Poitnina plaćana v gotovini. Posamezna Številka | diu. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo in uprava. Mrosimajerjev trg l. Telefon St. 73. Leto XXIV. Št. 1. Kranj, 6. januarja 1940 Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40*- din, polletno 20>- din, četrtletno 10-- din. Naloge in smernice katoliškega Uska Mi katoličani so vse prcmulo zavedamo velite važnosti in pomembnosti ca.sop.sju. Le VSe pt«radi pozabljamo, kako ogromen vpliv bo diši v dobrem, bodisi v slabem smislu vrsi časopisje na ljudstvo, kuko se pisana in tiskanu benoda ukorenini v dušo in miselnost posameznika in cekite, kuko vzgaja ali pu zastrupijo narode, j h združuje in zbližuje, ali pu jili «ira v boj in sovrustvo. Mars.kateri prevrat političnegu, verskega, kulturnega ali pu gospodarskega značaju moremo pripisovati vplivu časopisja, ki je služilo kot agitucijsko sreil--tvo. Tiskunu beseda pisateljev predrevolucionar ne dobo na Francoskem je pospešila v nemali meri veliki prevrat 1. 1789.. ki jo odjeknil po v noj Evropi. Ozremo so lahko tudi nu materialistične •ruernico evropskega čusopLsja koncem |9. in * pričetku 20 stol. ter tik pred svetovno vojno, ki je pomagalo k razkristjunjenju Evrope ■ u njenih narodov, k današnjim zmotam in zablodam k današnjemu poizkusu boljšcvi-zacije sveta. Vseh teh prednosti, ki jih nudi časopisje; kot srodstvo propagande zu širjenje neke ideje, se nasprotniki krščanstvu in katolištva ter razni lirezbožniki in boljševiki prav dobro zavt jo. Zato pu izdajajo svoje liste v milijonskih nukladuh in jih trosijo med ljudstvo, iz državnih in zasebnih virov črpajo sredstvu zu svoj razdirajoči tisk, zu čim boljšo in spretnejso ier zanimivo vsebino, du bralca potegnejo za soboj, da ga privabijo v svoj krog, du ga p re kvasijo k svojimi nazori In idejami. Čitatelj nuvadno šo sam ne opuzi, kako mu leze strup brezboštvu nusprotstvu do vsega, kalima zvezo z vero, v dušo, ne. zaveda se, kduj podleže vplivu krivega preroku. In taki odpadniki in širitelji brezbožnega i u veri sovražnega tisku se navadno rekruti-rajo ne morda sumo iz hrezbožniškib krogov, ampak zelo pogosto iz krogov kutoličtnov sumih, ki tuko rodi prisluškujejo klicem nevernega sveta in mu sumi pomagujo k širjenju Danes vidimo pruvzaprav nu svetu lamo dve duhovni velesili: Socializem v svojem • •kstreannem udejstvovun ju v komunizmu in boljševizmu, ter krščanstvo v svoji poslednji konsekvenci e.vha.'stu nega katolicizma, Deviza, mod »krajnostima katere niha današnji *vet se glasi: Rim ali Moskva. Eni izmed teh dveh velesil bo, oziroma mora pripasti bodoča Kvropa. Med obema svetovnima nuziranjenui. raed krščanstvom in ateizmom se bije orjaški boj na življenje in smrt. V tem 1k>ju duhov in idej je tisk najostrejie in najuspešnejše orožje. Tisk jo onu ikrvnu *<"i<*-ilu in moč, ki lx> pomagala onemu I/.med obeh naziranj do končne zmago. Ali bomo mi katoličani dopustili v tem boju, da katoliška veru in njen nauk propade in se nusc-li mod nami zopet poganstvo, somrak nevere, zakon nasilja, džungle. Nikukor no. tega * -voji vesti ne smemo dopustiti. V Nemčiji so nekoč v l>oljši|i in svetlejših časih katoličani prirejali mesca septembra uli I ki decembru nedelje tiska, zu razširjanje katoliškega časopisja. Tega j m danes seveda najbrže ni mogoče, ko je ves tisk „gleichschal lun". Posnemajmo tudi mi nemške katoličane ni si u. pr, izberimo mesec januar, ki naj bo posvečen delu in propagandi zu katoliški t sk. Vsi, prav vsi, predvsem pu starši, ki nosite pred Bogom odgovornost za vzgojo svojih o-irok, sto |h)klieani, da sodelujete pri katoliškem tisku. Nc smemo biti tako mlačni in tako nepoučeni, d« ne bi vedeli, dn ne bi znali razlikovati dober tisk od slabega. Vplivu domače in šolsko vzgojo se je danes v dobi ti--ku pridružil še vpliv časopisja nu mladino, ki željno in Z odprtimi očmi in usti srku razne (iskane zgodbice v časopisju. Le poglejmo, toliko slabega čtiva se danes po ruzn;h smrd-pvih kanalih pretaka mod našo mladino. * Kranjske občinske zadeve Obračun %a novo pokopališče. Odobritev novih pravil in jamstva Mestne hranilnice. Danes smo vsej nakladi prilo-iili položnice. Prosimo naše eenj. naročnike, da se jih po-služIjo in čimprej poravnajo naroinino. UPRAVA. Poročilo predsedstva Na zadnji občinski seji, ki se vršila protekli potok, dne 29. decembra 1939, je g. župuu Češenj najprej podal poročilo o pregledu blagajno za mesec november. Občinski odbor je odobril oddajo del za snimanje terena v svrho izdeiave delnega reguluč-uega načrta. Delo SO je oddalo civ.lnemu go metru Petročniku iz Ljubljano za vsoto C ca. din 24.000 -. Zu merjenje pr de V poštev zemljišče katastrskih občin Primskovo, Klane, Huje, to jo na levem bregu Kokre. Vojaška komanda si je ogledalu teren posestvu Prevole in ga spoznala za ugodnegu. ZUindarmorijski komandi se je podaljšal termin glede pripravljene parcele za gradnjo /undarmerijske kasarne do 4- julija 1940. G. župan je končno še podal poročilo o novem mostu če/. Kokro in navedel vzroke, ki so prisilili občino, da je most za težji promet zaprla. Odobritev obračuna del na novem pokopališču. V drugi točki dnevnega reda je občinski odbor razpravljal o obračunu za novo pokopališč«. Predsednik je poda! poročilo a stroških novega pokopališča ter primerjal izdatke navedene v proračunu z izdatki v končnem obračunu. Po proračunu naj bi dela veljala sledeče: težušku. betonska in zidarska dela din 119.533.50: ključavničarska delu din 17.195.