ Kotičkov stric! k M°j najljubši šport je košar-a- o igro lahko igramo zunaj iv n0tr^' Tudi v šolski dvorani arno dve košari, pritrjeni na en°. Igramo po šoli ali pa med ^rnorom, kadar je slabo vreme. rna pa imamo košaro pritrje-no na hrast. nicah da imamo v počit-T /r TnnoP° zabave s to igro. rnv-1 ^ru9i otroci se nam kaj je h V1ridružij0- Hko nas je več, oj zanimivo, za igralce in *a 9ledalce. ^ozdravljam Te, p. Emil Kaplan Dragi Emil! sji^aVl^u®en si za šport in mi-isk ' t a ^ vsa^ ml3^ človek Mlad UC^ '*az sem nekoč. Pomi!vSile moraj° izgorevati. Če Hodbr lm-’ da Sem mo§el teči iz dam zdaj T Zvirče’ in se P°gle- den , ko sem na večer tru-se ^n- 'J sam° P° vrtu moštacam, tro o! kar inako stori- Kako hi-niti d0Vek eprede! Ko si mlad, Palici ^ da boš nekoč ob Ti Sp i rev^vai- Pa le tako pride, da ne u v rzi sP°rta, toda tako, Malo ^ °S na u'eenje pozabil, dušo. p0|rneni športnik s prazno Za dušo e'1, da skrkia za oboje: Velikokra? td°' Dobro se imej > Pri ticf 36 ko zdai tresel koš Lep0 ?phrastu’ kaj-? uste. w s in vse rni Kotičkov Stric! obleko imam spravljeno bešalnik. Vsako čisto moram tako obesiti, da ostane lepa. Imam dve uniformi, eno za šolo, drugo pa za Girl scout. Mama mi je napravila nekaj lepih oblek, ki jih prav rada oblečem. Moja najljubša obleka pa je tista, ki sem jo dobila za božič. Ta obleka ima bele rokave, krilo pa je pisano: modro, rjavo, rdeče in belo. Ima tudi pas. Tudi bluze in krila imam rada. Tudi zanje moram lepo skrbeti. Lepo Te pozdravlja Lenka Odar Draga Lenka! Na obleke se nič prida ne razumem. Bolj ženski posel je to. Ko sem bil v Tvojih letih, sem imel dve. Eno za delavnik, eno za nedeljo. Delavna je bila zakrpana na vseh konceh, nedeljsko sem imel pa bolj koj samo za cerkev. V tistih časih smo bili bolj po starem oblečeni, zdaj ti ste mode ni več. Časi se pač spreminjajo. Lepo je, da Te mama uči, kako je treba obleko spraviti. Ni poceni in kjer je več deklet pri hiši, sta ata in mama kar v stiski, ko je treba obleke kupiti. Se nič ne čudim da je toliko pečlarjev na svetu. Saj veš, kaj mislim. Pridna ostani in lepo Te pozdravljam. Dragi Kotičkov stric! Moram povedati veselo novico: Zadnji teden smo dobili bi-lijardno mizo. Postavili smo jo v klet in vsak trenutek porabimo za igranje. Ker smo preveč pridni za igranje, imamo težave z mamo. Tako imamo vedno primešano veselje z žalostjo. Morda boš imel kako pot v naš konec, pa se še pri nas oglasi. Lepo Te pozdravlja Marko Lavriša Dragi Marko! V težavah si torej. Veš, fantiček, vsaka stvar na tem svetu ima svoj začetek in svoj konec. Tudi igra. Zapisal si, da vsak trenutek porabiš za igranje. To ne more in ne sme biti in se nič ne čudim, če se mama prikažejo in grdo pogledajo. Poleg bili jarda je na tem svetu še veliko stvari, med drugimi tudi u-čenje in pisanje nalog. Tudi to mora biti opravljeno. Če zdaj le tiste kroglice zbijaš, mama gotovo ni preveč srečna, čeprav rada vidi, da imaš tudi zabavo. Toda je že tako, da samo z zabavo ni mogoče živeti. In na to mama misli. Daj še Ti. Lep pozdrav.in še kdaj piši. Končati bo treba. Kotička nekaj časa ni bilo, zdaj sem pa s pisemci precej na koncu. Od smučanja zdaj ne morem pisati. O kakšnem lepem cvetju bi pa rad. Od vas je odvisno. Bom gledal, kdaj se poštar spet ustavi pred šendo. Lepe pomladne pozdrave vsem vaš Kotičkov stric -----o------ Skrbi, da ni utrujena Gospodinja: Jana, ko sem te najela, si dejala, da nikdar ne postaneš utrujena. Zdaj sem te pa že tretjič dobila popoldne v kuhinji, ko si spala. Pomočnica: To je ravno, kar mi pomaga, da se nikdar prav ne utrudim. Tiskovni sklad A.D. Zvesti naročnik lista č. g. dr. Franc Blatnik, Paterson, N. J., je prispeval $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovil naročnino. Iskrena hvala! Zvesti naročnik lista g. Franc