FR. ROJEC:
Za domači muzej.
V.
Edi se mi pctrebno, da še nekoliko več povem o po« dobah pod št. III. Prva predstavlja zimo ali Božič, druga  pomlad  ali  Veliko noč.  Palčka  sem izrezljal iz  lipovega  lesa,   obleko   pa   sem   njima  naredil  iz ostankov   barvanega   oblačilnega   blaga.   Obraza   in roke sem napojil z Ianenim oljem, da imajo temno kožnato barvo; bradi in obrvi sem napravil iz pre« diva. Sneg za pokrajino na prvi in za najvišje gore na  drugi podobi  sem  priredil iz razmočenega riže* vega skroba, ki sem vanj vlil primeren del razredčenega belega mi* zarskega kleja. Pišče je pravo nagačeno pišče, jajci sta jajčni lupini, prva rjavordečkaste  barve  lcurjega  jajca,  druga  modrikaste  barve račjega jajca.
O tej priliki naj še povem, kako se jajce izprazni in napravi trpežno za tako podobo ali kako prirodoznanstveno zbirko. Vzemi v roke celo sirovo jajce in žepni nožio z odprtim manjšim rezilom! Na onem mestu, kjer hočeš imeti luknjico, krepko potolči na jajee z ostro rezilno ostjo in ga preluknjaj. Nato z nohtom in rezilno ostjo lušči od lupine knsčke na načetem mestu in napravi lvtknjico veliko za debelino grahovega ali koruzneaa zrna! Nagni jajce z luknjico nad skledico in drezgaj vanje z žico pletilko tako dolgo, da se izlije v posodo vsa jajčja tekočina, ki naj se potem porabi za kuho. kakor se po navadi rabijo jajca. V izpraznjeno lupino natoči mlačne vode in jo izperi, nato pa jo položi na suh prostor, da se dobro posuši. Ko se to zgodi, vlij v lupino razredčenega mizarskega klcja zatisni ? prstom luknjico in jajce dobro pretresi, da se klejeva tekočina znotraj enakomerno razlije po vsej lupini. Potem nasuj v lupino drob* neija suhesa žaganja in jajce zopet premajaj in obrni na vsc strani, da žaganje povsod pokrije lupino znctraj in se sprime s klejem! Ko se klej posuši, je jajce jako trpežno.
Ako hočeš imeti na jajcu večjo odprtino ali le del Iupine, lomi od nje koščkc tako dolgo, da dobiš lupino v zaželeni velikosti.
Na tak način, kakor sem izgotovil ti dve podobi, hočem narediti še dve naslednji s palčkoina v sredi; značili bosta poletje in jesen. Nadalje imam zasnovan načrt za tako4e narodno podobo: Slovensko
150
dekle v narodni noši sedi pri mizi v sobi s preprosto opravo v do* mačem slogu in gleda zamišljeno na šopek iz suhih cvetic v pisanih prirodnih barvah, ki ga je dobilo za god in ga drži z obema rokama pred seboj na mizi.
Toda to ni moj edini načrt te vrste. Navedel bi lahko še več drugih. Tudi za veliko podolgovato pokrajinsko podobo po načinu pod št. II. imam pripravljen osnutek, nekatere dele sem že naredil, ali za dovršitev vse podobe najbrž ne bom nikdar dobil časa in priložnosti.
*    |«'^^^^^^^|                                                      ^^1
Moj največji in najdrznejši načrt, ki ga komaj upam omeniti, pa je osnutek za divno pokrajinsko podobo v maju, ki bi obsegala prostor polovice velike in visoke sobe ter bi se imenovala »Večna pomlad«. Tako podobo bi si seveda mogel privoščiti le kak muzej ali pa tudi kak naš bogataš z lastno hišo. Toda taki možakarji na= vadno  nimajo  denarja  za  umetnost  in  kulturno  povzdigo  naroda,
151
arapak za svoje koristnejše potrebe. Zato nočum več izgubljati besed o tej zadevi.
Končno naj še pokažem tu v sliki, kako se nasadi in pritrdi okvir s šipo vred na škatlo in kako je škatla narejena. Na sličen način se lahko pritrdi okvir tudi na oljnato sliko. Ako je slika velika, je treba razmeroma več vijakov.
Orodje, ki ga rabim pri popisanih delih, je preprosto in malo* številno. Nekaj sem si ga napravil sam.
Težko, da bi še kdaj pisal o tcj stvari. Zaradi tega zaključujem danes svoj spis z željo, da bi tudi pri nas skoro zavladali boljši pro« svctni časi in zabrisali vse razdirajoče vojne posledice! Potem naj se tudi naši prosvetni možje — zlasti naša nadebudna mladina — navzamejo tistega zanimanja in tiste ljubezni do večno krasne pris rode, ki vnema mladino v drugih prosvetljenih narodih! Navsezadnje pa še želim, da bi kmalu tudi moja dcla našla srečnejše naslednike nego sem jaz.