—: pleskarska dela din 2.025.51; vsa navedena delu torej skupaj din 138.752.01. Ured.tev terena in gred naj bi glasom proračuna veljala din 100.693.95; hala, tlak in križ pa dn 75 833.38; tesarska dela so bili predvidena na din 27 25H.49 kleparska na din 42.073.—. Vsa ta dela na pokopališču bi po proračunu veljala din 381.tll.28. Po obračunn pu so raznu dela veljala nekaj več in sicer sledečo: težaška, betonska in zidarska dela din 115.506.—; ključavnčarska din r.193. pleskarska din i .026.61: skupaj I din 134.322.12. Ureditev terena in gred je ve-| Ijala din 153.097.39; hala, tlak in križ din j 74.346.25; tesurska dela din 17.246.— ; klepaiska dela din 21.801.98; smetišna jama din 8.921.26. ; \ .n ta dela na pokopališču so po končnem ob-; črnin veljala din 411.735.—, torej dn 27.123.72 I več kot se je glasil proračun. Obračun zu de-I la nu pokopališču je bil nato sprejet. I Fond aa nabavo re%ervne krane. j V tej točki se je razpravljalo o uporabi fondu za nubuvo rezervne hrane. Zu tu namen ima ubožni sklud na več 'knjižicah naloženih din 40.585.14; občina pu ima razne naložbe v skupnem znesku din 437.814.12. "Sklenilo se je, du se nuvedene zneske uporabi za nabavo rezervne hrane, ter se bo s temi zneski oskrbelo cea 1000 ljudi. Po produji hrane se bodo ti zneski občini zopet vrnili. Sprememba pravil Mest. hranilnice V predzadnji točki dnevnega redu je občinski odbor Sklepal o odobritvi pravil Mestne hranilnice po novi uredbi in o iidobritvt jamstva. Prečital se je vzorni praviTn k in nova pravila. Občinski odbor je sklenil, da v smislu t...-d ho .prevzame neomejeno in nepreklicno jamstvo z .vso svojo imovino, dohodki in z vso svojo davčno močjo, za vse pravno veljavne obveze hranilnice, , lajsi izvirajo te obveznosti iz kateregakoli pravnega naslova. Mola • prememba pravil se je sklenila le pri čl. 42 in 45, dočim bo glede čl. 32 hranilnica še dida pojasnila. Odkup Pahorjevcga »emljišča G. Filipu Pahorju se zviša odškodnina občine zn svet, kateri se bo uporabil pri razširitvi Gosposvetske oeatc na din 15.000.—. Ker je bil dnevni red izčrpan, je g. župuu voščil obč. odbornikom srečno novo leto in zaključil zadnjo sejo v I. 1939. Most, ki se tiče samo Bresij in romarjev in se nekaj Pod tem naslovom je prineslo „Jutro" z dno I 24. decembra 1939 ua 14. strani. Očividno mu i ni prisodilo večje važnosti. Podpisan jo —s. Da ! gre sunui za odgovor, bi nuslednjegu članku sploh no prinesli, kor pu gro za stvurne in zu i slovensko javnost važne ugotovitve zato ; pišemo. i Sprva dopisnik hvali novo postajo Otoče — i Brezje in meni, da jo zelo pametnu premesti-1 tev ]K)Stuje tik ob cesti in celo .da je pot za vse skrajšana skoro zu pet minut. To so pozi-i tivne ugotovitve. Zatem sledi modrost izza časa jure gospode I Da imajo vsi |K>tniki po zimi dovolj prostora j \ stari postajici in za ono ugotovitev, da 900/o prometu nu postaji Brezje-Otoče tvorijo romarji. Za te pu nove. postaje ros ni treba. Seve so to ljudje, manj vredne sorto kljub j t« mu. da glede donosnosti žel. postaj za Ljub-I Ijano pridejo takoj Otoče. Ce so ne motimo so žo Rimljani poznali modrost, du „pecunia non olet" denar ne smrdi pa mugari, da od no veni koga pride, celo od romarjev. Svetu zavist slovenska, če Pod na rt nima tnko čedne prikriti in rafinirano maskirani obliki se vti-hotapljajo v najbolj verne družine razni „mu-guzini", panorame, pustolovske in roparske povesti, odkoder povsod izhaja za mladino kvi-ion in poguben vpliv. Tudi odrasli radi [Kižirujo razne kriminalno, nujvečkrtt nemško romano, medtem ko jim je domača literatura španska vas. hlastajo po dnevnikih in raznih tednikih, ki špekulirajo j nove postaje in Kamna gorica svoje nimu, pa 1 jo še Otoče—Brezje ne sme imeti, j K sreči merodajni krogi niso miselnosti ja-: ro gospode — temveč se zavedajo, da je prav 1 množici treba postreči, pa nuj so to romarji ! ali pu smučarji. Množicu nosi največ bremen I in aajatev in ljudje, ki iz vere žive in poznajo vest in odgovornost še celo. Zatem se dopisnik huduje nud mostom, ki j ga žul še ni, pu je zares nujna potreba Lese-1 ni most, ki ga vsi romarji dodobra poznajo, je ' edino še za muzej zaeno z uredbo mostnine, j Kdor je le enkrat doživel prizore, ki se odgra-Mijo ob velikih navalih ljudstvu, ima za vselej I dovolj, Most je že desetkrat preplačan in sicer od vse Slovenije in še od Slovencev preko na-; šib meja. In to ni zadeva samo Ljubenčanov j in OtoČanov ter le Brezjanov temveč zadeva slovenske javnosti. Ličen in dovolj širok most spada nujno k novi postaji. Ali moramo rt s vso napol narediti? -Brez zamere, trobu je videti razliko med romarji in drugimi izletniki." Tako torej — i /.' par sto avtomobilov, ki ]K>sočujo lepo Go- ii.i nizkotno nagone svojih čitateljev. z.a podlistki in povestmi najslabše vrste. Ni vseeno, kuj kdo bere. pa naj bo odrasel, ;'li otrok, nuj bo to knjiga ali časops. Zato veljaj parola: mesec januar naj bo mesec katoliškega tiska! Poklicani smo vsi. no sami/ uredniki in dopisniki, temveč vsi