Urbanc, Toronto, Ont, je prispeval $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovil naročnino. Najlepša hvala! * Dolgoletni naročnik lista g. Frank Znidarsich, Hurley, Wis., je prispeval $1 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovil naročnino. Prav lepa hva-la! * Zvesti naročnik lista, belokranjski rojak g. Matt Hutar, Cleveland, Ohio, je prispeval $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine. Lepa hvala! * Zvesti naročnik lista g. Frank Logozar, Cleveland, Ohio, je prispeval $1 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovil naročnino. Prav lepa hvala! * Zvesti naročnik lista g. Alois Dolenc, Toronto, Ont., je prispeval $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovil naročnino. Iskrena hvala! * Zvesti naročnik lista g. Louis Yaklich, West Allis, Wis., je daroval $2 za tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovil naročnino. Najlepša hvala! * Dolgoletni naročnik lista g. Matt Dolenc, Cleveland, Ohio, je prispeval $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovil naročnino. Prisrčna hvala! * Zvesti naročnik lista g. Anton Flak, Maple Heights, Ohio, je prispeval $2 v tiskovni sklad A-meriške Domovine, ko je obnovil naročnino. Iskrena hvala! * Dolgoletni naročnik lista g. John Hočevar, Cleveland, Ohio, je prispeval $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovil naročnino. Prav lepa hvala! * Dolgoletni naročnik lista g. John Trček, Cleveland, Ohio, je prispeval $2 v tiskovni sklad A-meriške Domovine, ko je obnovil naročnino. Najprisrčnejša hvala!' * Zvesta naročnica lista Mrs. Anna Longar, Cleveland, Ohio, je prispevala $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovila naročnino. Prav lepa hvala! ------o-----— Vesolje in svet Instrumenti v satelitih bi lahko o d k rivali naravna bogastva in pomagali reševati pereče svetovne probleme. Vesoljski strbkovnjak in namestnik predstojnika NASA Wernher von Braun piše, da so prinesle v vesoljski program vložene milijarde neprecenljivo korist. Med drugim pravi, da so podatki, ki so jih poslali sateliti o gibanju orkanov, omogočili pravočasna svarila, ki so rešila sto tisoče človeških življenj. V članku nakazuje znanstvenik možnosti za izboljšanje kmetijstva, prometa, namakalnih sistemov ipd., med tehnološkimi koristmi pa navaja dejstvo, da telekomunikacijski sateliti posredujejo skoraj že polovico telefonskih, brzojavnih in televizijskih zvez. Po njegovih besedah lahko ustrezno opremljeni, sateliti merijo oceanske tokove, ugotavljajo rastlinske bolezni na velikih področjih ter odkrivajo vire zastrupljenega zraka in vzroke umazanije v morju. “V prihodnje bo v tem smislu največ koristi pri odkrivanju in ocenjevanju zalog naravnih bogastev po svetu,” piše von Braun. “Potem bi lahko s temi zalogami gospodarili skrbneje, to pa bi pomagalo pri reševanju svetovnih problemov.” -------o------ Zrak in oiroci Podatek o smrtnih žrtvah škodljivih primesi v zraku japonskih i n d u s trijskiih središč vzbuja zaskrbljenost. V deželi vzhajajočega sonca je med žrtvami škodljivih primesi v zraku razmeroma največ otrok do devet let. Predstavnik uprave za naravno o-kolje pravi, da bi bilo najbolje, če bi ptroke vzgajali v šolah sredi gozdnatih pokrajin oziroma daleč od industrijskih središč s slabim zrakom. Sodelavci uprave za naravno okolje so zbrali podatke o posledicah škodljivih primesi v zraku. Poročilo navaja 4.625 smrtnih žrtev teh primesi v ozračju štirih najbolj indust-rializirsjnih mest na Japonskem. V Kavasakiju,. Joaišiju, O-saki in Amagasaki je bilo med žrtvami 50i odstotkov otrok, mlajših od devet let. Med žrtvami takšnih zastrupitev je bilo 30,7 odstotka otrok do štirih let. V teh štirih mestih so razni industrijski strupi v zraku povzročili večino bolezni, med drugim bronhialno astmo, kronični