PRISPEVEK K POENOTENJU RABE PODOMACENIH TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN V SLOVENSKEM JEZIKU A CONTRIBUTION TO THE UNIFICATION OF NATURALISED FOREIGN GEOGRAPHICAL NAMES IN THE SLOVENIAN LANGUAGE Drago Kladnik UDK: 801.311 izvleČek Slovenščina je razmeroma bogata z eksonimi. Raba podomačenih tujih zemljepisnih imen je v različnih virih precej neenotna, s številnimi alonimskimi različicami, zato je za ustrezno razumevanje potrebno njeno poenotenje. V ta namen so bila zbrana vsa podomačena tuja zemljepisna imena v šestnajstih atlasih sveta, Velikem splošnem leksikonu in slovarskem delu Slovenskega pravopisa. Kot prispevek k poenotenju rabe in morebitni poznejši standardizaciji sta bili izdelani preglednici s primerjavo rabe podomačenih tujih zemljepisnih imen in pravih slovenskih eksonimov v najbolj reprezentativnih virih. V naslednji fazi bo potrebno njihovo vrednotenje z vidika različnih profilov strokovnjakov, vključenih v Komisijo za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Pričakovati je, da bo poudarek zlasti na jezikovni in z njo povezani etimološki obravnavi. KLJUČNE BESEDE kartografija, zemljepisno ime, podomačeno tuje zemljepisno ime, eksonim, standardizacija Klasifikacija prispevka po COBISS-u: 1.01 ABSTRACT The Slovene language is relatively rich in exonyms. Particular Slovenized foreign geographical names in different published sources are often written as variant names, therefore the unification of their usage is necessary. Upon checking sixteen world atlases, the Great Lexicon and the Slovene orthography, all naturalised foreign geographical names in different forms were collected. As an approach towards unification and the possible standardization we elaborated two tables containing variant naturalised foreign geographical names and also real Slovene exonyms. The next step should be their evaluation by the experts from different study fields who are included into the Slovene Commission on the Standardization of Geographical Names. It is expected that the linguistic and etymological treatment will be singled out. KEY WORDS cartography, geographical name, naturalised foreign geographical name, exonym, standardization 1 UVOD V dobi globalizacije z neslutenim razraščanjem informacijske tehnologije in računalništva se krepijo težnje po zapisovanju imen v izvirni, v primeru nelatiničnih pisav transliterirani obliki. To bi lahko imelo za slovenščino vsaj dve pomembni posledici. Na eni strani bi se zanemarilo dolgoletno izročilo jezika z dobrima dvema milijonoma govorcev, ki ima pri rabi eksonimov bogato tradicijo, na drugi pa od uporabnika zahteva dosledno rabo najrazličnejših diakritičnih in drugih črkovnih znamenj, ki spremljajo transliteracijo iz nelatiničnih pisav, kar ni preprosto I O opravilo; na starejših pisalnih strojih ga je na primer povsem nemogoče izvesti. V splošni rabi je najbrž raba diakritičnih znamenj smiselna le, če je uporabnik usposobljen razbrati njihove glasovne značilnosti (Kladnik, 2006). Uveljavljanje načel, ki so jih postavili Združeni narodi (Kerfoot, 2003), nedvomno prispeva k bolj smotrni rabi tujih zemljepisnih imen tudi v Sloveniji, a so ta načela dostikrat navzkriž s pravili slovenskega pravopisa (Slovenski pravopis, 2001). Ta sicer dokaj natančno določa načela ustrezne rabe, vendar je v praksi tudi zaradi njegovih pomanjkljivosti in ne najbolj posrečenega izbora zgledov mogoče zaznati precejšnjo anarhijo. Človek ima večkrat vtis, da lahko vsak postavlja lastna pravila igre ali jih prilagaja trenutnim hotenjem, saj se zlasti v javnih občilih vseskozi pojavljajo nove in nove nenavadne oblike zapisov imen. Sem in tja je to gotovo posledica strokovne nedorečenosti, žal pa gre očitno v večini primerov za pretirano samovoljo. Slovenska atlasna literatura ima s ponovnim "rojstvom" skoraj pozabljenega Cigaletovega Atlanta (1869-1877; faksimile, 2005) že skoraj stoletje in pol dolgo tradicijo. V tem prvem slovenskem atlasu sveta so pri podomačenih tujih zemljepisnih imenih neredko nakazane rešitve, povsem skladne s sodobnimi pogledi. Po njem Slovenci vse do Velikega atlasa sveta (1972) skoraj stoletje nismo dobili novega atlasa sveta za splošno rabo. Vmes je izšlo več šolskih atlasov, med katerimi jih je večina vključena v obravnavo. Pravi razcvet je izdajanje atlasov doživelo z osamosvojitvijo Slovenije. ris is o 1.1 Izhodišča Kljub prizadevanjem po javnosti dela Komisije za standardizacijo zemljepisnih Vlade Republike Slovenije (v nadaljevanju KSZI) ter objavljanju njenih izsledkov v tiskanih publikacijah (Kladnik, 1999) in na medmrežju (Kladnik, 2001 - http://www.gov.si/kszi/tuj_imena.pdf) se v laični in strokovni javnosti še vedno pojavljajo (pre)mnogi primeri, ki kažejo na precejšnje nepoznavanje tematike podomačevanja tujih zemljepisnih imen in njihove