čitatelji, somišljeniki in prijatelji nušcu lista in katoliškega tisk« sploh renjsko in todi Brezje - sme biti asfaltirana cesta — pa je vsak pameten človek zu to. Za desettisoče dobrih davkoplačevalcev, poštenih držuvljunov — je pa čeden most odveč, zato — ker so romarji. O, jara gospoda! Kum gre denar, skrbi dopisnika. Upravu »mostu ve zanj, in ker je denar javen, bo polagala obračune javno. Kaj je dala cerkev nu Brezjah zu postajo, vedo merodajui krogi in občani in to tudi pošteno priznavajo. In da je nova postaja v veliki meri plod prizadevanju lektorata cerkve je tudi znana stvar. Pač pa ne vem, če na Bledu v hotelih zastonj strežejo gostom, ali na Pokljuki itd. Kar se okoli cerkve na Brezjah zida je zadeva JZveze bojevnikov", ki tam namerja postaviti skupen spomenik vsem padlim slovenskim vojakom. Da pa je rektorat cerkve oskrbel romarjem moderna stranišča in sicer z vodo, to menda ni greh, ker je za romarje. Kaj pravi k temu „zidanju" gospod —s.? Uverjeni smo, da velja tujski promet, pa nuj se javlja kjerkoli, podpirati iu upoš evatL In prav zato smo tudi prepričani, da bo kr. banska uprava uvidevno pomagalu uresničiti davno željo, nujno potrebo — nov most k nori postaji. Da bodo ljudje postreženi, da se lahko otvori prepotrebna avtobusna zveza med Oto-čami in Brezjami, ki se tudi bliža uresničenju. Občini Brezje pa želimo prav tozadevno še mulo več podjetnosti, kakor pa so jo dosedaj pokazali. Veridicus. Tečaji Kmečke %ve%e Gospodarske tečaje priredi Kmečka zveza za Slovenijo v naslednjih okoliših kranjskega okraja: 1. ) dne 7. januarja v Kokri v ljudski šoli; 2. ) dne 10. januarja v Besniei v mežnariji: 3. ) dne 12. januarja v Kovorju v Prosvetnem domu. Vsak tečaj bo trajal od 8. do 13. ure. Na tečajih se bo obruvnuvalo: t.) o ovčjereji (v Kokri), o vzreji živino (i Bes niči in Kovorju); 2. ) o socialnem in kulturnem življenju našega kmeta; 3. ) o našem gozdu in položaju na lesnem trgu. V Kokro vabimo vse gospodarje in mladeniče iz Kokrške doline in iz Jezerskega. V Kovor pa naj pridejo vsi zanimnnci iz tr-žiškega kota! BELEŽKE Komnnizem — moda in prismodn. V Beogradu so priredili komunisti poulične denuui-straeije. Mlada hčerka bančnega ravnatelja, ki j<- imel vsak mesec kakih 20.000 din dohodkov, se je pripeljala na demonstracije s svojo prijateljico v luksuznem uvtomobilu, ki jo je čakal na določenem mestu, dokler ni izvršila svoje ..komunistične" dolžnosti. Tudi pri nas nekateri iz mode koketirajo s komunisti, le ljudi bi bilo treba vse poslati v komunistični raj v Rusijo. Naj se tam naužijejo dobrot komunizma, pa botlo ozdravljeni te mode m pris-node. \ Kakor klavno živino. Dopisnik italijanskega lista „11 Telegrufo" Giovanni Ansaldo piše, da gonijo ruske vojake, kakor klavno živino pred finsko strojnice in topove. Ta časnikar navaja med vzroki ruskih porazov na finskem bojišču tudi ideološko brezupno revščino ruskega naroda. 2c pod curi ni imel ruski človek kaj prida življenjskega veselja, danes pa mu je še edini ideal svetovna revolucija. D.i bi v«i postali taki berači, kakor so sami. STRAN 2 »GORENJEC- PolMjska i*r<* in ples Dandanes se domala po vseh gostilnah, kjer je le količkaj prometa, policijska ura sploh ne. upošteva. Mlajšemu rodu neznana, gostilničarjem neljub« policijska ura ne malokje «• spoštuje. Ce pogledamo ob sobotnih in nedeljskih večerih malo okrog po gostilnah, vidimo, do se v tem oziru ne motima Ponekod malo ali nič življenj«, drugod direndaj, rlaitl ob nedeljskih večerih, da se vse trese. Moškega 'Wdla' djbvol} in bsdi deklet ne manjk^'pVs|VW,tžke"d*kb.ne najdemo vove«, ki so^om^'aplo zifjts«^.* Y*» ia družba pa je iVUoqf ^^5* ?.^of K^" '•" Tukaj slišimo harmoniko, ples, prepir, pretep itd. in to največkrat, ko je policijska ura že davno prekoračena V taki druhali pu se mladina pohujšuje po vzorcu starejših in za razuzdana noče zaostajati. V talki družbi, kjer se pleše in pije, pa najdemo, pd časa do časa tudi kakega podeželskega oblastnika, ki mu v taki družbi še na mi-sel ne pride, da je on po zakonu dolžan paziti kako se v njegovem okolišu spoštuje policijska ura. ne zaveda se. da je ravno on največji grešnik med grešniki Z drugimi vred pu se po-z.nv čez policijko uro vleč«' domov. Ce smemo verjeti ljudskim govoricam, tak podeželski oblastnik včas.h tudi v boj poseže, pa no zato, da bi miril, temveč zato, da bi udaril. Ce je to res, potem ni čudno, če ljudstvo tako osebo postrani gleda in ne verujo v njegovo verodostojnost. V taki družbi, kjer je ples, se policijska ura sploh ne upoštevo. ker tum manjka sumo enega, namreč človeku, ki bi neustrušeno pol cij-sko uro navil do koncu. Ples se vedno vrši čez polnoč in še daleč, daleč čez, za konec pa mora teči kri, ker tuko zahteva današnji preveč, ali nič. izobraženi svet. Potem pu pelje pot proti domu Se mimo druge ali celo tretje gostilne. In če ni prvi gostilničar deležen kake škode, pa jo izkusi drugi ali treij^t. Zelo rado pa ostane vse u> prikrit«, ker se jo izvršilo čez policijsko uro. Posledica prekoračenja policijske ure j« na vudno ta. da 6e gostilničar smeji, ker ima dobiček v žepu. udeleženci pa imajo težke glave od pijače ali pretepa. Med temi je nekaj ciklonih, pa še kakšen ubit, če ne gre drugače. Nazadnje ima pa