bronhitis in napihnjenost pljuč. -------o------ Republikanci opustili San Diego za konvencijo SAN DIEGO, Kalif. — Od lanske jeseni je bilo odločeno, da bo letošnja narodna konvencija republikanske stranke v San Diegu, domači državi predsednika Nixona, ki je doslej glavni republikanski predsedniški kandidat in ima vse izglede, da bo to ostal. Razkritja o ITT s sprožila težave, ki so zdaj končno privedle do tega, da se je republikansko strankino vodstvo odločilo San Diego kot kraj konvencije v letošnjem avgustu opustiti. Trdijo, da temu ni toliko kriva ITT kot pomanjkanje hotelov in zaostanek pri gradnji obsežne arene, ki naj bi služila konvenciji za zborovanje. Robert Knowles, državni senator Wisconsina, ki je koordinator konvencije, je dejal tukajšnjim uradnim zastopnikom, da bo konvencija preseljena po vsem sodeč v Miami Beach, ki jo je ta teden povabil. O tem bo končno odločil glavni republikanski strankarski odbor, ki se bo sestal jutri v Washingtonu, D.C. Demokratska narod na konvencij a bo v Miami Beach v juliju. ------o------ čuvarjem je odleglo WASHINGTON, D.C. — Skupina igralcev namiznega tenisa (ping-pong), ki je prišla na o-bisk iz Kitajske, je bila gost Ameriške namiznoteniške zveze in ne uradni gost dežele. Za take obiske se zvezne oblasti na splošno ne zanimajo preveč v pogledu njihove osebne varnosti. Pri kitajski skupini je bila zvezna vlada zaskrbljena, da se ne bi kaj pripetilo, kar bi moglo imeti neugodne posledice na razvoj ameriško-kitajskih odnosov. Tako je odredila za varovanje Kitajcev 30 agentov zvezne varnostne službe. Naloga čuvarjev je bila zapletena in težavna še posebej, ker je skupino igralcev ping-ponga spremljalo 18 uradnikov zunanjega ministrstva v Pekingu. Ti so priložnost uporabljali v prvi vrsti za ogled ZDA in razmer v njih. Kitajska skupina je po končanem obisku v ZDA, ki je potekal v prijateljskem duhu in je v celoti uspel, odpotovala na o-bisk v Mehiko, predno se je vrnila domov. -----o------ Arabci v Izraelu šli volit kljub grožnjam BETHLEHEM, Izr. — Izrael je objavil občinske volitve v 12 arabskih mestih na zahodni o-Dali Jordana, ki jo je zasedel junija 1967 in jo ima od tedaj pod svojo vojaško upravo. Kljub vsem grožnjam in svarilom gverilskih vodstev je šla večina vo-livnih upravičencev na volišča. V Hebronu so soglasno izvolili ponovno šejka Mohameda A-Ija Jaabari, ki mesto upravlja že 32 let. Tokrat so se vršile občinske volitve v južnem delu zasedenega ozemlja, v severnem pa so se že v marcu, Tudi tedaj so šli volivci na volišča in volili brez ozira na grožnje gverilcev in brez obzira na prepoved kralja Huseina, katerega uradni podaniki so. -----o------ ZA DOBRO VOLJO Prijazno “Kam neseš toliko cvetja?” “Svoji tašči.” “Tašči?” “Da! Moja tašča namreč cvetja ne mara!” -----o------ Važnost krav mlekaric CHICAGO, 111. - Krave mlekarice dajejo eno četrtino vse hrane, ki jo použijemo v našf deželi. Ženske dobijo delo Iščemo pomočnico za splošna hišna dela, nič pranja, po en dan na teden, v Lynd-hurst okolici. Dobri pogoji. Za pojasnila kličite 442-9914. — (28,5 maj) Help Wanted Male Male Help Warehouseman — Dependable and neat, steady work, five days, 8 to 4:30 p.m. Call from 10 to 12 a.m. 431-1966. (90) Help Wanted Female Female Help Stenographer — 8:30 to 5 p.m. Steady. Experienced preferred. Consider part time. Call 431-1966 (90) Female Help Sewing help, steady work, power machines, 7 to 3:30 p.m. 5 days. Call 431-1966 from 10 to 12 noon. 90) MALI OGLASI Pohištvo naprodaj Pohištvo za 5 sob v izvrstnem stanju je ugodno naprodaj. Za pojasnila kličite: 881-0071. -(90) ZIDANA LEPOTA I 2 kamina, velika kuhinja s steklenimi premičnimi vrati do zaprte verande, 3 spalnice, predeljena klet, rekreacijska soba, bara, vinska in sadna klet, dvojna priključena garaža, 729 čv. globoka ograjena parcela, grozdje, jagode, 21 mladih sadnih dreves, še ena dvojna ločena garaža za shrambo, več drugega. Oglejte si to izvanredno posestvo, da ga boste cenili. YAKKEL REALTY 32610 Vine St. Willowick tel. 944-5440 (90) Iščejo stanovanje Zakonca srednjih let iščeta tri ali štiri-sobno stanovanje z garažo v Euclidu. 