ustrezne rabe. Tudi v strokovni rabi si še nismo povsem enotni, kakšna naj bo optimalna raba podomačenih tujih zemljepisnih imen. Razpon mišljenj o tej tematiki je zelo širok, od poskusov rabe zgolj peščice najbolj uveljavljenih eksonimov do vsesplošnega podomačevanja z namenom boljšega razumevanja prostorske stvarnosti s strani širokega kroga uporabnikov. V zvezi s težnjama po pretiranem podomačevanju na eni strani oziroma doslednem zapisovanju v izvirni obliki na drugi se je v javnosti že pred desetletji zakoreninila misel, da gre za spor med jezikoslovci in geografi (Kladnik, 2006). Raba podomačenih tujih zemljepisnih imen v slovenskih atlasih je pogosta in obsežna. Kljub pravilom, ki jih narekuje Slovenski pravopis (1994), je razmeroma neenotna, prepuščena boljšim ali slabšim poznavalcem. Ti pogosto slepo, celo trmasto vztrajajo pri svojih pogledih in rešitvah. Ob tem se sicer opirajo na določena načela, ki pa praviloma ne izhajajo iz globljega poznavanja izhodišč in tradicije rabe podomačenih tujih zemljepisnih imen. Podomačena tuja zemljepisna imena v starejših atlasih so bila doslej slabo poznana in obdelana. Tudi zato je slovenski korpus tovrstnih zemljepisnih imen še vedno nedorečen. Del imen je uveljavljen in splošno uporabljan, del pa se je sčasoma spreminjal in ga posamezni "prirejevalci" zemljepisnih imen uporabljajo različno ali sploh ne. Na podlagi rezultatov izvedene raziskave (Kladnik, 2006) bo mogoče izvesti jezikovno, na podlagi etimoloških izhodišč temelječe vrednotenje zbranega, tabelarično urejenega gradiva, pri čemer bo nujno potrebno sodelovanje vseh strokovnih profilov, ki sestavljajo KSZI. Šele podrobna preučitev izvornih pomenskih prvin posameznih tujih zemljepisnih imen bo lahko pripomogla k odpravi njihove neustrezne ali celo napačne rabe. 1.2 Terminologija V prispevku so uporabljeni zlasti naslednji strokovni izrazi (Kadmon, 2000; Kladnik, 2006; Radovan, 1995): Alonim je vsako od dveh ali več zemljepisnih imen, ki se nanašajo na en sam topografski objekt, na primer Pirenejski polotok in Iberski polotok, Vesterhavet in Nordsee za Severno morje, Swansea in Abertawe, Johannesburg in E'goli, Prisojnik in Prisank. Sopomenki sta alternativno ime in sopomensko ime. Diakritično znamenje je znamenje, zapisano nad črko, pod njo ali prek nje, da se označijo njena spremenjena glasovna vrednost, naglas ali ton, na primer nemški ä, ö, ü, š in č pri latinizaciji ruščine, a ali ä pri latinizaciji arabščine, poljski t, romunski t. Sopomenka je ločevalno znamenje. Eksonim je zemljepisno ime v določenem jeziku za topografski objekt, geografski pojav zunaj območja, kjer ima ta jezik status uradnega jezika, in se razlikuje od imena v uradnem jeziku ali uradnih jezikih območja, kjer je ta objekt oziroma pojav, na primer angleško ime Warsaw za poljsko ime Warszawa; francosko Londres za angleško London; nemško Mailand za italijansko Milano, slovenska imena Dunaj za nemško Wien, Burgundija za francosko Bourgogne, Skalno gorovje za angleško Rocky Mountains, Kitajska za kitajsko Zhongguo. Endonim je ime topografskega objekta, geografskega pojava v enem od jezikov na območju, kjer je ta objekt oziroma pojav, ne glede na pisavo, v kateri je zapisano, na primer Varanasi (ne | Benares), Aachen (ne Aix-la-Chapelle), Krung Thep (ne Bangkok), Yerushalayim (ne Jerusalem), I Ljubljana (ne Laibach). Sopomenka je uveljavljeno domače zemljepisno ime. Imenje je celota zemljepisnih imen na določenem območju, tudi v določenem imeniku, viru, publikaciji. C) Podomačeno tuje zemljepisno ime se od zapisa originalnega, po potrebi v latinico transliteriranega l \ zemljepisnega imena razlikuje vsaj v opuščenem diakritičnem znamenju, kar vpliva tudi na različen j^S izgovor, njegovo opuščanje pa v skrajnem primeru dopušča Slovenski pravopis (1994, §218 na ^ str. 27), na primer Arhangelsk za Arhangel'sk, Bogota za Bogotd, Gdansk za Gdansk, Agra za Agra. Lahko se razlikuje le v opuščenem členu, na primer Salvador namesto El Salvador, Rif namesto er Rif, ali v vsaj eni črki, na primer Anapurna namesto Annapurna, Dahomej namesto Dahomey, Črna gora namesto Crna Gora (v zadnjem primeru gre tudi za prevod). Med podomačena tuja zemljepisna imena spadajo tudi tista originalno večjezična imena, ki se pri nas dosledno uporabljajo o o ris is o le v eni izmed imenskih oblik, pogosto slovanski, na primer Odra za Odra/Oder, Buhara za Buhoro/Buhara, Amur za Amur/Heilong Jiang. Podomačevanje zemljepisnih imen je zamenjava, nadomeščanje endonimov z eksonimi, na primer raba imen Pulj namesto Pula, Peking namesto Beijing, Kanarski otoki namesto Isias Canarias, Misisipi namesto Mississippi. Sopomenka je eksonimizacija. Transkripcija je postopek prevedbe zemljepisnih imen iz enega jezika v drugega, pri čemer so glasovne prvine izvornega jezika običajno brez