sodišče besedo. Kazni iu zapor iztrezmta zopet vse, dokler se igra ne ponovi. T» *1 „plavi" ponedeljki, katerim pomaga vča-. . je torek, ter odpust od dela in siromaštvo v družini, so posledice prekoračenja policijske ure. Ce je policijska ura na papirju, naj se tudi izvaja, za kar naj skrbe občine. Oblast pa naj občinam enkrat za vselej zelo na gius pove, da so one tudi precej krive, da se pleše in veseljaci čez prepovedani čas, za kar bi moralo odgovarjati. Policijsku ura naj se izvaja povsod, če pa ne, naj se črta še na papirju, potem se vsaj nihče ne bo spodtikal nad njo. Skrajni čas je, da oblast z energičnimi ukrepi napravi red v tem oziru. V bodoče nuj o-blastva ne izdajajo nobenih dovoljenj za plesne prireditve. Občinam na dežel, pu naj vzu-me vfrukp dovoljenje podaljšanja policijske ure, ker vsafc človek se lahko napije, še prodno nastopi policijska ura. Tistim gostilničarjem pa, ki prirejajo plese v od cerkve prepovedanih čusih, kakor v adventu, postu ter vse največje zapovedane praznike, na svojo pest; naj se naloži težka liii,aiii.i kazen, v nasprotnem slučaju pa hi se takemu gostilničarju enostavno moralo vzeti koncesijo, tretjo poti ne bi smelo biti. Oblastva se ne smejo čutiti prešibke, da nebi mogla ukrotiti gostilničarjev. Tudi gostiuri-čarji bi se radi uli neradi navadili na spoštovanje predpisov in veliko, verjemite mi, veliko gorju bi odpadlo. Z naših odrov = . = K Ust mr jer JFlavi« nm kranjskem odru Težko je uaj^ danejs. res dojkro ljubko igro novejšega datuma. Imamo nekaj sturejžjh. ki so ponovno navduševale gledalce po naMh o-diih. S KUaarjevun Plavžem smo. dobili spet ljudsko igro, kakršno saio. potrebni. posebno v današnjih časih, ko tujec preži nad koščkom nuše lepe zemlje, ko se na drugi strani tudi naš kmečki človek proletarizira, ko hiru Ijube-ztu do rodue grude. Igra je lokalizirana na Sveti križ nad Jesenicami, kjer so svoje čase italijanski plavžarski gospodje z denarjem premamili domačine, da so jim prodali svojo bogato zemljo in se jim udinjali za plavžarje. Kmet s Celine se temu upre in kljub strašnim bojem in velikim žrtvam ohrani samostojnost in noče hlapčevati. Preveč ljubi svojo zemljo, pregloboko je zaraščen vanjo in ne pusti tujcu, da bi bogate! od nje. Prav ura/, in poudarek ta velike ljube«*' do svoje zemlje je najlepše, kar je v igri. Po daljšem času bomo imeli spet v Kr*n/n priliko videti igro, kot j« du* Jsiklov* Zal« pred dv razdeljenih 30.WW. Draiba koiuho'ine. Dražba kožuhovine v Ljubljani. Kakor vsako leto, bo tudi 22. januarja 1940, to je prvi ponedeljek po sv. Neži, v prostorih Ljubljanskega velesejma dražba kožuhovine vseh vrst divjačine. Naša država je uspela v svojih prizadevanjih, da se vzdrži posega v boj in la obrani svojo nevtralnost. Blagodejen vpliv naše nevtralnosti se opaža tudi na gospodarskem polju. Po naših pridelkih ne povprašujejo samo vojujoče se države, ampak tudi druge nevtralne, ker si ne morejo več zasi-gurati dovozov iz prekmorsk;h držav. To velja tudi za kožuhovino. ki so jo prekomorske države v ogromnih količinah dobavljali-. Nemčiji Italiji. Angliji, Franciji, Švici, Belgiji, Holandiji, Danski in Norveški. To daje upanje, da bo možno plemeniti lovski pridelek primerno vnovčiti. Treba je izkoristiti ugodni položaj, dokler ne bodo organizirani dovozi iz prekomorskih dežel, kajti potem nam bodo zopet uspešno konkurirale prekomorske države, pieti katerimi imamo edino orožje v kliringih, ki so se sedaj dobro izkazali, ker usmerjajo trgovino evroskih držav v veliki meri na n- šo državo. Kdor ima kožuhovino, naj jo poš'je v komisijo lovsko-prodajni organiz ciji .Divja koža", Ljubljana, Velesejem Seveda pa mora biti blago res prvovrstno, ker slabo pripravljene kože samo kvarijo ceno tudi dobri kožuho-vini. KRANJ Poroki: V nedeljo 31. decembra popoldne sta so poročilu v furni cerkvi v Kranju g. dr. Ogrizek Ant. Marjan, odvetniški pripiavnik v pisarni g. dr. Megnšarja, sin tovarnarja in posestniku in gdč. Danica Suchy. Za priči sta bili očeta novoporočencev g. Ogrizek Andrej in g. Suchy. Dunes dopoldne na praznik SV, Treh kraljev ob poH 12 uri se pa poročita g. Janko Vehovur sin trgovcu in veleposestnika iz Koprivnice in gdč. Mohor Mimirn. nč teljica. hčerka tu. kajšnjega uglednegu ruvnutelju ..Hranilnice in pos." in načelnika „Tiskovnogu drušva v Kranju ter predsedniku „Gor. lovskega društva" g. Mohorja Cirila. Obemu paromu nuše iskrene čestitke! Osebna vest. Med delavstvom zelo priljubljeni zdruvnik OUZD in naš marljivi sotrud-nik g. dr. Joža Herfort je včeruj odšel na odslužitev vojaških vaj in začasno ne ordinira. Ogenj. V sredo dopoldne je na Gasilskem trgu nastalo precejšnje razburjenje, ker so se nu strehi velike stanovanjske hiše, v kateri je bila nekoč „Jadrunskivposuvska čevljarna", pokuzuli ognjeni zublji. Prvi je ogenj zapazil trgovec Hlebš, ki je opozoril Remčeve siunu-joče v pritličju. Seveda so se številni hišni ~tanovulci in sosedje močno ptestraš li ognja-Hiteli so pod streho, nu pomoč so pu prišli tudi gusilci z ročnimi brizgalnurai, kateri so zadušili požar. Co bi bil ogenj nastal ponoči in ne bi bil pravočasno opužen, bi zgorela vsa hiša in iz zgornjih nadstropij bi bilo tudi reševanje težavno. Ugotovljeno še ni popolnemu, kuko