261-3722 (90) Stanovanje v najem 4-sobno stanovanje, neopremljeno, na novo dekorirano, zgoraj, oddajo na 15805 Arcade Avenue. Kličite 486-7874. -(91) V najem Opremljena soba in kuhinja se odda moškemu. Istotam se oddajo 3 čiste sobe s kopalnico, pripravno za žensko. Vprašajte na 1153 E. 61 St., ali kličite 361-1933. -(90) SVETOVIDSKA OKOLICA 2-družinska, 6-6, garaže, E. 49, severno od Superior, $9.900. 2-družinska, 6-7, garaže, na Bonna, velika parcela, $14.500. 2-družinska, 6-8, $14.000, samo 415 naplačila. 2- družinska, 6-5 in 1-družinska na eni parceli, bakrena vodna napeljava. Lep dom in dohodek, $16.000. 3- družinska in 2-družinska na veliki parceli, $13.500. Potrebujemo več hiš. Kupci z gotovino čakajo. Kličite nas! A.M.D. REALTY 1123% Norwood Rd. 432-1322 (Fx) Če nameravate prodati Vaše posestvo, kličite John Laurich Realty IV 1-1313 in bo prišel na Vaš dom, da se pogovori z Vami o Vašem problemu zastonj. (Fx) Pri Mariji Vnehovzeti Devet-sobna hiša za eno družino, se lahko rabi za dve družini, dvojna garaža, $15,500. V Euclid Blizu E. 185 St., pet-sobna hiša za eno družino, za upokojence. Samo $14,500. LAURICH REALTY 496 E. 200 St. 431-1313 Naprodaj Proda se stare srebrne dolarje po $5.00 vsak. Oglasite se na 405 E. 200 St. Išče stanovanje Zenska išče 3-sobno stanovanje v fari sv. Vida. Kličite od 2. do 4. ure pop. 361-6472. -(92) V najem Euclid Avenue apartment, 2 spalnici, štedilnik, hladnik, dobre preproge. $140 na mesec. Kličite 481-1100 Odprto v nedeljo 1-4 Na 19700 Monterey, blizu E. 185 St., 6 sob, 1 spalnica spodaj, 2 zgoraj, 2 kopalnici, garaža. 2-družinska hiša Na School Ave., blizu Marije Vnebovzete, 4 sobe spodaj, 4 zgoraj. Cena $16.500. Delikatesna trgovina Licenca za pivo in vino, Grove-wood okolica. Zelo dober promet. STREKAL REALTY 481-1100 405 E. 200 St. V najem Oddamo 4 lepe soba v najem 1 ali 2 starejšim, čistim; blizu sv. Vida. Kličite 431-7445. (91) V najem Opremljena soba se odda enemu fantu na 1541 E. 41 St. 361-2078 -(91) Barvam Hiše, zunaj in znotraj, papi-ram in odstranjujem papir. Kličite 481-7863 (5,12,19,26 maj) Frances! Zgubila sem Vašo telefonsko številko. Rabim Vas za čiščenje na Fay Drive v South Euclidu. Prosim, kličite: 382-4629. —(3,5 maj) Hiša naprodaj 4-stanovanjska hiša z dobrim dohodkom, velika parcela, blizu St. Clair Avenue, je ugodno naprodaj. Cena samo $14.000. Kličite 881-5057 — (may 1,3,5,8,10,12) Joseph L. FORTUNA POGREBNI ZAVOD 5316 Fleet Ave. 641-0046 Moderni pogrebni zavod Ambulanca n.a razpolago podnevi in ponoči CENE NIZKE PO VAŠI ŽELJI CVETLICE ZA POROKE POGREBE IN VSE DRUGE PRILIKE • Brezplačna dostava po vsem mestu • Brzojavna dostava po vsem svetu FTD STARC FLORAL Inc. 6131 St. Clair Ave. Telefon podnevi: 431-6474 Dom: 1164 Norwood Rd. Telefon ponoči EX 1-5078 Smo tako blizu vas kot vaš telefon ZAKRAJŠEK FUNERAL ROME 00. 6016 St. Clair Ave. Tel.: ENdicott 1-3113 SLOVENSKA BRIVNICA (BARBERSHOP) 783 East 185 St. JOHN PETRIČ — lastnik se priporoča Nagrobni spomeniki naprodaj Louis C. Fink, 5136 Philips St. Maple Heights, O. urad 321-5427 doma 475-1430 Slovenski prodajalec za Sheffield Monument Inc. Ustanovljena leta 1876. IZ SL0VEKUE Gramofonske plošče • Knjige Radenska, voda « Zdravilni čaji Spominčki * Časopisje • Vage na kilograme * Semena • Strojčki za valjanje m rezanje testa TIVOLI ENTERPRISES, INC. 6419 St. Clair Ave. Cleveland. Ohiu 431-5296 Rojaki pozor! Barvam hiše zunaj in znotraj, papiram, polagam ploščice na zid, tla in strop in vse drugo. Delam dobro, hitro in poceni. Kličite 692-1069 (21,5 maj) V najem 4-sobno prenovljeno stanovanje s kopalnico se odda na E. 73 St. Za pojasnila kličite 881-2786. — (2,4,5 maj) POPRAVLJAMO IN PRENAVLJAMO TAPECIRANO POHIŠTVO. 