uporabe dodatnih diakritičnih znamenj zapisane s črkami pisave ciljnega jezika, kateremu so lahko tudi glasovno prilagojene. Rezultat postopka transkripcije je na primer prevedba turškega zapisa Ankara v grški AjKapa, francoskega Strasbourg v nemški Strassburg, vietnamskega Hd Chi Minh v slovenski Hošiminh. Povratna transkripcija ali retranskripcija običajno privede do oblike, drugačne od izvornega originalnega zapisa. Transliteracija je postopek prevedbe zemljepisnih imen med jezikoma z različnima abecednima ali zlogovnima pisavama, pri katerem je vsako znamenje izvorne pisave v ciljni pisavi predstavljeno načeloma z enim samim znamenjem oziroma diakritičnim znamenjem. Temelji na transliteracijskem ključu in v nasprotju s transkripcijo teži k popolni povratnosti. Sopomenka je prečrkovanje. 2 METODOLOGIJA Iz preučenih slovenskih atlasov sveta so bila izpisana vsa podomačena tuja zemljepisna imena. Ker so (iz splošnih zemljevidov, ne pa tudi morebitnih podrobnih zemljevidov Slovenije) vključena tudi slovenska imena v zamejstvu, ki imajo pogosto v imenu še prepoznaven slovenski izvor, ne moremo govoriti o eksonimih. Število podomačenih imen se razen zaradi različnih redakcijskih ž? posegov, ki se pogosto preveč zvesto opirajo na rabo eksonimov v originalnih predlogah, razlikuje tudi zaradi različno natančne kartografske ponazoritve v posameznih atlasih, ta pa se razlikuje ^^ tako v podrobnejši obdelavi določenih delov sveta, zlasti Evrope, različnih merilih zemljevidov, ^ različni gostoti imen glede na šolsko ali splošno rabo ter vključitvi različnih pomenskih tipov imen, saj je na primer šele v sodobnejših atlasih dokaj natančno predstavljen tudi podmorski , relief. Preučenih je bilo naslednjih 16 atlasov: Atlant (1869-1877). Slovensko besedilo priredil Matej Cigale. V atlas vezano različico hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Matica Slovenska. Ljubljana, 16 zemljevidov. C3 Leta 2005 je Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU izdal njegov faksimile s spremljevalno knjigo z raziskovalnimi prispevki in imenskim kazalom. S? Zemljepisni atlas za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom (1902). Priredba Haardtovega šolskega ^^ atlasa. Slovensko besedilo priredil Fran Orožen. Ed. Holzel. Dunaj, 14 zemljevidov. Zemljepisni atlas za srednje in njim sorodne šole (1941). Urednik Luigi Visintin. Slovensko izdajo priredil Valter Bohinec s sodelovanjem Cirila Bernota, Franceta Planine in Romana Savnika. Istituto Geografico de Agostini. Novara, 40 zemljevidov. Šolski atlas (1959). 8. izdaja. Uredil Zvonimir Dugački, slovensko izdajo uredil Valter Bohinec. 5 Učila. Zagreb, in Veliki šolski atlas (1964). 13. izdaja. Uredil Zvonimr Dugački, slovensko izdajo uredil Valter Bohinec. Učila. Zagreb, 36 zemljevidov. Dve različici atlasa sta uporabljeni zato, ker so v novejši na razpolago bolj podrobni zemljevidi Bližnjega vzhoda, Indije in Indokine, Kitajske, Japonske in Koreje ter Indonezije. Imena z vseh drugih zemljevidov so zajeta iz starejše različice. Veliki atlas sveta (1972). Uredila Jakob Medved in Borut Ingolič. Mladinska knjiga. Ljubljana, 62 zemljevidov. Atlas sveta (1991). Priredba The Times Atlas of the World, Family edition. The Times Books. Strokovni urednik slovenske izdaje Karel Natek. Priprava zemljepisnih imen Matej Gabrovec, Karel Natek in Drago Perko. Cankarjeva založba. Ljubljana, 64 zemljevidov. Veliki družinski atlas sveta (1992). Priredba Grande Atlante Geografico. Istituto Geografico De Agostini in Mitchell Beazley. Uredili Milan Orožen Adamič, Drago Kladnik in Janko Moder. Slovenski prevodi zemljevidov Drago Kladnik, Jelka Kunaver, Jurij Kunaver, Božidar Lavrič, Franc Lovrenčak, Milan Orožen Adamič in Mirko Pak. DZS. Ljubljana, in Veliki atlas sveta (1996). Priredba Grande Atlante Geografico. Istituto Geografico De Agostini in Mitchell Beazley. Uredili Milan Orožen Adamič, Drago Kladnik, Janko Moder in Drago Perko. Slovenski prevodi zemljevidov Drago Kladnik, Jelka Kunaver, Jurij Kunaver, Božidar Lavrič, Franc Lovrenčak, Milan Orožen Adamič, Mirko Pak in Drago Perko. DZS. Ljubljana, 73 zemljevidov. Obe različici sta upoštevani zaradi pravilnejšega zapisa ruskih in ukrajinskih imen, nekaterih političnih sprememb in poenotenja imen podmorskega reliefa v novejši izdaji. Če sta za določeno podomačeno tuje zemljepisno ime v obeh atlasih uporabljeni različni obliki, je praviloma upoštevana novejša različica. Moje prvo čudovito raziskovanje sveta (1997). Prevod My First Amazing World Explorer. Dorling Kindersley. Prevajalci in prireditelji Urša Vogrinc, Peter Berden in Dimitrij Pucer. Računalniška zgoščenka. DZS. Ljubljana. Geografski atlas za osnovno šolo (1998). Prevod in priredba Alexander Schulatlas založbe Justus Perthes Verlag Gotha GmbH. Zasnova in priprava slovenske izdaje Jerneja Fridl, Milan Orožen Adamič, Drago Perko in Mimi Urbanc. Priprava zemljepisnih imen v slovenski izdaji Jerneja Fridl, Ida Knez, Milan Orožen Adamič, Drago Perko in Mimi Urbanc. Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS. Ljubljana, 40 zemljevidov. Atlas sveta 2000 (1997). Priredba Die Welt, Atlas International založbe RV Reise- und Verkehrsverlag. Prevod in priredba besedil ter zemljepisnih imen Karel in Marjeta Natek. Mladinska knjiga. Ljubljana, 122 zemljevidov. Družinski atlas sveta (2001). Prevod in priredba Dorling Kindersley Reference Atlas of the ^^ rig World. A Dorling Kindersley Book. Uredila Mauro Hrvatin in Drago Perko. Priredba zemljepisnih ^^ imen Drago Kladnik. Slovenska knjiga. Ljubljana, 99 zemljevidov. i; In ^^ Geografski atlas sveta za šole (2002) . Monde Neuf d. o. o. Uredil in strokovno pregledal Franc H Lovrenčak. Tehniška založba Slovenije. Ljubljana, 45 zemljevidov. to o ris is Q Veliki šolski atlas (2003). Prevod in priredba Dorling Kindersley Student Atlas. A Dorling Kindersley Book. Uredili Mauro Hrvatin, Drago Kladnik in Drago Perko. Prevod in priredba zemljepisnih imen Drago Kladnik. Učila. Tržič, 53 zemljevidov. Priročni atlas sveta (2003). Prevod in priredba Dorling Kindersley Compact World Atlas. A Dorling Kindersley Book. Uredila Barbara Zych. Prevedli Ida Knez Račič, Simona Šušteršič in Uroš Stepišnik. Založba Mladinska knjiga. Ljubljana, 64 zemljevidov. Atlas sveta za osnovne in srednje šole (2005). 4. izdaja. Westermann Schulbuchverlag GmbH. Uredil Karel Natek. Prevod zemljepisnih imen Bibijana Mihevc. Založba Mladinska knjiga. Ljubljana, 96 zemljevidov. Veliki atlas sveta (2005). Prevod in priredba Atlante della Terra. Istituto Geografico De Agostini. Prevod in priredba Mauro Hrvatin, Drago Kladnik in Drago Perko. Priredba zemljepisnih imen Drago Kladnik. DZS. Ljubljana, 84 zemljevidov. Tem atlasom sta bila dodana Veliki splošni leksikon (DZS, 1997-1998) in slovarski del Slovenskega pravopisa (Založba ZRC SAZU, 2001). Prvi je bil vključen zaradi sistematičnega jezikoslovnega pristopa in izredno dobre zastopanosti zgodovinskih, še zlasti klasičnih antičnih zemljepisnih imen, drugi pa zlasti zaradi njegovega neformalnega statusa uradnega dokumenta, na katerega se skoraj brez zadržkov sklicuje jezikoslovna srenja z lektorji in prevajalci na čelu: Veliki splošni leksikon (1997-1998). Prevod in priredba Der Knaur - Universallexikon in 15 Bänden. VS Verlagshaus Stuttgart GmbH & Co. Uredila Marija Javornik. Redakcija zemljepisnih imen Nada Colnar, Polona Kostanjevec in Ana Starešinič. DZS. Ljubljana, 5005 strani. Slovenski pravopis (2001). Redakcija zemljepisnih imen v slovarskem delu Alenka Gložančev. Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Založba ZRC SAZU. Ljubljana, 1805 strani. Ker tabelarična ponazoritev ne dopušča prikaza vseh obravnavanih atlasov, pa tudi zato, ker vsi niso v enaki meri reprezentativni, je bil opravljen izbor najbolj značilnih, z željo, da izbrani atlasi zagotovijo medsebojno primerjavo uporabljenih podomačenih tujih zemljepisnih imen v časovnem prerezu in primerjave redaktorskih posegov relevantnih posameznikov ali redaktorskih ekip. Oboje omogoča podrobnejši vpogled v način podomačevanja in ugotavljanje tradicije rabe posameznih podomačenih imen. Tabelarične primerjave so izvedene na treh ravneh (Kladnik, 2006). Na prvi je primerjano celotno podomačeno imenje v Cigaletovem Atlantu (1869-1877), Zemljepisnem atlasu za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom (1902), Zemljepisnem atlasu za srednje in njim sorodne šole (1941), Velikem atlasu sveta (1972), Velikem družinskem atlasu sveta (1992, ponatis 1996), Atlasu sveta 2000 (1997), Geografskem atlasu za osnovne šole (2002), Atlasu sveta za osnovne in srednje šole (2005) in Velikem atlasu sveta (2005). Vsa različna podomačena tuja zemljepisna imena so razvrščena po abecednem zaporedju, ne glede na to, v katerem atlasu se pojavljajo. Pri enakih imenih so izpostavljena imena iz starejših atlasov. Zadnji stolpec podrobno navaja originalno ime vsakega podomačenega zemljepisnega imena ter njegovo pripadnost določeni celini ali oceanu, državi ali morju in njegov pomenski tip. Predstavljene so vse morebitne različice (tudi pomenske) podomačenih imen. Na drugi ravni, ki je v prvi vrsti namenjena poenotenju in morebitni standardizaciji podomačenih tujih zemljepisnih imen, so v izhodiščnem stolpcu navedena podomačena imena iz najnovejšega primerjanega vira, to je Velikega atlasa sveta (2005). Zanj predpostavljamo, da ima najbolj dorečeno podomačeno imenje. V nadaljevanju preglednice so predstavljene imenske primerjave s preostalimi osmimi upoštevanimi atlasi. Tretja raven je namenjena standardizaciji pravih, mednarodno primerljivih eksonimov. V bistvu je enaka drugi ravni, vendar so v seznamu imen iz Velikega atlasa sveta (2005) s signirjem označena tista podomačena tuja zemljepisna imena skupaj s pripadajočimi vrsticami, ki po opredelitvenih kriterijih ne spadajo med eksonime. 