je ogenj nastal. Pod streho se je od neke cevi vžgal lesen tram in tako tlel počasi naprej. Ker je južna stena stavbe na Gasilski trg v sredi lesena, nu obe strani pu ometana, se je ogenj siril po tem tramov ju navzdol in navzgor, kjer j,, pogledal skozi streho. To steno lxxlo morali popolnoma podreti in poplaviti. Drugi spet pravijo, da so te dni tal-li podat resno stranišče in da se j»> ,Hj žareče cevi vnelo tru-inovje. Tako se pravega vzroku požara ne ve. Nastala škoda je ocenjena na din 20.000. ■•• Dražiihna prireditev I. GMK. V petek ">. januarju ob 20. uri Vas vabimo na zabavni večer Prvega Gorenjskega motoklub« v Kranju na ..Stari pošti". Skupina poselske zveze v Kranju sporoča vsem članicam, da imajo sestanek v nedeljo 7. januarja po popoldanski službi božji v Ma-rrjanišču. Pripeljite tudi svoje tovorišrcc s seboj. Javna dela ustavljen*. Mraz, ki je pritisnil po Božiču, onemogoča nadaljevanje raznih stavbnih in gradbenih del. "Tako so pri gradnji modernizirane ceste nu Jelenovem klancu ustavili žo decembra vse delo, cviinole kanalizacijo so izvrševali od Boosove h še navzgor proti gimnaziji. Pred Božičem in novim letom so prenehali tudi s tem delom, sedaj so po spet pričeli kopati in vrtati pred gimnazijo. V mestn so podrli vse stare stavbe na prostoru, kjer bo zgrajena nova pošta, ter splanrrali prostor, vsa nadaljna dela pa čakajo pomladi in ugodnejšega vremena. V stavbni stroki vlada letošnjo zimo popolno zatišje. TRŽIČ Zlet gorenjskih smučarjev. V veselje nam je javnost obvestiti, da je pokroviteljstvo smučarske prireditve v dneh 27. in 28. januarja prevzel gradbeni minister g. dr. Mihu Krek. Stanovanjski odsek je že pričel s popivanjem razpoložljivih sob in postelj. Gostilne in hoteli namreč nimajo na razpolago zadosti prostora za vse tekmovalce in udeležence. Zato prosimo privatnike, da gredo našemu stanovati iskemu odseku na roko in mu radevrolje prijavljajo sobe in postelje, ki jih morejo za por dni odstopiti. Ce. hočemo težko stanovanj-I sko vprašanje rešiti v zadovoljstvo ob'skoval-I cev, se bomo v tistih dneh morali malo podre-I njati v svojih stanovanj h. Prijave sob in pO* i stelj sprejemata gg. Perko Franc in Petrič Jo-j sip. Glavni trg. ŠENČUR Požar. Božični prazniki so nam kaj mirno potekli. Le enkrat nas je neprijetno razburil ogenj, ki je izbruhnil na Bnžič popoldne. Med slovesnim pr trkuvaniern je nenadoma začelo biti plat zvona. Gorela je z velikanskim plumenom lesena lopa posestnika Belchur Jožefa. Z lopo vred so zgoreli vozovi ter velike zaloge slame in sena. Nad 50.(100 d;n je škode, ki io nosi samo pogorelec, ker ni bil zaviro-van. Ugodno je b:lo to, da je vbdalo v zračju popolno zatišje. Tako ni bilo treba prevelke-ga trudu, da se je ogenj omejil na lopo. Gasili so samo domači gasilci, ki so v dobri uri požar zadušili. Zažgula sta dve. otroč ču, ki sta se igrala z vžigalicami. Nauk zu vse: Pazite na vžigalice! Gledališka prelistava. Prosvetno društvo priredi v nedeljo, rii"- 7. juntiuriu, ob treh popoldne v svojem di-mu veliko ljudsko igro _Kru-ci". Kruci so se imenovali ogrski rokovn;ači. Nastopu 40 oseb. Igra je zelo živahna ter ima mnogo petju. Obsega pet dejanj, v ka'erih se slovenski kmetje zoper Kruce za lepo dekle - Vido. Prepričani smo, da lxi dvorun;t zopet polna, ker tuko pestre ljudske igre že dolgo ni bilo v Šenčurju. ŠKOF J A LOKA Tako nastaja draginja. Prav značilen primer nastuijanja draginje ,se je zgodil pred par dnevi pri nus. Neki tukajšnji z darski pomočnik je šel kupit v trgovino z železnino burvo. Dal je zanjo 3 din. Ker mu ju pa nuto ob burvunj'i doma barve zmanjalo, je poslal drugi dan svojo ženo v isto trgovino po enako količino enake barve. A glejte čudo. Prejšnji dun je ista količina barve veljala 3 din, nu-slednji dun pu kar 100°/o več in sicer din 6.—. Mislimo, da je to dovolj kričeč primer, kje nasta'ja draginja. Kronika naše župnije za leto 1939. Rojstva. Lani se je rodilo vsega skupaj pri nas lOl otrok in sicer so to pot zmagale deklice, katerih se jo rodilo 55; fantov pa 46: torej 9 manj kot deklic, kar ni nuvada v naši fari. Porok je bilo doma 21, drugod pa 14 torej skupno 15 porok. Najmlajša nevesta je b la stara 17 let. Sv. obhajil je bilo v farni cerkvi 30.000, v špitalski cerkvi pa 2200; torej skupaj 52.000. v Ce pa štejemo Se vsa sv. obhajilu v kapucinski in nunski cerkve, bo število sv. obhajil nuraslo na preko i 10.000. Po možnosti bomo iz zadnjih dveh cerkva objavili točnejše številke drugič. ! I mrli) je skupaj 61 oseb in sicer 37 žensk in I 24 moških, med temi j«- !(> otrok pod 6 letom j starosti, kar je zelo visoka številka za našo I razmeri'. Huda nesreča preddelavca. \ četrkek dopoldne se je v ..Škofjeloški predilnici" zgodila prav huda nesreča. Stroj je namreč zgrabil preddelavru Andreja Knifica zu roko. katero mu je močno poškodoval. Knifica so takoj odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Upali smo. da bo že v letu 1939 uspel veliki zvon iz stolpa nuše farne cerkve. Nabiralna akcija je vrgla din 33.000.