2-delna garnitura $70 plus material. Damo brezplačen proračun. Jamčimo za 15 let. PARK UPHOLSTERING CO. tel. 531-0898 251 E. 156 St. V najem Pet-sobno prebarvano stanovanje in 3-sobno prebarvano stanovanje s kopalnicama, se odda na 1190 E. 61 St. Kličite 361-5565 po 4. uri pop. —(2,4 maj) Stanovanje išče Slovenska upokojenka išče eno ali dvosobno stanovanje s kuhinjo, zgoraj, v bližini 185 ceste in Neff Rd. ali na Miller Ave. v Euclidu. Kličite 431-1648 —(2,5 maj) POSESTVO NAPRODAJ v Floridi 4 dohodninske hiše, ena z gostilno. Pomarančni nasad s 100 drevesi, vse na eni parceli. Proda se vse skupaj. Obrnite se na: Mary Korošec, 900 Mission Rd., New Smyrna Beach, Fla. 32069. Tel 1-904-427-1657. —(w,f,5 maj) FRANCE BEVK: HUBA 'OBA l^frSrtftgrtt^l^tžsrlffg?) “Če bo vzela Zalka nemaniča, ti bo piškava na stara leta,” je tajil jezo. “Pa tega se ne bojim. Saj sam praviš, da bo vzela tistega, ki si ga bo izbrala. Torej! Ali mar nisi opazil, kako tiščita vkup? Toda nočem, da bi proti tvoji volji stopila v našo hišo, ti bi pa čepel v bajti in kuhal jezo. Če se to zgodi, moramo takoj podreti plotove. Ena zemlja, ena družina. Ne? Saj ti sij zadosti garal. Poslej boš lahko počival. Iz bajte te nihče ne bo; gonil, lahko boš ostal v njej do ! zadnjega diha. Ali pa se boš preselil kar k nam. Na starost | bova sedela ob peči, vsak v svo-, jem zdiču...” Besede so mu tekle ko olje. Proti koncu so bile zanosite. Bilo je kazno, da jih je že dolgo pripravljal. Ivancu so glasno brnele v glavi. Z muko jih je razporejal v svojih mislih, a jih je le razumel. Bile so kar natrpane prijetnih vab, ni jim zaupal. Preveč je pil, da bi jih mogel dodobra pretehtati. Da je imenoval njegovo hišo bajto, ga je zabolelo. In da bo lahko ostal v njej do smrti. Kakor da že razpolaga z njo. Privzdignil je klobuk z dvema prstoma in se s sredincem popraskal v laseh. Ozrl se je preko j pobočja. Dekleta so tonila v | senu ko v valovih. Roke so hitele. Sonce je stalo že nizko na nebu, preko hriba so lili poševni snopi luči. Sence so se neizmerno podaljšale, bile so ko pošasti. Le sosednji hribi so bili še v zlatu, ki se je stapljalo v škrlat. | Nobene sapice. Na večer je po-! stajalo še vzdušneje. Pogled se mu je odtrgal od1 pobočja in se uprl v Slivarja. Še ni našel odgovora. Kaj naj mu reče? V njegovih besedah je bilo mnogokaj vabljivega za razum, a težkega za srce. Prehudo se je zakoreninil v zemljo, da bi se ji mogel odreči. Ko je bil še otrok, ni poznal igrač, kot so jih imeli drugi otroci. Še krilce je imel, ko je že nosil v i košku gnoj. Rasel je, z njim je j rasel tudi koš. Nikoli se ga ni otresel. Z ženo sta garala ko vprežena voliča, dokler mu reva ni umrla za špansko. Sina mu je bilo ubilo v Galiciji. Ta izguba je bila zanj najtežja v življenju. Še nikoli g'a ni videl kdo jokati, j Tudi takrat ne, ker je bil izginil | v hlev, naslonil glavo na jasli, j Le krava ga je sočutno obvoha- j vala. Zdelo se mu je, da je ostal! sam na svetu. Z Zalko sta si j bila prerazličnih značajev, drug drugemu tuja. Le skupno delo od jutra do večera, vse dni, ju je bilo nekoliko zbližalo. V misel, da on ne bo odločal, kdo bo bodoči gospodar v hiši, se je bil že zdal. Bolj kot na Mohorja je včasih mislil na njegovo invalidnino. “Toliko denarja!” Dekle se je delalo neumno. Da, hotelo bi fanta iz lecta. Tudi Tinetu bi ne bil nasproten. Delaven fant, ne brez srca, le nekoliko nagel. Na Pavleta ni mislil. Šele tedaj, tisto uro se je spomnil, da ga je neko noč videl z Zalko pred hišo. Ne, fant mu ni ugajal. “Zlodej!” je zacepetal, kakor da ga misli