3 PRIMERJALNA ANALIZA RABE PODOMAČENIH TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN Število podomačenih tujih zemljepisnih imen se med preučenimi viri znatno razlikuje (graf 1) zaradi različnih kriterijev podomačevanja, različnih meril oziroma različne podrobnosti zemljevidov, različne pestrosti prikazanih geografskih pojavov in topografskih objektov ter različno kakovostne izvedbe, saj so alonimske dvojnice obravnavane kot samostojna podomačena imena. Število podomačenih imen se razlikuje glede na kopenska in morska zemljepisna imena, kamor so uvrščene tudi podmorske reliefne oblike. Graf 1: Število podomačenih tuiih zemljepisnih imen v preučenih virih. rr^ s? rNi Daleč največja stopnja podomačevanja na posamezni celini je pri evropskih imenih v Cigaletovem Atlantu (kar 2281 podomačenih imen). Pozneje se je število podomačenih imen v Evropi več kot prepolovilo in je v nekaterih virih manjše od 500. Po številu podomačenih tujih zemljepisnih imen je Evropa sprva krepko prekašala Azijo, po 2. svetovni vojni se je število podomačenih imen s teh dveh celin izenačilo ali pa je v ospredje prišla celo Azija, v najnovejših atlasih pa se je zaradi zmanjševanja števila eksonimov v ospredju znova znašla Evropa. Razmerja razkrivajo tudi gostote podomačenih tujih zemljepisnih imen na kopnem in morju (tudi na njegovem dnu) ter na celotnem planetu (graf 2). Gostote namreč izražajo razmerje med številom imen na določenem območju in njegovo površino, zato lahko bolj poglobljeno osvetlijo medsebojna razmerja med posameznimi celinami in oceani, tako z vidika primerjave preučenih virov med seboj kot na določenih območjih znotraj posameznega vira. Graf 2: Gostote zemljepisnih imen na kopnem, morju in celotni Zemlji v preučenih virih (število imen/ 1 000 000 km^^). Gostote podomačenih imen na kopnem so v vseh virih bistveno večje kot pri oceanih in morjih. V Cigaletovem Atlantu je na primer v povprečju na celotni Zemlji podomačenih 8,26 imen na milijon kvadratnih kilometrov, pri čemer je ustrezno število na kopnem 25,7, na morju pa le 0,99. Gostote podomačenih tujih zemljepisnih imen po celinah in oceanih so navedene v obeh preglednicah. Afrika Antarktika Azija Evropa Južna Amerika Oceanija Severna Amerika Srednja Amerika Cigaletov Atlant 12,11 0,99 13,29 219,43 5,60 25,71 10,83 17,03 Orožnov šolski atlas 6,07 0,64 6,19 64,74 2,02 9,95 2,74 9,38 De Agostinijev šolski atlas 18,67 2,13 13,90 93,03 2,35 17,44 5,11 13,56 Bohinčev šolski atlas 13,86 8,86 26,06 68,30 4,71 21,13 12,03 23,29 Medvedov atlas 8,05 1,77 13,45 28,57 2,91 6,37 4,51 10,43 Timesov atlas 11,22 4,82 12,90 53,20 2,02 14,87 4,46 13,56 Veliki družinski atlas sveta 11,25 9,85 12,52 54,35 3,08 14,76 5,85 20,86 Moje prvo čudovito ... 3,17 0,21 3,71 9,43 1,18 3,91 1,58 5,56 šolski atlas DZS 3,99 0,50 3,91 17,32 1,79 1,79 1,02 7,65 Atlas 2000 7,32 1,35 9,40 50,41 1,74 5,70 3,16 15,63 atlas Slovenske knjige 8,81 8,58 13,06 53,68 4,93 18,00 5,53 21,90 Monde Neufov šolski atlas 10,85 3,33 12,56 76,29 5,38 13,86 18,26 30,24 šolski atlas Učil 7,46 2,69 9,40 36,94 2,91 13,97 5,20 21,90 Priročni atlas sveta 6,40 2,34 9,06 33,19 2,97 11,74 3,53 17,38 šolski atlas Mladinske knjige 10,95 3,76 14,54 75,52 4,76 15,87 7,11 23,64 De Agostinijev atlas sveta 10,49 5,67 12,99 64,07 3,64 16,10 6,27 20,51 Veliki splošni leksikon 11,12 2,20 14,43 90,33 2,91 12,74 6,27 19,46 Slovenski pravopis 3,89 0,07 6,60 58,10 1,46 3,02 2,42 10,78 Preglednica 1: Gostota podomačenih tujih imen po celinah v preučenih virih (število imen/1 000 000 km2). Atlantski ocean Indijski ocean Tihi ocean Arktični ocean Cigaletov Atlant 1,90 0,60 0,38 6,05 Orožnov šolski atlas 0,92 0,27 0,21 0,85 De Agostinijev šolski atlas 2,30 0,42 0,38 3,41 Bohinčev šolski atlas 2,09 0,60 0,70 6,19 Medvedov atlas 1,77 1,53 1,19 2,92 Timesov atlas 1,77 0,92 0,65 2,77 Veliki družinski atlas sveta 3,10 1,66 1,73 4,55 Moje prvo čudovito ... 0,13 0,04 0,04 0,43 šolski atlas DZS 0,80 0,66 0,45 1,21 Atlas 2000 1,85 0,99 0,96 2,49 atlas Slovenske knjige 3,94 2,13 1,68 6,05 Monde Neufov šolski atlas 3,76 1,02 1,43 10,74 Atlantski ocean Indijski ocean Tihi ocean Arktični ocean šolski atlas Učil 1,46 0,69 0,63 3,13 Priročni atlas sveta 1,90 1,12 0,93 3,41 šolski atlas Mladinske knjige 1,49 0,72 0,59 2,35 De Agostinijev atlas sveta 1,98 1,06 0,99 4,27 Veliki splošni leksikon 1,16 0,67 0,43 1,71 Slovenski pravopis 0,44 0,10 0,06 0,21 Preglednica 2: Gostota podomačenih tujih imen po oceanih v preučenih virih (število imen/1 000 000 km2). 