— v gotovini, katera je naložena sedaj v Ljudski hranilnici. Vrgla pa je tudi v raznih obvezah še nadaljnih 30.000— din. Nabavo zvona pa je zaenkrat preprečila vojna in sicer radi 100*/o podražitve cinka, kateri sedaj velja din 1*0 kg. Upamo, da bo v letu 1940 zvon prav gotovo zapel. Rav-notako smo mislili, da bo naša farna cerkev dobila lani nov križev pot, a tudi s tem ni bilo nič. Torej v tem oziru ne moremo beleži-žiti prav nikakega napredka 34. občni zbor škofjeloške čebelarske podružnice I ki dne 6. januarja 1940. ob 9. uri dopoldne na rotovžu v Mestni posvetovalnici. Udeležba je za vse člane obvezna. Ob priliki občnega zbora bo predaval g. Leo Kocjan, Živino-zdravnik, o „čebelnih boleznih". Na občnem zboru se bodo sprejemale tudi prijave za dobavo sladkorja za pomladno slajenje. Vabljeni ste tuči nečebelarji! Prisrčna božičnica. V mestni ubožnici so za Božič, nu sveti večer, pripravile čč. sestre prav prisrčno božičnico in s tem veliko veselje n-božeem. katere so tudi obdarovale z nadvse praktičnimi darili. Na božičnico so čč. sestre povabile tudi g. župnika Jerneja Podbevška, katerega je za-stopul g. kaplan Jože Vovk, povabljeni in o-sebno so bili navzoči g. rektor Viiktorijan Demšar, g. župan in cestni načelnik Ziherl Matevž, g. banski svetnik Lovro Planina, g. načelnik ubož. odseku Lulka Krek, g. Tavčar Jernej in g. podporočnik Petrovič. Ob prelepem božičnem drevescu in jaslicah so se zbruli vsi zgoruj imenovani in vsa doma-ča družina razen bolnikov. Božičnica se je pričela s prelepo pesmijo „Sveta noč". Nato je sledil lep prizor angeljčkov, lei so deklamirali božične deklamacije, na koncu je bilo pa obdarovanje ubožcev. Po obdarovanju so govorili povabljenci kot g. kaplan Vovk, g. Planina, g. rektor Demšar in Luka Krek, nakar se je razvila ljubka domača zabava. Post bno mnogo smeha je bilo ob pregledovanje daril, ki jih je Božiček prinesel č. sestri Sa-leziji. Božičnica je potekla v veliko zadovol/-' stvo v^eli. PODBREZJE Kakor smo že objavili v zadnjem „Gorenj-cu" bomo v nedeljo, dne 7. januarja 1940 ob treh popoldne v Gasilnem domu v Podbrezjuh uprizorili dramo v 4 dejanjih in eni medigri: Podrti križ". Na to sodobno in vseskozi zanimivo igro, ki je vzeta iz današnjih čas->v in kaže kam privede moderna brezverska vzgoja, okoličane in domačine opozarjamo. Ko zloj gledamo nazuj v preteklo leto in delamo ručune o našem delovanju, smo lahko kar zadovoljni. Vprašamo se v vstopi« v novo leto, če nam bo tudi v tem letu dano vsaj toliko delati kakor pretečeno? Seveda vsi prosimo Boga, da bi lahk i delali še več in popol-lionia neovirano. Računamo pa tudi. da nas bo občinstvo pri tem ruzumelo in nus povsod podpiralo. SV. JOŠT Smrt je ugrabila in strlu v 90 letu starosti dne 30. decembra pret. leta daleč okrog poznanega Jerinovega očeta Matevža Javliu iz javornika. Bil je dolgo let cerkveni ključar romarske cerkve pri Sv. Joštu in občinski odbornik občina Sv. Jošt. Vse svoje življenje je bil Jermov oče mož poš,enjak, neomajen pristaš bivše SLS, nastarejši naročnik »Domoljuba" in Mohorjevih knjig v našem okraju. Dober list in dobra knjiga sta imela pri njem vedno vstop v hišo. Bog mu bodi dober plačnik! Gospodarstvo Ze danes stane dobra mast v detailni trgovini din 22.— kg. Les: Ker Finska trenutno ne more ekspoi tirati lesa je več držav pričelo nakupovati velik« količine lesa pri kas. Posebno veliko pov praševanje je za mehak les in se cene stalno dvigajo. V nekaterih krajih v S!oren:ji »e plačuje že za stoječi mehki les din MOL— rJ* 270 za «ub. m. Zaloge pri trgovcih so zelo majhne, ponndbe od strani producentov so pa malenkostne o Rasgias Urinu poročilo. Pšenica in moka: Pred božičnimi prazniki so bile cene precej stalne. Takoj po praznikih so se cene zvišale od 5 do 7 din pri 100 kg. Mlini zadržujejo s prodajo moke, ker ne morejo dobiti od producentov zadostne količine pšenice. Ako ne bo država maksimirala cen, bo pšenica in moka \ najkrajšem času mnogo ! dražja. I Koruza: Nekutere sušilnice so že ustavile o-j brate tako, da je cena umetno sušeni koruzi zopet čvrsta. Nove koruze je omludJ znatno zvišanje cene Vsied odloka kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani se naznanja, da se bo r bodoče uporabljalo za naznanitev nevarnosti, ki bi predla od sovražnih letalskih napadov naslednje znake: 1. ) Za znak preteče nevarnosti. a) V krajih, kjer so na razpolago samo cerkveni zvonovi — iriminutno močno zvonenje s prekinitvami na način „plat zvona bije". b) V krajih, kjer so na razpolago sirene se duje tudi znaJc z tri m nute trajajočim tuljenjem in sicer z nekaj prekinitvami na minuto (cca 6 — 10). c) V krujih, kjer so na razpolago topovi, se odda po možnosti nekaj topovskih strelov in sicer naglo zaporedoma. Znak nevarnosti povzamejo takoj tudi vse posebne železniške naprave. 2. ) Kot .znak da je nevarnost sovražnih letel minulo velja sledeči znak: a) V krajih, kjer so na razpolago cerkveni zvonovi se izvede tri minute trajajoče neprekinjeno potrkovanje zvonov. b) V krajih, kjer so na razpolago tovarniške ali druge sirene, se izvede tudi triminutno tuljenje s sirenami. Posameznim važnim ustanovam (železniški n-pravi, industrijskim podjetjem) se priporoča, da vporabljajo kot znak nevarnosti, oziroma pre,stunek nevarnosti še sledeče optične znake: Za naznanjenje nevarnosti zastavo z belo-rde-čo barvo, predeljene z d'iagnolo, kot znak prestanku nevarnosti, pa odstranitev te zastave Ti znaki veljajo razen ob primeru vojne tudi ob protiletalskih vežbah v mirnem času. Preje objavljeni znaki se s tem razveljavljajo. Občina Kranj, referat za zaščito pred napadi • iz zraka, dne 3. januarja 1940. — Delavski obzornik Nekaj drobnih ix Markaove iole Pogovor dveh delavcev, Matevža in Petra. Matevž: Kaj — proletarska je težka? Peder: Pa samo po krivdi denunciantov, de-\ magogov in boljševiških priganjačev. j Matevž: Ali bi ne bilo bolje, da se združimo i in vsi skupno nastopimo proti kapitalistom? j Peter: Ne vem, kako misl.