davijo in ne more priti do sape ... Iskal je ugovorov, ki so se mu igrivo izmikali. Še v treznosti je le težko razglabljal. Bolj ko se je zaman mučil, huje mu je rasel občutek odpora proti Slivarju, Na posojilo je bil čisto pozabil. V svojo korist govori. Volk je, njega bi požrl, da bi sebe napasel. “Ivanc, ne misli,” ga Slivar ni izpustil iz pogleda, kakor da mu bere slednjo misel v očeh, “da mi je le zase. Kaj pa sem jaz? Žena mi že vse leto polegava, tudi jaz nisem iz železa. In tudi ti ne. Če mislim na svojega sina, mislim tudi na tvojo hčer. In na njune otroke. Ne? Da ali ne? Povej!” Vreščal je. Tudi njega se je bila že prijela pijača, a je še dobro vedel, kaj govori. Oči so se mu strastno svetile. Ni pazil, če ga kdo posluša. Ivanc je bil zmeden. Ali mu je uganil misli, ta volk? Da ali ne? Vprašanje je bilo tako vsiljivo, rezko, da mu je šlo do mozga. Še je molčal. “Le odkrito priznaj, mene se bojiš,” je vrgel Slivar skoraj srdito. “Zakaj bi se te bal, saj nisi...” Ivanc se je čutil premaganega. Za trrenotek je pomolčal. “Če Zalka tako hoče, kdo ji bo branil?” se je stežka izvilo iz njega. Sedel je. Položil si je roke na kolena in strmel preko strehe svisli v nasprotni hrib. Tudi nanj so že legale sence. Sonce je gorelo le še v Pečeh. Dekleta so bila prigrabila do kop. Delo je šlo h koncu. Slivar si je z rdečo ruto obrisal čelo. “Pa zemljo bomo takoj združili, ne, Ivanc?” “Saj je nimam komu druge- V BLAG SPOMIN OB 27. OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA SOPROGA IN MATI Agnes Urbanic Izdihnila je svojo plemenito dušo dne 5. maja 1945. Počivaj v miru blaga žer.a, preljuba mati, v grobu tam, v ljubezni trajni boš ostala, nepozabna, draga nam. Žalujoči: ANTHONY URBANIC, soprog ANTHONY in JOSEPH, sinova Cleveland, O., 5. maja 1972. SNAFPY — Cotton corduroy crops up for spring in the neatest pantsuit style around. In a pale vanilla tone, the lightweight corduroy is cut into a snap-front shirt jacket and straight-leg pants. Complementing the Habitat sportswear ensemble is a U-neck sweeter layered over a print cotton shirt. mu zapustiti,” je prišlo ob spominu na sina z bridko tožbo iz moža. Slivar ni tajil nasmeha, ki mu je širil obraz. Nalil je ostanek žganja. Ivanc je pili Najrajši bi se bil opijanil do nezavesti. “Trmast si, a se vendar da govoriti s teboj. Ne boš se kesal. Pravim ti, da se ne boš kesal...” Ivanca je radost, ki je Slivar ni mogel prikriti, pekla ko ogenj. Narahlo, komaj zavestno je čutil, da je prevaran. V čem je ta prevara, ni vedel. Znova bi se bil uprl, a ni imel za to ne dušnih ne telesnih moči. Premagala ga je bila pijača. Hotel se je dvigniti, a je padel naprej in se prestregel na roke. “A, hudiča, natreskal sem se ga,” je blebetal. “Peter, ti... ti...” mu je odpovedal jezik. Snel si je klobuk in z njim besno udrihal po zemlji. “Peter, ti si hudič ... Peter ...” “Tam sedi, da se iztrezniš,” mu je Slivar prigovarjal kot otroku. “Mi bo že pomagal kak fant. Saj tako le postajajo.” Fant? Ivanc ga je komaj slišal, kaj govori. Kakšen fant? Svet se mu je vrtel pred očmi in se mu zagrinjal v mrak. Bes- i nel bi bil, a ni imel več moči. V doline in soteske so legale modrikaste sence, se pomikale proti vrhuncem hribov, temnele bolj in bolj. Nebo je pobledelo. Prikazale so se prve zvezde. Ivanc je bil prišel nekoliko k sebi. Slivar ga je zgrabil pod pazduho in odvedel v dolino. Ostali so posedli po grivi, se hladili in si odpočivali. Ozračje je bilo še vedno vroče, brez ve- triča. Možje so prerokovali nevihto. Fantje so zapeli: “Je pa davi slan’ca pala na zelene travnike...” Pesem je trepetala v poslednji svetlobi mročega dneva ko ujeta v pajčevino. Možje so počasi odšli navzdol.. Tine je ležal vznak z glavo v dlaneh. Bil je utrujen od dela, izmučen od občutkov. Strmel je v Pavleta, ki