4 GRADIVO ZA MOREBITNO STANDARDIZACIJO Standardizacija podomačenih tujih zemljepisnih imen je načeloma podobna standardizaciji drugih zvrsti zemljepisnih imen, drugačen je le zajem imen. Resolucije konferenc Združenih narodov (Kerfooot, 2003) ne predvidevajo nacionalnih standardizacij eksonimov, pač pa pozivajo k pripravi njihovih seznamov, na podlagi katerih naj bi se njihova raba postopno zmanjševala in tudi nadzorovala, kar naj bi se sporočalo v obliki seznamov opuščenih oziroma odmirajočih eksonimov. Seznami naj bi bili tudi podlaga za preprečevanje pojavljanja novih eksonimov. Torej je interes za standardizacijo podomačenih tujih zemljepisnih imen zaradi potreb po poenotenju njihove rabe v strokovni in laični rabi torej zlasti na nacionalni ravni. V vseh preučenih virih je bilo vključno z alonimskimi različicami registriranih kar 49 340 različnih poodomačenih tujih zemljepisnih imen. V preglednici 3 je prikazana primerjava rabe podomačenih tujih zemljepisnih imen v devetih reprezentativnih atlasih sveta. Z vidika standardizacije je to gradivo pomembno zato, ker so v njem nakazane določene rešitve, ki jih je ob prizadevanjih po poenotenju rabe dobro poznati in morda tudi upoštevati. Tabelarično je prikazanih več kot 10 000 različnih podomačenih tujih zemljepisnih imen (Kladnik, 2006). V preglednici 4 je predstavljena primerjava rabe podomačenih tujih zemljepisnih imen in eksonimov glede na nabor imen, uporabljen v Velikem atlasu sveta (DZS 2005), ki naj bi bil med vsemi viri neposredno še najbolj uporaben za standardizacijo. Upoštevanih je le okrog 2500 najbolj pogosto rabljenih podomačenih tujih zemljepisnih imen, pravih eksonimov, ki niso označeni s signirjem, pa je še nekaj sto manj. ris is o 5 DISKUSIJA Pri nadaljnji standardizacijski obdelavi bo ob jezikovnem prečiščevanju vsekakor treba upoštevati etimologijo določenih izrazov, še zlasti v primerih, ko bo treba ugotoviti pravilno pridevniško rabo, bodisi svojilno bodisi vrstno, na primer Arnhemova dežela ali Arnhemska dežela za avstralski polotok Arnhem Land oziroma Enderbyjeva dežela ali Enderbyjska dežela za pokrajino na Antarktiki. Pri tem se bomo oprli tudi na knjigo Placenames of the World (Room 2006). Tako lahko na primer na strani 36 izvemo, da je polotok Arnhem Land (podomačeno Arnhemova oziroma Arnhemska dežela) na severu Avstralije leta 1623 odkril nizozemski pomorščak Jan Carstensz; poimenoval ga je po svoji ladji Arnhem, ta pa je dobila ime po istoimenskem mestu na Nizozemskem. Na strani 123 pa je zapisano, da je antarktično pokrajino Enderby Land (podomačeno Enderbyjeva oziroma Enderbyjska dežela) leta 1831 odkril angleški raziskovalec John Briscoe in jo poimenoval po kitolovskem podjetju Enderby & Sons, ki je financiralo odpravo in je bilo lastnik ladje Tula, s katero so jo izvedli. Pri imenih, poimenovanih po ladjah, se bo treba najprej načelno dogovoriti, ali uporabiti svojilno ali vrstno pridevniško obliko. Še več zemljepisnih imen kot po ladjah je poimenovanih po raziskovalcih, pomorščakih, vladarjih, članih vladarskih rodbin in politikih iz časa, ko so geografski pojavi in topografski objekti dobivali imena. Sicer obsežno Roomovo delo z okrog 6600 razlagami izvora zemljepisnih imen po vsem svetu žal ne bo zadostovalo, zato si bo treba pomagati še z drugimi pisnimi in računalniški viri. V precejšnjo pomoč bo lahko Timesov Atlas raziskovanja sveta (The Times Atlas of World Exploration, 1991), ki ima poleg bogatega kartografskega gradiva na skoraj tridesetih straneh tudi bibliografski slovar s priimki in imeni mnogih znanih in manj znanih raziskovalcev. Povsem nova obzorja odpira svetovni splet. Na njem ob drugih seznamih najdemo tudi stran z naslovom List of explorers (http://en.wikipedia.org./wiki/List_of_explorers). Seznam, ki je v primerjavi s prej omenjenim atlasom sicer bolj skromen, pa ni nikakor identičen. Je zelo sistematičen, organiziran po črkah abecede. Za vsakim imenom raziskovalca so navedeni njegova narodnost, stoletje delovanja in območje, ki ga je raziskoval. S klikom na njegovo ime je mogoče zvedeti podrobnejše podatke in najti koristne povezave. Tako so na primer v Timesovem atlasu obravnavani naslednji raziskovalci, ki se jim priimek začne s črko A: Henry Larcom Abbot, Luigi Amedeo de Savoia Abruzzi, Antonio de Abbreu, Diogo Afonso, Giovanni Battista Agnese, Francisco de Aguirre, Anton de Alaminos, Hernando de Alarcon, Afonso de Albuquerque, Alexander the Great (Aleksander Veliki), Ambrosius ali Ambrosio Alfinger, Al-Idrisi, Al-Istakhri, Al-Qazwini, Pedro de Alvarado, Francisco Älvares. Juan Älvarez Maldonado, Roald Amundsen, Pascual de Andagoya, Antonio de Andrade, George Anson, Jean-Baptiste Bourguignon d'Anville, Juan Bautista de Anza, Pyotr Fedorovich Anzhu, Alonso de Arellano, Neil Alden Armstrong, Gabriel Arthur, Astorians (astorijci, ameriški trgovci s krznom) in Juan de Ayora. V računalniškem seznamu raziskovalcev so pod črko A