š? Matevž: Ja, tako mislim, da se vse organi-; zacijo združijo v eno delavsko stranko. Peter: Kakšna naj bi bila ta stranka? j Matevž: To naj bi bila stranka slovenskega delovnega ljudstva Peter: Saj imamo že vendar dosti strank, zakaj je treba Se ene nove. Matevž: Ne morem razumeti, da vi kot delavec morete podpirati in zagovarjati meščansko politiko. Peter: Meni ni to glavno, ali je tista stranku, kutero podpiram in zagovarjam, meščanska ali delavska, samo da vem, da dela za splošne koristi vsega naroda in ščiti vse stanove. Matevž: Ne bo dolgo, du nas bodo slovanski bratje osvobodili, potem bo pa vsega dosti. Takrat bomo delali samo po 6 ur dnevno in 5 dni tedensko, pri tem bomo pa več zaslužili ko zaslužimo daness ko moramo delati po S ur. Peter: Saj to ni resnica, kar vam ti plačani agentje iz Moskve prerokujejo. Matevž: V Rusiji delavstvo pri težki industriji dela 6 ur na dan^ 5 dni v tednu in ima na leto 3 mesce plačanega dopusta, v lahki industriji dela tudi 6 ur na dan, 5 dni v tednu in ima 2 mesca plučanega dopustu na leto. Ali I se ne bi človek z.t tuke dobrote navduševali? Peter: Ce |e pa tako sijajno, potem pa poj-i d.le tja in se vam ne bo treba mučiti za teh ; par dinarjev na leto. ] Matevž: Saj ni mogoče, ker ne dobimo potnih listov. Za vse države izdajajo potne liste, samo za Rusijo ga pu ne dobite pri nas. Peter: Kakor je meni znano, se tudi zu Rusijo izdajujo potni listi, samo prijavi naj se vsak. ktlor hoče tja, pokale naj svojo legitimacijo, kam pripada, in mu bo lahko svobodna pot v Rusijo v svobodni raj. SoOrilga Matevža pruv lepo prosim, du bi povodni še kaj šanimivega o slavni boljieviiki llusiji, in tudi o onem nezadovoljstvu, ki sedaj vlatla v Rusiji in o bližajoči se revoluciji v isti. Mogoče bi bilo za Matevža dobro, če bi se prijavil slavni in mogočni ruski vojski kot prostovoljec. To hi ne bilo napačno. — ŠMARTIN PRI KRANJU P. os v etno društvo Smartin pri Kranju prirodi, dne 7. januarja popoldne ob \ uri drugi prosvetni večer z zelo zanimivim predavanjem znanega slavista dr. Tine Debeljaka o naših severnih bratih pod naslovom: Pri severnih Slovanih. Za uvod in za sklep zapoje Smartin-»ki zbor venček narodnih pesmi. Predavanje bo gotovo vsakega Slovenca zanimalo, saj ni bita že dolgo usoda naših šećernih slovanskih bratov tako žalostna kot so jo doživeli v preteklem letu. Zato je noše zanimanje zanje še tem večje. Nova knjiga o komunizmu Pravkar je izšla nova knjiga proti komunizmu. Napisal jo je dr. Ivan Ahčin in nosi naslov »Komunizem, največje zlo sedanjega časa". Knjiga nu izredno preprost in poljuden način popisuje do podrobnosti to zablodo na ">ega časa in je zato primerna in dostopno naj širšim množicam našega naroda. Knjgo zelo toplo priporočamo. Cena knjigi je 10 din. Knjiga s«; dobi v pisarni Prosvetne zveze \ Ljubljani, Miklošičeva 7-T. P B E K L I C ! Podpisana Bajt Marija, tov. delavka. Stia I žišče št. 262. obžalujem in preklicu jem. vse klevete, ki sem jih izrekla o Seaberger Cilki in njenem soprogu ter se zahvaljujem, da st,i odstopila od rožbe. Bajt Marija. rr VSAKOVRSTNO PO H IŠTVO dobite najceneje V ZALOGI POHIŠTVA _IPA" n *aMatMMan^WanWWal KRANJ - LayerJ3va ul. =35 3S Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom Postne hranilnice in so vlagateljem te položnice na razpolago. Hranilne vloge se obrestujejo po 4°/0 in so vlagateljem vedno v.a razpolago Vezane vloge s tri mesečno odpovedjo se obrestujejo po 5°/o. RANILNICA IN POSOJILNICA V KRANJU Ril H. l. UUDSKI DOM Vsake vrste rolete, žaluzije, zavese in samonavijalci Ife PETER KOBAL Speci .ini lastni »zaeieK aobavija v vsaRi mnolni in ti nvnzijah. Zaloga pohištva. — Izdelovanje vseh najfinejših tapetniških del. — Najcenejša postrežba. — Solidno delo. — „Petko" rolete so najboljše! Prepričajte sel Prepričajte sel L MALI O 6 L A S S Za vsako besedo v malih oglasih so plača D. 0*60. Najmanjši :'netMsk je 8 D. Prodam zelo poceni popolnoma nov krznen plašč z miifom. Naslov v upravi lista. Gospodična s trgovsko šolo in 5 letno odvetniško prakso išče službe v Kranju. Plača po dogovoru. Pismene ponudb«; na upravo „Go-renjca" pod „25". Meblirana soba se odda. Mestni trg 17 II. nad Pridnega vajenca za čevljarsko obrt sprejmem takoj, fiter Mihael, Kranj, Jenkova, 2. Kupim stavbno parcelo v Kranju ali > bližini. Naslov v upravi -Gorenjca*. Štedilnik skoro nov poceni prodam. .'ipenko. Jožko Stanovanje 2 sobi in kuhinja v novi hiši na Klancu št. 90 oddam takoj. Poizve se v u-prtivi .Gorenjca". Prodam dve rabljeni nizki omari in visoko omaro, trd les. Naskiv v upravi lista. Lepa parcela nu Planini se takoj proda. Poizve se v upravi lista. Kupujemo oprane cnnje. Tiskarna „Kolektor" Stružišče. Berite in širite »Gorenjca ii Veliko sreče in uspeha v ietu 1940 želi vsem cenj. odjemalcem in odjemalkam B ERČIČ TRGOVINA KOŽUHOVINE KRANJ, PRI NOVEM MOSTU Neveste I Udobno stanovanje je važen pogoj sreče v zakonu. Stanovanje po Vasem okusu pa Vam opremi najceneje z dolgoletno garancijo tv. Mizarstvo Sloga Božič Jože KRANJ — STRUŽEVO B. R AIMGUS ZLATAR IN SODNI CENILEC KRANJ Vsakovrstna nalivna peresa Velika zaloga •z.latuiue, ur, je-■ ii n,-.