je stal med fanti kot velika, grozeča senca. Imel je krepek glas, ki mu je silil iz zbora nekam pod temno nebo. Pesem je utihnila, Pavle je zavriskal. In kakor da je šinila vanj neka misel ko iskra v smodnik, je planil k smreki, urezal nekaj veja in jih povezal s trto. Nanje je vrgel snop praproti, ki je rasla ob svislih. Potisnil si je klobuk s čela in pogledal dekleta po vrsti. ŽENSKA OSVOBODITEV V ZSSR — Žensko osvobodilno gibanje je v modi bolj na Zahodu kot na Vzhodu, kjer se ženska enakost kaže že dolga leta s tem, da morajo ženske vršiti kot moški večji del težaških ■poslov. Večinoma so na primer v ZSSR tudi učiteljice in zdravnice, je pa med njimi tudi nekaj poklicnih letalk. Ena od teh je Marina Po. povič, kapitan orjaškega AN-22 letala, največjega prevoznega letala ZSSR. TRSGLAV KONCERT « 25-LETKIGJ OBSTOJA V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU NA ST. CLAIR AVE. Začetek ob 3:30 pop. A. Venček Gorenjskih za mešani zbor .......... Fr. Kimovec Meglica ...................................... Narodna Solo: Margaret Loucka Roz, Podjuna, Žila ..-................... Pavle Kern jak —Mixed Chorus— B. Al Me Boš Kaj Rada Imela? .................. p. Rančigaj Duet: Mary Ann Drobnick and John Culkar C. The Sweetfest Story Ever Told............... R. m. Stults Pogled v Nedolžne Oko ................... v. Vodopivec —Ladies Chorus— D. Kje Je Moj Mili Dom? .......................... Narodna Sosedov Jaka ............................... Boris Frank —Men’s Chorus— E. Ob Pomladni Zori .......................... Ivan Zorman Ladje bele, Ladje Lepe .................... Ivan Zorman Solo: Marge Persutti Naša Pesem ................................ j Laharnar —Mixed Chorus— IN T fe R M ISSIO N F. Zagorska ................................ Narodna Quintet: Joe Pultz — John Culkar — Frank Culkar Tony Simčič — Carl Samanich G- Domači Vasici ................................ Lojze Slak Duet: Sharon Loucka and Mary Lou Culkar Mati .................................... Gregor Strniša Duet: Vlasta Radišek and Marie Pivik “Katera se bo peljala?” Zalka mu je bila naj bližja. Medtem ko je pripravljal veje, so ji bile oči uprte nekam na vas, kjer so že gorele posamezne luči. Pa je opazila vsako njegovo kretnjo... Zdaj se je zdrznila. Vedela je, da vabilo velja samo njej. Ne le ona, vsi so to razumeli. Vendar se je bala, da bi je katero dekle ne prehitelo. Poskočila je, že je sedela na vejah, ko da gre za pomediško, in si spodvijala krilo. Pavle se je zasmejal. Nato se je zasmejala tudi Zalka. Potegnil e, že je šlo navzdol. “Lepa reč, Pavle!” (Dalje prihodnjič) PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Ma MATERINSKI DAN naj lepše počastimo naše matere S 0VETLISAM0 Say it WITH FLOWERS on ESTHER’S DAY JAMES A. SLA« JR.-FLORIST 6620 St. Clair Ave. Tel.: HE 1-8824 J | \ AMERIŠKI AVTOMOBIL Sl LAHKO NAJAMETE V JUGOSLAVIJI Naše zastopstvo v Jugoslaviji je GENERALTURIST v Zagrebu. Glavni uradi za najemanje avtomobilov: v ZAGREBU: Zrinjevac 18, telefon 423-372; v LJUBLJANI: Gosposvetska 7, telefon 21-206, v BEOGRADU: Kneza Miloša 2, telefon 335-511. Na razpolago so ameriški avtomobili znamke Chevrolet — opremljeni z modernimi napravami kakor: avtomatična transmisija, power steering. Avtomobili imajo ameriške registracijske številke: License plates. Rezervirajte si avto sedaj, pravočasno, da boste mirni in sigurni, da Vas bo čakal že na letališču, kjer boste izstopili. Potrebne podrobne informacije dobite pri Vaši potniški pisarni ali pa direktno pri nas: M.G.S. AUTO RENTAL & LEASING (0. 