navedeni naslednji možje: Antonio de Abbreu, Charles Albanel, Afonso de Albuquerque, Edwin "Buzz" Aldrin, P^ro de Alenquer, Benedict Allen, Diego de Almagro, Francisco de Almeida, Pedro de Alvarado, Francisco Alvarez, Jorge Älvares, Roald Amundsen, Fernao Pires de Andrade, Salomon August Andree, Roy Chapman Andrews, Neil Armstrong in Diogo de Azambuja. Že iz teh navedb je mogoče razbrati, da bi se na primer ruska ostrova Anžu, ki smo jih doslej domačili v Anžujski otoki oziroma Anjujski otoki, morala imenovati Anžujevi otoki. sš o PODOMAČENO IME CIGALETOV ATLANT OROZEN (1902) BOHINEC (1941) MEDVED (1972) 1. katarakt - - 1. katarakt - 2. katarakt - - 2. katarakt - 3. katarakt - - 3. katarakt - 4. katarakt - - 4. katarakt - 5. kararakt - - 5. kararakt - 6. katarakt - - 6. katarakt - Aara Aara/Ara - - - Aba Debi Aba Debi - Abu Dhabi - Abadan - - Abadan - Abbitibbe Jezero Abbitibbe Jezero - - - Abbotova ledena polica Abd el Kuri - - Abd el Kuri - Abdera - - - - Abesinija Abisinija/Habeš Abesinija/Habeš Etiopija Etiopija Abeše - Abeše Abešer - Abhazija Abhazija Abidiya - - Abidiya - Abidos - - - - Abidžan - - - - Abisalna ravnina Demerara Abisalna ravnina Hatteras Abisalna ravnina Porcupine Abrolhos Plitvina - - - - Abruce Abruce - - - Abruci - - - - Abu - - Abu - Abu Ariš Abu Ariš - - - Abu Dom - - Abu Dom - Abu Kir - - Abu Kir - Abu Naim - - Abu Naim - ris is Preglednica 3: Primerjava podomačenih tujih zemljepisnih imen v izbranih atlasih sveta (vzorčna prva stran preglednice). o VAS- SOLSKI ATLAS - MK 1992,1996 ATLAS 2000 MONDE NEUF (2005) DE AGOSTINI (2005) - - 1. katarakt - Prvi katarakt - - 2. katarakt - - - - 3. katarakt 3. katarakt Tretji katarakt - - 4. katarakt 4. katarakt Četrti katarakt - - 5. kararakt 5. kararakt Peti kararakt - - 6. katarakt 6. katarakt Šesti katarakt - - - - - Abu Dhabi Abu Dhabi Abu Dabi Abu Dabi Abu Dabi Abadan - - Abadan - - - Jezero Abitibi - - Abbotova ledena polica - - - Abbotova ledena polica - - - - - - - - - Abdera Etiopija Etiopija/Abesinija Etiopija Etiopija Etiopija - - - - - Abhazijska avtonomna Abhaška avtonomna - republika - republika Abhazija - - - - - - Abidos - - - - Abidžan - Abidžan - Abisalna ravnina - Demerara - - - Abisalna ravnina - Hatteras - - - Abisalna ravnina - Porcupine - - - - Abrolhos Plitvina - - - Abruci - Abruci Abruci - - - - - Abruci - - - - - - - - - - - - - - - - Abukir - - - - - - - - I ris SS O DE AGOSTINI 2005 CIGALETOV ATLANT OROŽEN (1902) BOHINEC (1941) MEDVED (1972) Abbotova ledena polica Abdera - - - - Abhazija Abhazija Abruci - - - - Abu Dabi Aba Debi - Abu Dhabi - Abu Simbel - - Abu Simbel - Adamava - Adamaua Adamaua - Adelijina dežela - - - Adelijina zemlja Aden Aden Aden Aden Aden Adenski zaliv Adenski zaliv - Adenski zaliv Adenski zaliv Adigeja - - - - Adis Abeba - - Addis Abeba - Adiža Adiža Adiža - - Admiralsko gorovje - - - - Admiralsko otočje Admiralstveni otoci Admiralski otoki Admiralitetski otoki - Adua - - Adua - Adžarija Afganistan Afganistan Afganistan Afganistan Afganistan Afrika Afrika Afrika Afrika Afrika Agadir - - - Agadir Agrinion - - - - Agulhaška kotlina - - - Aguljaška kotlina Agulhaška planota - - - - Aigion - - - - Ajutaja - - - - Aka Akka - - Acre Akaba Akaba Akabah Akaba - Akabski zaliv - Zaliv Akabah - - Akra - - Akkra - Akrokorint - - - - Aksum - - - Aksum Alajsko gorovje - - - - Alandsko morje - - - - Alandsko otočje Otoc A land A landski otoki A landski otoki/Otočje Aland Aland Albanija Albanija - Albanija Albanija Albertov Nil - - - Albertov Nil Albertov prekop - - Albertov kanal - Albertovo jezero Mvutan Jezero - Albertovo jezero Albertovo jezero Alboransko morje - - - - Aldansko višavje ris is Preglednica 4: Primerjava podomačenih tujih zemljepisnih imen v Velikem atlasu sveta (DZS 2005) z izbranimi atlasi sveta (vzorčna prva stran preglednice; s signirjem so označena imena, ki ne spadajo med eksonime). o MONDE NEUF ŠOLSKI atlas - MK DE AGOSTINI VAS-1992,1996 ATLAS 2000 (2001) (2005) (2005) Abbotova ledena Abbotova ledena polica - - - polica - - - - Abdera Abhazijska avtonomna Abhaška avtonomna - republika - republika Abhazija - - - - Abruci Abu Dhabi Abu Dhabi Abu Dabi Abu Dabi Abu Dabi Abu Simbel - - - Abu Simbel Adamava - Adamava Adamava Adamava Adelijina zemlja Adelijina zemlja Adelijina zemlja Adelijina zemlja Adelijina dežela Aden Aden Aden Aden Aden Adenski zaliv Adenski zaliv Adenski zaliv Adenski zaliv Adenski zaliv - Republika Adigeja - Adigeja Adigeja Adis Abeba Addis Abeba - Adis Abeba Adis Abeba Adiža Adiža - Adiža Adiža Admiralske gore - - - Admiralsko gorovje Admiralsko otočje Admiralski otoki - Admiralski otoki Admiralsko otočje Adua - - - Adua Adžarska avtonomna - republika - - Adžarija Afganistan Afganistan Afganistan Afganistan Afganistan Afrika Afrika Afrika Afrika Afrika Agadir Agadir - Agadir