-a priborili, kristalH, optike. VINO pristno, po konknreneni ceni, dobile pri Centralni vinnrni v Ljubljani Fran-knpanska nI. ti. Ako imate kurja očesa in se Vam dela trda koža, pridite v našo higienično urejeno pr dikaro, kjer Vam naš pediker odstrani vse te neprijetnosti brez bolečin in brez kemičnih sredstev za din 6.-. Ne mučite se s krpanjem nogavic, ker Vam za malo denarja strokovnjaško popravimo moške, ženske in otroške nogavice. Samo pri Bata. Vsa si ««r; ka deli izvršim hitro in sortni, sesaj v leieni. Prevzemam napise, kažipote, lirme z raznimi imeni, tudi poceni. - PiSite nt naits*: VOMBER6AR JERNEJ SLIKAR IN PLESKAR CERKLJE ŠTEV 30 PRI KRANJU Couch zofe, otomane, divane in vse tapetniške Izdelke Izvršuje točno in solidno V.TONEJC tapetnik, Kranj V soboto 6. januarja ob 8. uri zv. v Nar. domu v Kranju gasilski družabni Večer Mi mi ca Zagorska: 50 Marija Taborska Zgodovinska povest iz dobe turških časov,) (Dalje) ..Pomozi mi, brate! V ime Alahu, pomozil" Teduj je »tleti i/med ostalih dveh potegnil izza pasu /ukrivljeno sabljo in ga je usekal, da niti jeknil ni. Mrtvemu Turku je razklana gluva omahnila na prsi. prst gu je zasipala, sedeč na konju je bil pokopan * (•robu. Turka stu obstala in ogledovala okolico. Zn njima je prišlo ie kakih dvanajst jezdecev, razjabuli so in spustili konje, da so se pasli po sveži travi. Kdin izmed njih je tovarišem razkazoval s roko okolico in zmajeval z glavo, Turki so mu pritrjevali oči vidno so si bili edini v tem, du v tej močvirni puščobi ne bodo dobili plena. Konj enega zmed njih je ušel in m: je bližal skalnatemu žrelu. Turek je lovil konja, opazil je Martina, ki je čepel za skalo, /a hip je obstal, potem je kriknil: „He, d žanr!" — Turki so zakričali in so z. vikom pritekli k tovarišu, toda Martina ni bilo več zu skalo. Izginil je v rovih Turki so prišli bliže k skalnatemu žrelu, ogledovali so si izdobljenc votline in rove, notri niso upali. Vrnili so se ii, odšli nuzuj v vas. tum se je moglo dobiti še plena. Martin je taval po dolgih podzemeljskih hodnikih Ni več iskul poti. le šel je dalje in dalje. Taku temu gn je obdajulu. du ni videl prav ničesar in sdelo se mu je. da nekje v bližini zamolklo pljusku in šumi voda. 7. glavo je butnil nekam, zupeklo gu je, zuskelelo. Potegnil je preko čela, kri mu je zalila oči, videl je ni, le čutil je čudno toplino v očeh. in ko je obliznil ustnice, so bile zelo slane. Postal je oprezen, tipal je z rokami okrog, toda poti pred seboj ni videl, premnogokrat se je spolak-nik in padel na kolena. Globoko, globoko notri je že bil /rak je postajal dušeč. Utrujen se je sesedel na skalo in glava mu je v obupu klonilu na prsi. ,.Kuj je tu? Kje sem?" se je vprašal, prestrašen du smrti. ..Ali sem zato ušel iz ječe, zato se izvil Turkom, da bom pog ni I v tem mračnem podzemlju?" Misel na počasno smrt v teh zavitih hodnikih mu je bila nedopovedljivo grozna. Ko bi bilo vsaj scetlo. potem bi mu bilo dosti lužje umreti. Toda v tej temi, v tej strušni temi. Ne, ne! Tu ne more ostati, živ v skalnatem grobu. Cvetoče poljane fukujo nunj. grunt Vilibal lov ga kliče in oče misli nu Tuboru morda s hrepenenjeni mi svojega sinu. Ne sme poginiti v Močilski jami, nanj čaka Poloniea - v Leopoldovih rokah čaka. da bi prišel in jo rešil... Do smrti truden, zmeden, je vstal in se opotekal naprej, naprej. Hodniki so se križuli neprestano in Martin je dvojil, v katero smer naj gre. Mislil se je že obrniti in se vrniti, toda prekrižal je toliko hodnikov m iskal pravo pot. Od jam in skalnih lukenj, ki so zijale pred njim, se mu je pa neprestuno rogala črna groza v obraz in Murtinu se ji' zdelo. da se mu grohota nekje iz teme suma smrt. Bilo je tuko strašno v tistem molku, ki ga je motil samo neprestani šum vode. da je Martinu zastajal dih v prsih. Strašim mu je bila neodločnost, ko ni mogel dognati, v katero smer naj se obrne. Kam bi šel? Saj ni poti. ki bi vodila med zelene travnike. Tod-u umreti tu notri? Umreti tako mladi - Kar naprej jo stopil po hodniku, ki se mu je zdel najvišji. Zdelo se mu je, da prst nulahno potlačena. Otipaval jo je, vendar ni mogel dognati nobene sledi človeških stopinj. Bilo je tudi naravnost blazno misliti nato, da bi tod že kdaj hodil človek, razen morda tistega vaščana, ki jo šel v jamo in se ni več rnil. Za voglom je obstal Rahel, komaj zn/tiuinoiun pramen svetlobe je segal do njega. „Ali je tu izhod? Ali bo rešen?' Srce mu je zatrepetalo od veselja. Rešen! O, oče, Poloniea. še se bomo videli! Gledal je žarek svetlobe. Nekje v notrunjosti mora goreti ogenj ali luč. Ali m. notri ljudje? ..Bluzna misel," se je prijel za glavo. Moti se mi v glavi, zato vidim to lepo, vabljivo luč. drugače bi je ne videl." Taval je dalje in rumena luč je postajala močnejša V glavi mu je kovalo in šumelo, ni mogel verjeti,