4998 Lorain Avenue, Cleveland, Ohio 44102 Telephone: 961-7635 vsak delavnik od 7 a.m. do 9 p.m., ob nedeljah in praznikih pa od 10 a.m. do 5 p.m. I. Domovina ................................. Solo: Marie Pivik J. Pomlad .......h....................... Duet: Ella Samanich and Marge Persutti K. Sonata in Fm (Movement I) ............... Piano Solo: Charles Loucka . Franc Korbar . Primož Kogoj ..... Beethoven .. Frank Vauter NAROČITE SVOJIM DRAGIM MAMICAM AMERIŠKO DOMOVINO KOT DARILO ZA Materinski dan Naročite telefonično: 431-0628 Naročite pismeno: Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje darilo za Materinski dan na sledeči naslov: Za to darilo pošiljam znesek $ . Moje ime in naslov: ........... L. žena in pijani mož ........................ Skit with Carl Samanich and Sabina Bericic M: En Starček Je Živel .......—..................... Narodna Solo: Stanley Kuznickas Jadransko Morje ............. ................. A. Hajdrih Cvetočih Deklic ......................... Viktor Parma Duet: Margie Peresutti and Ella Samanich —Mixed Chorus— PIANIST — CHARLES LOUCKA DIRECTOR — FRANK VAUTER, A.A.G.O. SOCIAL AFTER THE CONCERT — JOHN PECON & LOU TREBAR ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117' St. Clair Avenue 431-0628 Žit ^iiieri^ka Domovih '/«• e R ■ e/i’ m— h o ni JMCmCAH IN SPIRIT SOROWN m UMOUAM ONLT SLOVfiNIAN MORN1N9 NfiWSMPCR JAMES V. DEBEVEC, Editor NEWS from out home front 'k Our faithful subscriber Frances Lozier of Gary, Indiana, is visiting in Cleveland at the home of Mrs. Theresa Jerich or. E. 81 St., in Newburgh. She also expects to visit her daughter, Mrs. Antonia Shalcshnow, who lives in Hudson, Ohio. 'She stopped in our office t° say hello and leave greetings for her Cleveland friends. 'k Mr. and Mrs. Sam Cor-diano of 2928 E. 126 St., announce the engagement their daughter, Mary Ann to Robert Anthony Pavli, son of Mr. and Mrs. Anthony Pavli of 1383 Sunview Rd., Lyndhurst. She attended Cleveland State University. He attends Cleveland State University at the present time. The wedding will be Sept. 23. ’A' The well known pion- Mrs. Ivana Stefančič 0:E 231 E. 200 St., celebrated her 90th' birthday on 1st. The first time she carae to America, she went te Pennsylvania, then returned to her native vil-Mge and again, came across the sea to Cleveland where she met and married Frank Stefančič, who died in 1966. Seven of her children ®re still living. Congratulations and wishes for teuny more happy and healthy birthdays! 'A' Mr. and Mrs. Newton B- Horst of 19317 Nitra Ave., Maple Heights, O., announce the engagement °f their daughter Jeanne hi- to Allen E,-Strnad, sen °f Mr. and Mrs. Edward H- Strnad of 21114 Clare Ave., Maple Heights, O. The wedding will be Sept. 16. Two members of Boy Scout Troop 250 have '®chteVed the high honor of Bagle Scout. They are: John Burchard Jr., 6314 Crton Court and Eric Steansky, 6321 Orton Ct. ohn has been a member of the Troop since 1965 and "as served as a patrol lea-er> senior patrol leader ted troop quartermaster. e is being appointed an . distant Scoutmaster, hav teg reached the age of 18. Jfte attended the 7th National Boy Scout Jamboree held in Idaho in 1969. He te a junior at St. Joseph igh School and is a mem-er of the school band and teusical orchestra. He is tee son of Mr. and Mrs. ohn Burchard. Eric has been a m'em-te of Troop 250 since 68. ue jlas Serve£j as a Pterol leader and as the eputy senior patrol lead-He is a graduate of the Rational Junior Leader Inductor Course’ held in jtendham, N.J., in 1970. j e u sophomore at St. guatius High School and as been a member of the 1 estling team. He is the °h of Mr. and Mrs. Ed-teund Stransky. The Eagle tQC°te Badge was presented of KCth ^le tro°P court t, honor on March .8th on 6 occasion of the 47th i niversary of the found-the Troop. of , Atteouncement is made jyj to engagement of Carol ^.ae Gabrenya, daughter of JoiphVR 0TkGabrrenya’ t0f Mr ^ 1 h- Tkac Jr., son of ' ■ and Mrs. Joseph R. Car.0 Cleveland. Miss F renya is a graduate of QrC 1