Agadir - - - - Agrinion Agulhaška kotlina Agulhaška kotlina - Agulhaška kotlina Agulhaška kotlina Agulhaška planota Agulhaški plato - - Agulhaška planota - - - - Aigion - - - - Ajutaja Aka Akka - - Aka Akaba Akaba - Akaba Akaba Akabski zaliv Akabski zaliv Akabski zaliv Akabski zaliv Akabski zaliv Akra Akra Akra Akra Akra - - - - Akrokorint Aksum - - - Aksum gorovje Alaj Alajsko gorovje - Gorovje Alaj Alajsko gorovje - - - - k landsko morje k landsko otočje k landski otoki - k landski otoki k landsko otočje Albanija Albanija Albanija Albanija Albanija Albertov Nil - Albertov Nil Albertov Nil Albertov Nil - - Albertov prekop Albertov prekop Albertov prekop Albertovo jezero Albertovo jezero Albertovo jezero Albertovo jezero Albertovo jezero - - - - Alboransko morje Aldansko Aldansko pogorje Aldansko gorovje pogorje Aldansko pogorje Aldansko višavje ris SS O ris is Q Literatura in viri: Atlant (2005). Faksimilirana izdaja. 18 zemljevidov in znanstvena monografija. Uredili j. Fridl, D. Kladnik, M. Orožen Adamič, D. Perko in M. Urbanc (ur.). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Atlant (1869-1877). 18 zemljevidov. Ljubljana: Matica Slovenska. Atlas sveta 2000 (1997). Ljubljana: Mladinska knjiga. Atlas sveta za osnovne in srednje šole (2005). 4. izdaja. K. Natek (ur.), Ljubljana: Mladinska knjiga. Atlas sveta (1991). K. Natek (ur.). Ljubljana: Cankarjeva založba. Družinski atlas sveta (2001). M. Hrvatin in D. Perko (ur.). Ljubljana: Slovenska knjiga. Geografski atlas sveta za šole (2002). F. Lovrenčak (ur.). Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. Geografski atlas za osnovno šolo (1998). j. Fridl, M. Orožen Adamič, D. Perko in M. Urbanc (ur.). Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS. Kadmon, N. (2000). Toponymy - The Lore, Laws and Language of Geographical Names. New York: Vantage Press. Kerfoot, H. (2003). Texts of Resolutions Relevant to the Consideration of Exonyms. Revised Summary. United Nations Conferences on the Standardization of Geographical Names 1967, 1972, 1977, 1982, 1987, 1992, 1998,2002. Tipkopis. Kladnik, D. (1999). Imenik tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku. Elaborat. Ljubljana: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Kladnik, D. (2001). Seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku. Elekt-onski vir (http://www.gov.si/kszi/ tujjmena.pdf). Ljubljana: Geodetska uprava Republike Slovenije. Kladnik, D. (2006). Tuja. zemljepisna imena v slovenskem jeziku; razvojni vidiki in problematika njihove rabe. Doktorska disertacija. Ljubljana: Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Moje prvo čudovito raziskovanje sveta (1997). Računalniška zgoščenka. Ljubljana: DZS Multimedija. Orožen, F. (1902). Zemljepisni atlas za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom. Dunaj: Ed. Holzel. Pridobljeno 25.5.2006 s spletne strani: http://en.wikipedia.org./wiki/List_of_explorers Priročni atlas sveta (2003). Barbara Zych (ur.). Ljubljana: Mladinska knjiga. Radovan, D. (1995). Slovar toponimske terminologije. Jezikovni pregled in priredba slovenskih terminov V. Majdič. Ljubljana: Geodetska uprava Republike Slovenije. Room, A. (2006). Placenames of the World - Origins and meanings of the Names for 6600 Natural Features, Countries, Capitals, Territories, Cities and Historic sites. Jefferson, London: Mc Farland&Company. Slovenski pravopis 1 - pravila (1994). Tretja, pregledna izdaja. J. Toporišič (ur.). Ljubljana: DZS. Slovenski pravopis (2001). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnost in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Založba ZRC, ZRC SAZU. Šolski atlas (1959). 8. izdaja. Z. Dugački, V. Bohinec (ur.). Zagreb: Učila. The Times Atlas of World Exploration (1991). F. Fernandez-Armesto (ur.). London: Times Books. Veliki atlas sveta (1996). 2. izdaja. M. Orožen Adamič, D. Kladnik, J. Moder in D. Perko (ur.). Ljubljana: DZS. Veliki atlas sveta (2005). Prenovljena izdaja. M. Hrvatin, D. Kladnik in D. Perko (ur.). Ljubljana: DZS. Veliki atlas sveta (1972). J. Medved in B. Ingolič (ur.). Ljubljana: Mladinska knjiga. Veliki družinski atlas sveta (1992). M. Orožen Adamič, D. Kladnik in J. Moder (ur.). Ljubljana: DZS. Veliki splošni leksikon v osmih knjigah (1997-1998). M. Javornik (ur.). Ljubljana: DZS. Veliki šolski atlas (1964). 13. izdaja. Z. Dugački, V. Bohinec (ur.). Zagreb: Učila. Veliki šolski atlas (2003). M. Hrvatin, D. Kladnik in D. Perko (ur.). Tržič: Učila. Zemljepisni atlas za srednje in njim sorodne šole (1991). L. Visintin, V. Bohinec (ur.). Novara: Istituto Geografico De Agostini. Prispelo v objavo: 1. april 2007 Sprejeto: 2. julij 2007 I sš dr. Drago Kladnik, prof. geogr. in zgod. Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka 13, 1000 Ljubljana E-pošta: drago.kladnik@zrc-sazu.si O